IZ VSEBINE: — Štiri desetletja dela in ustvarjalnosti — Praznovali smo 40-letnico obstoja naše delovne organizacije — Zlate značke za dosedanje delo in vzpodbuda za vnaprej A * \v -V/ — Obisk na Delovni enoti Trbovlje — Družbena samozaščita na TO Ljubljana — Po sedmih kolih polovičen izkupiček za Dinos Slovan ŠTIRI DESETLETJA DELA IN USTVARJALNOSTI 26. oktober 1946 — dan ustanovitve delovne organizacije DINOS. Štirideset let je brez dvoma dolga doba in. pomemben mejnik, ob katerem se velja ustaviti za trenutek in se ozreti na prehojeno pot. Zametki današnje delovne organizacije segajo tako rekoč že v leto 1945, kajti že takoj po osvoboditvi se je pokazala potreba po zbiranju odpadkov. 2. avgusta 1945 je takratno Ministrstvo za trgovino in oskrbo izdalo odredbo, na podlagi katere je bilo ustanovljeno na območju Federalne Slovenije ..Državno podjetje za promet z odpadki — Ravnateljstvo v Ljubljani". Za vso državo je bilo takrat organizirano eno podjetje, po republikah pa so bila ravnateljstva oziroma direkcije. Kmalu so novi načini dela in pogoji terjali novo spremembo. Pravi Dinosov predhodnik je bil pravzaprav ustanovljen 26. oktobra 1946, ko se je namesto Direkcije ustanovilo samostojno republiško podjetje za zbiranje in promet z odpadki z imenom ODPAD. Novo podjetje je dobilo nalogo zbirati in organizirati zbiranje odpadnega blaga v vsej republiki. Tri leta pozneje je izšel ukaz, da s 1. januarjem L650 republiški ODPAD izroči svoje poslovalnice mstnim in okrajnim ljudskim odborom, zadrži pa podružnice in nekaj skladišč. Večina okrajnih ljudskih odborov pa je le ustanovila „svoja" podjetja in z njimi je ODPAD sklenil pogodbe o sodelovanju. Takšno stanje pa ni trajalo dolgo. Že prvo leto je večina okrajev sprejelo sklep o tako imenovani priključitvi njiho- Odkupne cene stekla pred 20. leti d in o s p n e o o p a o DJETJE ZB OStif* GOSPODARSTVA SUROVINAMI vega podjetja za promet z odpadki k ljubljanskemu ODPADU. Po letu 1950, ko so bili ukinjeni okraji in organizirane občine, so se spremembe pokazale tudi v razvoju naše delovne organizacije. Podjetja, ki so poslovala v okviru ljudskih odborov, so se začela priključevati k Odpadu. Tako se je večalo število poslovalnic in skladišč ter zbiralnic. Vse večji poudarek je bil na komercialnem poslovanju. Tak razvoj je terjal tudi večje zahteve po kakovosti in boljši opremljenosti. Pa ne samo to: razvoj je narekoval tudi spremembo imena. Razpisan je bil natečaj in med 400 predlogi se je takratno podjetje Odpad leta VSEM ZVESTIM BRALCEM NAŠEGA GLASILA ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER! Takole so se postavili pred fotografski objektiv delavci ene od naših poslovalnic leta 1952. Morda bo kdo od naših bralcev na njej našel sebe 1963 preimenovalo v DINOS. Ta kratica, kot je znano, pomeni apel ,,Dajte IN-dustriji Odpadne Surovine". Takšen naslov je v natečaju predlagala mlada jeseniška učenka Majda Micili. Novo ime je zelo v kratkem času postalo pojem naše dejavnosti. Leta 1967 se je k naši delovni organizaciji priključilo samostojno podjetje Steklenica, ki je imelo sedež v Ljubljani. Podjetje je postalo naša poslovalnica na Metelkovi ulici. Novi pogoji dela, boljša opremljenost, razvoj mehanizacije in kakovostno delo so terjali stalno usklajevanje organizacije. Tako so se ukinjala skladišča in poslovalnice, ki niso imele pogojev za nadaljnjo poslovanje, istočasno pa so se organizirale nove. Organiziranost je v veliki meri vpliva- OSEBNA IZKAZNICA DO DINOS Ime: Delovna organizacija za pripravo sekundarnih surovin, n.sol.o., DINOS, Titova 118, Ljubljana Število zaposlenih: 530 Generalni direktor: Vladimir Kralj, dipl. oec. Ustanovitev: 26. oktober 1946 ORGANIZIRANOST DELOVNE ORGANIZACIJE TOZD Priprava odpadnih surovin, Titova 118, Ljubljana Število zaposlenih: 370 Direktor TOZD: Marjan Razpotnik, ing. Organizacijske enote: — Predelovalni center Ljubljana skladišča v Ljubljani na Kuriiniški in Kolezijski ulici ter Živinozdravski in Prušnikovi cesti ter v Pivki zbiralnici v Kamniku in Domžalah — Predelovalni center Celje skladišče v Titovem Velenju — Delovna enota Trbovlje skladišče v Sevnici in zbiralnici v Zagorju in Litiji — Delovna enota Kranj skladišča v Škofji Loki, Jesenicah, Tržiču in zbiralnica v Idriji — Delovna enota Maribor skladišči v Dravogradu in Ptuju in zbiralnica v Mariboru — Delovna enota Mursa Sobota skladišče v Lendavi — Delovna enota Slovenske Konjice — Delovna enota Brežice — Delovna enota Kočevje — Delovna enota Novo mesto skladišče Črnomelj in zbiralnica v Šentjerneju — Delovna enota Nova Gorica skladišče v Ajdovščini in zbiralnica v Tolminu — Delovna enota Koper zbiralnica v Sežani — Delovna enota Gornja Radgona (v ustanavljanju) TOZD Regeneracija tekstila „Tekstilka", Kurilniš-ka 18, Ljubljana Število zaposlenih: 78 Direktor TOZD: Stanislav Pesjak, dipl. ing. Organizacijske enote: — Tekstilni obrat Ljubljana — Tekstilni obrat Bohova — Tekstilni obrat Vrbljene Delovna skupnost skupnih služb Število zaposlenih: 82 Vodja: generalni direktor Področja in oddelki: — Področje splošnih in kadrovskih zadev — Področje načrtovanja, analiz in investicij — Področje trženja za TOZD POS — Področje trženja za TOZD TEKSTILKA — Področje tehnološkega razvoja — Področje elektronske obdelave podatkov — Oddelek notranje kontrole — Oddelek računovodstva la na stalno količinsko in kakovostno rast delovne organizacije, ki je vseskozi dosegala in še vedno dosega dobre poslovne rezultate. Že s sprejetjem dopolnila k ustavi, s tako imenovanimi amandmaji, se je začela nova organiziranost tudi pri Dinosu. Z referendumom leta 1977 smo se odločili, da se organiziramo v dve temeljni organizaciji in v delovno skupnost skupnih služb. Tako smo s sprejetjem samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo Dinos s 1. januarjam 1978 organizirani v dve temeljni organizaciji, in sicer: TOZD Priprava odpadnih surovin in TOZD Regeneracija tekstila ter Delovno skupnost skupnih služb. K TOZD Regeneracija tekstila pa se je na podlagi referenduma in posebnega samoupravnega sporazuma 1. januarja 1986 priključila delovna organizacija TEK- STILKA iz Ljubljane. To je bil le kratek prerez skozi razvoj in organiziranost naše delovne organizacije. Prav gotovo pa bo nadaljnji razvoj terjal v prihodnjih letih nove dopolnitve in spremembe, kar zadeva orga-niziranosst. Janez Češnovar PRAZNOVALI SMO 40-LETNICO OBSTOJA NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE V PROSTORIH HOTELA SLON SMO V SOBOTO, DNE 4. OKTOBRA 1986 ČLANI KOLEKTIVA PRAZNOVALI 40-LETNICO OBSTOJA NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE. NA TOVARIŠKEM SREČANJU SE NAS JE ZBRALO BLIZU 400 DELAVCEV IZ VSEH ORGANIZACIJSKIH ENOT ŠIROM PO SLOVENIJI. VSEH ZAPOSLENIH NAS JE 530, TO POMENI, DA NAS JE BILO NAVZOČIH VEČ KOT TRIČETRT, OSTALI PA SO BILI V DUHU Z NAMI. nih odnosov. Prejeli so jih: Jožica Jakše iz Delovne enote Novo mesto, Vladimir Kralj in Nežka Peternel iz Delovne skupnosti skupnih služb, Ahmed Kurbegovič iz Predelovalnega centra Ljubljana in Jože Potokar iz Tekstilnega obrata Ljubljana. Ko je bilo vseh pet zbranih na odru, se je v njihovem imenu zahvalil Vladimir Kralj takole: „Brez dvoma smo na ta priznanja zelo ponosni, vendar pa brez vašega deleža do njih ne bi mogli priti. Zahvaljujem se v imenu nagrajencev za priznanja, ki nam bodo le še spodbuda za boljše in učinkovitejše delo v prihodnje." Razdeljene so bile tudi zlate značke 8 delavcem, ki že 25 let združujejo delo v naši Približno ob 11. uri dopoldne se je pričel kulturni del proslave. Na oder so v gosjem redu prišli znani pevci Slovenskega okteta in nam zapeli za uvod „Oj, Triglav moj dom". Navzoče je nato pozdravila predsednica delavskega sveta delovne organizacije, Darja Žabkar in povabila na oder generalnega direktora naše delovne organizacije, Vladimirja Kralja. Direktor je v svojem slavnostnem nagovoru spregovoril o pomenu dejavnosti sekundarnih surovin ter o razvojni poti naše delovne organizacije. Po še dveh pesmih Slovenskega okteta so bile podeljene zlate značke petim delavcem, kot posebna priznanja za zasluge uspešnega poslovanja in razvoja samouprav- Na osrednji proslavi smo se zbrali v polnem številu Predsednica delavskega sveta DO D IMOS Darja Žabkar delovni organizaciji. Ob koncu kulturnega dela proslave je Slovenski oktet spet prepeval, mi vsi pa smo navdušeno ploskali. Po kosilu se je začel razpoloženjski del proslave, ki ga je z vižami popestril znani narodno-zabavni ansambel RŽ s pevci Romano, Andrejo in Daretom. Znana skupina „Moped Show" s Tofom, Rifletom in Majo nas je s svojim polurnim sporedom spravila v ..gromovit" smeh. Predno se je skupina poslovila, je Tone Fornezzi-Tof zabelil njihov spored v svojem stilu: „Lahko ste resnično ponosni, ne samo zaradi štiridesetletnice, pač pa tudi zato, ker ste edina kraljevska firma v socializmu, in to zato, ker imate za direktorja KRALJA." Bilo je zares veselo. Po začetni tremi, kdo bo prvi stopil na plesišče, se je odprlo, le mlajša generacija se je odločila za ta korak šele potem, ko je ansambel RŽ zaigral „rundo" popevk. Proslava ob 40-letnici Dinosa je imela vsekakor še en pomen. To je bilo istočasno srečanje delavcev in tkanje novih prijateljskih vezi med njimi iz različnih krajev Slovenije. Spoznavali so se bodisi na plesišču ali pa ob kozarcu belega oziroma črnega. Bil sem priča dialoga dveh naših delavcev, in to v predprostoru „kjer hodi ponavadi celo cesar peš". Takole je stekel pogovor: „Ma, ben, od kod pa si ti? " „Ej ga no, jaz sem Joža iz Jesenic, delam kot strojnik na paketirki, na skladišču že 16 let. Kje pa ti delaš? " ,,Jaz sem Mario , sem že 15 let zaposlen na^enoti v Kopru. Čudno, toliko let sva pri isti firmi pa se šele danes prvič srečujeva." Podobnih pogovorov je bilo še več, prav gotovo. Navada je pač taka, ko je naj lepše, je treba končati. Počasi smo začeli zapuščati prizorišče jubilejne proslave. Nekateri so imeli še lep kos poti do doma. Ob odhodu so si bili vsi enotnega mnenja, da odhajajo z lepimi vtisi in da si v prihodnje želijo vsaj enkrat na leto podobnih srečanj, ki bi delavce vseh naših enot iz vseh slovenskih krajev le še zbli- a‘ Janez Češnovar MORDA NE VESTE , , , ...da prihranimo s predelavo jeklenih odpadkov 65%, aluminija 92%, bakra 85%, svinca 65% in papirja 64% energije. DINOSOM SREBRNI JUBILANTI Jubilejna proslava b 40-letnici naše delovne organizacije je bila hkrati priložnost, da na njej podelimo tudi vsakoletne značke DO DINOS za 25-letno delo v naši organizaciji. Priznanje za vztrajnost in zvestobo so prejeli: ARKO MILKA — Delovna skupnost skupnih služb ARNŠEK OLGA — Delovna skupnost skupnih služb GRABRIJAN PETER — Delovna enota Kočevje JARC JOŽICA — Tekstilni obrat Ljubljana PIRC DANICA — Predelovalni center Ljubljana RAJNER MATILDA — Tekstilni obrat Ljubljana ŠTIH VIKTOR — Delovna enota Maribor ŠTIMEC KRISTINA — Tekstilni obrat Ljubljana Čestitkam za njihovo dolgoletno delo v delovni organizaciji DINOS se pridružuje tudi naše uredništvo! Janez Češnovar Med dobitniki značk za 25—letno delo je bila tudi Olga Arnšek iz DSSS IZ GOVORA GENERALNEGA DIREKTORJA VLADIMIRJA KRALJA NA PROSLAVI OB 40-LETNICI DO DINOS V svojem slavnostnem nagovoru je generalni direktor spregovoril o pomenu dejavnosti sekundarnih surovin, o našem delu, predvsem pa je orisal naš dosedanji razvoj in ocenil možnosti nadaljnjega razvoja. Najpomembnejše dele govora objavljamo. Delavci Dinosa so že na začetku svojega delovanja spoznali, da je razvoj dejavnosti mogoč le z ustanovitvijo in pozneje s širjenjem ter povečevanjem odkupne mreže za zbiranje, ki mora imeti primerne odprte in zaprte skladiščno-proizvodne prostore za uporabo transportne in proizvodne opreme. V 40 letih smo zgradili zbiralno mrežo na področju vseh občinskih skupščin v SR Sloveniji in delno tudi v drugih področjih Jugoslavije ter jo opremili na začetku z najnujnejšimi transportnimi sredstvi ter strojno opremo, kar danes prerašča v sodobne zbiralne centre dejavnosti sekundarnih surovin razvitih dežel sveta. Organizacija dela je narekovala uvajanje vedno zahtevnejših procesov izobraževanja v poznavanju tehnologije, ki se začenja že z zbiranjem in začetkom proizvodnega procesa v sortiranju. Razvoj delovne organizacije lahko opredelimo po desetletjih njenega delovanja. Na začetku so bile vse aktivnosti usmerjene k obnovi domovine in nastajajoči industrializaciji, zgolj skozi obliko zbiranja. Drugo desetletje pomeni zasnovo že skoraj sedanje organiziranosti dela z uvajanjem manj zahtevnejših proizvodnih procesov, vendar le trgovskega značaja. Obdobje zadnjih 20 let pa je povezano z vedno bolj zahtevnim procesom uvajanja najprej priprave in prav v zadnjih letih proizvodnje sekundarnih surovin glede na energetski značaj. Skozi celotno obdobje delovanja delavci Dinosa namenjamo posebno skrb posodabljanju svoje mreže poslovanja, in sicer tako, da stare dotrajane zaprte površine zamenjujemo z novimi sodobnimi objekti, kjer danes poteka proizvodni proces dejavnosti. Nova skladišča smo zgradili v Novem mestu, Črnomlju, Lendavi, Slovenskih Konjicah, Kranju, Jesenicah; v vseh drugih mestih pa so adaptirani prejšnji objekti s sodobno proizvodno opremo. Zgradili pa smo tudi dva predelovalna centra v Ljubljani in v Celju, predvsem za pripravo metalurškega vložka in papirnega STRUKTURA PREDELAVE KORISTNIH ODPADKOV PO KOLIČINI V DO DINOS - ton Jekleni odpadki 170.000 Papirni odpadki 45.000 Odpadki barvnih kovin 10.000 Steklene črepinje 10.000 Termoplasti 1.000 Tekstilni odpadki 4.000 trganca za potrebe slovenske črne metalurgije in papirne industrije. Sedanja stopnja družbeno-ekonomskega in tehnološkega razvoja dejavnosti Dinosa ima tudi v svojem 40. letu delovanja še vedno očitno razmejitev dela prav v področju poslovanja s tekstilnimi odpadki v primerjavi z jeklenimi odpadki barvnih kovin, starim papirjem, s steklenimi črepinjami, odpadki termoplastov, kar pa je porodilo potrebo ne samo zaradi integracijske povezanosti regeneracije tekstila, ampak tudi vedno večji pomen proizvodnosti po že novi organiziranosti dejavnosti proizvodnega značaja. Tako je delovna organizacija Dinos uvrščena kot dejavnost sekundarnih surovin v svojem jubilejnem letu po nomenklaturi gospodarstva SFRJ v panogo industrije. Uspešno gospodarjenje, pregled zbranih koristnih odpadkov, celotni prihodek in drugi kazalci uspešnosti poslovanja in gospodarjenja, tja do leta 1950 dalje, prikazujejo nenehno rast delovne organizacije in njeno akumulativno sposobnost. Danes je delovna organizacija Dinos že močno povečala produktivnost dela in je znotraj dejavnosti sekundarnih surovin SFRJ na prvem mestu, tako po dohodku na delavca, kakor tudi po akumulativni sposobnosti in zbranih^ ter predelanih koristnih odpadkih v sekundarne surovine. Število zaposlenih leta 1965 je skoraj enako letošnjemu letu, pri 3-krat večjem obsegu proizvodnje, kar izkazuje izredno velik delež vloženega dela z uporabo ustreznih tehnologij in proizvodne opreme. V proizvodnem procesu je že 12 Škarij različnih moči, drobilec litine, avtomatizirana papirna Unija, sistem za čiščenje bombažnih vlaken, 2 liniji za razvlaknjenje tekstilnih odpadkov, stroji za izdelavo čistilne bombaževine, čez 100 stiskalnic različnih potisnih moči, 23 viličarjev, 120 transportnih sredstev (samonakladalci, veliki transporterji z vgrajenimi dvigali); v stalnem obratovanju imamo že več kot 3500 kontejnerjev. Celotna proizvodna in transportna oprema presega že vrednost 22 milijard. V letošnjem letu smo organizirali zbiranje stekla v posebnih zbiralnikih. Tako dajemo tudi vedno večji pomen neposredno bivalnemu okolju, kar predstavlja na drugi strani le posredne ekonomske učinke. Za izvirnost rešitve smo prejeli tudi oskarja za embalažo. Dohodek je iz leta v leto večji na tono pripravljene sekundarne surovine. To izkazujejo delavci Dinosa tudi letos, ko praznujemo pomembno prelomnico svojega delovanja iz prejšnje trgovinske dejavnosti v industrijsko, in to v času izjemno zaostrenih razmer gospodarjenja, tako v Jugoslaviji, kakor tudi v svetu, ko smo soočeni z nenehno rastjo inflacije, zmanjševanjem akumulativne sposobnosti gospodarstva in zastarelostjo proizvodne opreme predvsem slovenskega gospodarstva. Stopnja rasti dohodka izkazuje solidno osnovo za nadaljnji razvoj novih gospodarskih naložb znotraj dejavnosti delovne organizacije, kakor tudi za potrebe naših partnerjev na osnovi sprejetih programskih usmeritev in planskih dokumentov srednjeročnega obdobja 1986—1990, kar temelji na pridobljenih organizacijskih izkušnjah, izkoriščanju obstoječe proizvodne in transportne opreme, na lastnem znanju, ob upoštevanju novih tehnoloških dosežkov tako v tujini kakor tudi doma, predvsem pa z uvajanjem novih razvojnih zasnov mednarodne organizacije za reciklažo (Biro Internacional de la Recuperation), njen član je delovna organizacija Dinos, kot edini predstavnik delovnih organizacij z dejavnostjo sekundarnih surovin iz Jugoslavije. Ko je govoril o pomembnejših izhodiščih in usmeritvah pri nadaljnjem razvoju delovne organizacije, je med drugim dejal: Plan razvoja za obdobje 1986—1990 upošteva sprejeta določila samoupravnih sporazumov o temeljih planov naše delovne organizacije. Najpomembnejši poudarek dajemo ciljem gospodarskega razvoja v Jugoslaviji in načinom ter sredstvom, s katerimi jih bomo uresničili. Vsi izhajajo iz gospodarskih dosežkov leta 1985, kot zadnjega leta prejšnjega srednjeročnega obdobja. Prav za bazno leto je značilno, da je poudarjena večja lastna akumulativna sposobnost, kar se kaže v vseh ekonomskih kategorijah plana za novo srednjeročno obdobje. Posebnega pomena je ustvarjanje pogojev za pridobivanje dohodka, zato je dan izreden poudarek izvajanju komercialne, finančne, razvojno-investicijske in kadrovske politike ter usklajevanju vseh omenjenih politik med temeljnima organizacijama združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb kot zaključene celote delovne organizacije Dinos. V sprejetih določilih samoupravnih sporazumov o temeljih plana delovne organizacije smo se odločili o globalnih ciljih razvoja in strategiji, kako te cilje doseči. V novem srednjeročnem obdobju želimo sodelovati z vsemi dejavniki, ki imajo interes za nadaljnji razvoj dejavnosti sekundarnih surovin v SR Sloveniji, kot enega bistvenih nosilcev gospodarskega razvoja, saj smo sestavni del neposredne ali posredne energetske bilance republiškega oziroma celotnega jugoslovanskega gospodarstva. S planiranjem bodočega razvoja delovne organizacije Dinos usklajujemo tudi medsebojne družbeno-ekonomske odnose znotraj delovne organizacije, saj smo le tako uresničili dosedanji razvoj in na enaki osnovi načrtujemo tudi bodočega, ki se bo ponovno izkazoval: — s fizičnim in vrednostnim obsegom ustvarjenega prihodka, dohodka in čistega dohodka, — s povečanim izvozom odpadnih surovin, za katere ni tehnološke predelave v našem gospodarstvu, — z realno potrebo zaposlovanja glede na doseženo produktivnost dela, — s potrebo izobraževanja ob delu, — z vedno boljšim varstvom pri delu in varovanju človekovega bivalnega okolja, — z izvajanjem stanovanjske politike, ki omogoča enakopravnost v nakupu družbenih stanovanj in kreditiranju lastne izgradnje, — z vedno boljšimi rekreativnimi in kulturnimi možnostmi v združenem delu, — z boljšim izvajanjem racionalizacije in koristnih predlogov, predvsem v proizvodnem delu, — z združevanjem dela in sredstev z našimi dobavitelji in kupci, — z vedno boljšo informiranostjo v združenem delu, — s sodobnejšim pristopom in uvajanjem elektronske obdelave podatkov, — z nadaljnjim uveljavljanjem tehnološkega razvoja in lastnega znanja in — z uvajanjem neposredne ekonomske propagande o pomenu dejavnosti. Naš dosedanji razvoj, sprejete nove programske zadolžitve in usmeritve narekujejo vsem delavcem, ki letos praznujemo tako visok jubilej, kot je 40 let tvornega in plodnega dela, nove delovne obveznosti tudi v bodoče. PRIZNANJA ZA POSLOVNO SODELOVANJE Ob letošnjem jubileju naše delovne organizacije smo priredili tudi sprejem za naše poslovne partnerje, tako za kupce kot dobavitelje, s katerimi DINOS že dolga leta uspešno sodeluje. Praznovanje ob 40-letnici naše delovne organizacije Slovesnega sprejema se je udeležilo preko sto predstavnikov delovnih organizacij iz vse Slovenije ter tudi izven republiške meje. Po nagovoru generalnega direktorja Dinosa Vladimirja Kralja jim je predsednica delavskega sveta delovne organizacije Dinos Darja Žabkar izročila posebna priznanja v znak zahvale za dolgoletno uspešno sodelovanje. Ob tej priložnosti sta predstavnika Železarne Jesenice in Papirnice Količevo predala naši delovni organizaciji posebni priznanji za dolgoletno poslovno sodelovanje ob 40-letnici dela. Generalni direktor Vladimir Kralj je v svojem uvodnem govoru o razvoju dejavnosti priprave sekundarnih surovin še zlasti poudaril delež naših poslovnih partnerjev pri razvoju delovne organizacije Dinos: ,,V času praznovanja lahko s ponosom ugotovimo, da je razvoj delovne organizacije tudi vaš dosežek, spoštovani dobavitelji, kupci in drugi partnerji, ki ste s svojim pionirskim, organizacijsko-trgovskim in danes že s proizvodnim in znanstveno raziskovalnim delom prispevali bistveni delež, da je delovna organizacija Dinos pridobila tako velik ugled znotraj dejavnosti v SFRJ, kakor tudi v svetu." Janez Češnovar Sprejema se je udeležilo okoli sto poslovnih partnerjev ZLATA ZNAČKA ZA DOSEDANJE DELO IN VZPODBUDA ZA VNAPREJ Praznovanje ob 40-letnici naše delovnyorganizacijy smo obeležili še z enim dogodkom. Na srečanju delavcev DO DINOS v Ljubljani smo prvič podelili zlate značke delavcem DINOSA, ki imajo velike zasluge za uspešno poslovanje in razvoj samoupravnih odnosov. Sklep o podelitvi je sprejel delavski svet delovne organizacije, in to na predlog Konference osnovnih organizacij sindikata DO DINOS. Naj o delavkah in delavcih, ki so prejeli zaslužne zlate značke, povemo nekaj več. Jožica Jakše - blagajničarka na DE Novo mesto Jožica Jakše si je pred 23 leti že ob prihodu na novomeško delovno enoto, ki je takrat delovala v zelo skromnih razmerah, prizadevala skupaj s sodelavci za čim-boijšo organizacijo dela in za čim uspešnejše poslovanje. Nikoli ji ni bilo težko poprijeti za kakršnokoli delo, tudi fizično - vedno je pripravljena pomagati vsakomur. Poznana je njena aktivnost v samoupravnih organih, tako v okviru temeljne kot delov- ne organizacije, štirikrat je bila delegat v delavskem svetu, vsa leta pa je aktivna v Izvršnem odboru sindikata, kjer je opravljala več funkcij od blagajnika do tajnika. Danes je tako rekoč desna roka vodje enote. Pri .delu je zelo uspešna in prizadevna, poleg tega pa ima dober odnos do strank in sodelavcev, med katerimi je zaradi pristnosti in humanosti izredno priljubljena. Vladimir Kralj - generalni direktor DO DINOS Celovit razvoj delovne organizacije DINOS je tesno povezan z imenom Kralj Vladimir. V 13 letih dela v DO DINOS je z izjemnimi organizacijskimi, kreativnimi in poslovnimi sposobnostmi prispeval ogromen delež k skokovitemu razvoju delovnega, poslovnega in samoupravnega procesa v vseh delih DO. Pbleg tega sta njegovo strokovno znanje in osebnost bistveno prispevala k razvoju celotne dejavnosti sekundarnih surovin v ožjem in širšem družbenem prostoru, kar je znatno prispevalo k uveljavitvi te dejavnosti in z njo naše delovne organiza- cije doma in v sveti,/. Vedno je gledal na DINOS kot na celovitost, uspel je podreti mostove med obema tozdoma, da se lahko enakomerno tehnološko razvijata. Znane so tudi njegove družbenopolitične aktivnosti, tako v okviru DO kot izven nje, med drugim je že vrsto let član mednarodne organizacije za reciklažo (B.I.R.). Ahmed Kurbegovič - vodja sortircev na Predelovalnem centru Ljubljana Ahmed Kurbegovič že več kot 23 let združuje delo v naši delovni organizaciji in je v vseh teh letih opravljal najrazličnejša dela; od pomožnega, transportnega delavca, strojnika, rezilca žo sortirca. Pri svojem delu je vselej uspešen. Aktiven je v samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah, tako v okviru delovne organizacije kot izven nje. Bil je delegat v samoupravnih organih ter večkrat član 10 OOS, v svoji krajevni skupnosti Štepanjsko naselje pa je član civilne zaščite. Zaradi njegovega primernega odnosa do članov kolektiva, prizadevanja pri skupnih interesih ga je 10 sindikata brez razmišljanja soglasno predlagal za zlato značko. Nežka Peternel — vodja računovodstva v Delovni skupnosti skupnih služb Nežka Peternel je zaposlena v naši delovni organizaciji od leta 1970. Opravljala je številna dela in naloge v finanč-no-računovodskem področju od blagajniških poslov, nato je delala kot referent za obračun družbenih obveznosti, pa kot vodja knjigovodstva, od lani pa opravlja dela vodje oddelka računovodstva. Omenjena opravila opravlja strokovno in odgovorno. S svojo prizadevnostjo in uspešnostjo ter primernim odnosom do dela si je pridobila ugled med sodelavci. V 16 letih dela pri Dinosu je bila večkrat delegat delavskega sveta ter članica Odbora za delovna razmerja, kjer je tvorno sodelovala. S svojim strokovnim znanjem je vedno pripravljena pomagati sodelavcem. Jože Potokar — skladiščnik, balirec in voznik viličarja na Tekstilnem obratu Ljubljana Jože Potokar je zaposlen na Tekstilnem obratu Ljubljana polnih 33 let. Na svojem delovnem mestu, ki obsega več področij dela, je zelo prizadeven, vesten. Vselej dosledno izpolnjuje zadane naloge. Zaradi dolgoletnih izkušenj, le-te uspešno prenaša na mlajše sodelavce, jim vedno z veseljem priskoči na pomoč. Aktiven je tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah v delovni organizaciji, večkrat je bil delegat v delavskem svetu ter član IO O O S. Deluje tudi v svoji krajevni skupnosti na področju SLO in DS. Delavci ga spoštujejo, saj nemalokrat rešuje masrikateri nesporazum, s svojim delom in željo po delu pa spodbuja še ostale. V obratu se je večkrat izkazal na požarno-varnostnem področju, pri zadnjem večjem požaru pri stroju „Te-mafa" pa je odločilno vplival, da so požar pravočasno pogasili in da ni prišlo do večje škode. Po podelitvi sem vsem petim dobitnikom zlatih značk zastavil eno samo vprašanje: Kaj jim pomeni omenjeno priznanje? Takole so mi odgovorili: JOŽICA JAKŠE Ja, kaj naj rečem, to, da sem presrečna, kajti takega priznanja si še v sanjah nisem nadejala. To je enkraten občutek, skratka neponovljiv. AHMED KURBEGOVIČ Zlata značka, ki sem jo dobil, pomeni zame zares veliko priznanje, kajti sploh si nisem upal misliti, da me bodo moji sodelavci predlagali med tolikim številom delavcev na Predelovalnem centru v Ljubljani. S tem ko sem jo prejel, sem se hkrati sam obvezal, da bom opravičil zaupanje, ki so mi ga dali s tem priznanjem, in to s svojim delom in prispevkom k razvoju nasploh. Istočasno bi se rad zahvalil moji sindikalni organizaciji, ki me je predlagala za tako visoko „dinosovo" priznanje. * 31398 DINOS YU 35764 SOP YU TX 2073 KRŠKO, 15.10.86. GEN.DIR. TOV. VLADIMIR KRALJ SPOŠTOVANI ZELO OBŽALUJEMO, DA SE NE MOREMO ODZVATI VAŠEMU CENJENEMU VABILU, VENDAR PA VAM ZAGOTAVLJAMO, DA BOMO V BODOČE NENEHNO SKRBELI, DA BI BILO NASE S0DEL0VNJE SE BOLJŠE IN UČINKOVITEJŠE KOT DOSLEJ. VAM PA ŽELIMO PRI POMEMBNEM POSLANSTVU, KI GA OPRAVLJATEL J Z VAŠO DELOVNO ORGANIZACIJO, SE NAPREJ IZJEMNO USPESNOST. yLADIMIR KRALJ Če se spomnim trenutka, ko sem sprejemal priznanje, ne morem mimo dejstva, da brez vseh članov kolektiva, predvsem pa tistih, ki so bistveno pripomogli k razvoju delovne organizacije, bi bili vsi dobitniki zlatih značk, če se smem tako izraziti ,,nič", kakor tudi jaz sam. VASI PRIJATELJI IZ SOP-A KRŠKO. S TOVARIŠKIMI POZDRAVI DIREKTOR DO : ROŠKER JANEZ , DIPL.PRAVNIK * 31398 DINOS YU 35764 SOP YU Ob 40-letnici delovanja DO DINOS smo prejeli številne čestitke tako v pisni kot v ustni obliki. Brzojavko z naslednjo vsebino pa smo prejeli od delovne organizacije SOP Krško: njen predstavnik se zaradi službene zadržanosti ni mogel udeležiti sprejema poslovnih partnerjev. NEŽKA PETERNEL Presenečena sem, kajti tega priznanja še zdaleč nisem pričakovala. Morda si jo, po mojem mnenju pač, kdo bolj zasluži kot jaz. Ne morem pa mimo dejstva, da mi to priznanje veliko pomeni. JOŽE POTOKAR Kaj naj rečem, zlata značka mi veliko pomeni, je nagrada za dosedanje delo, hkrati pa obveznost za vsaj tako ali pa še boljše delo v prihodnje. Janez Češnovar KLJUB TEŽJIM POGOJEM GOSPODARJENJA SMO DOBRO POSLOVALI Zadnje dni oktobra smo obravnavali in sprejemali oceno poslovanja v naši delovni organizaciji v prvih devetih mesecih leta 1986. Ker je to le predhodno obdobje, ne bomo podrobneje navajali doseženih rezultatov, ampak želimo zapisati le nekaj tistih najpomembnejših ugotovitev o problematiki gospodarjenja, ki se bodo odražala tudi ob koncu poslovnega leta. Osnovna ugotovitev je, da so bili na ravni delovne organizacije v devetih mesecih doseženi relativno dobri poslovni rezultati v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Povečala se je količina pripravljenih sekundarnih surovin za 4,5 %, kar predstavlja povečanje produktivnosti za 3,4 %, in to ne glede na to, da v naših proizvodih stalno povečujemo delež lastnega vloženega dela. Tržna podcenjenost sekundarnih surovin v letošnjem letu kot rezultat trenutne jugoslovanske gospodarske pa tudi svetovne politike je vzrok, da finančni rezultati glede na primerjalno lansko obdobje ne sledijo stopnji inflacije. Indeksni kazalci so zato neugodni, vendar pa absolutni kazatelji presegajo raven povprečne kakovosti gospodarjenja gospodarstva SRS po znanih podatkih za I. polletje 1986. Za poslovanje obeh temeljnih organizacij v obdobju januar—september 1986 je značilno, da ju je pretresla cela vrsta objektivnih težav v tem času, in to od velikega cenovnega neskladja (omejitev prodajnih cen sekundarnih surovin, izreden velik porast stroškov), pa do hudih recesij na trgu, ki se je kazala v najrazličnejših začasnih ustavitvah ali omejitvah prodaje našim glavnim kupcem. Poleg tega smo bili omejeni tudi pri izvozu, bodisi s premajhnimi izvoznimi Do uspešnih poslovnih rezultatov tudi z večjo kakovostjo predelave kontingenti, bodisi z nezainteresiranostjo kupcev za posamezne vrste sekundarnih surovin. Skupna količina prodanih sekundarnih surovin in re-promaterialov je dosegla 168.600 ton, kar pa je ob siceršnjem povečanju glede na predhodno leto vseeno za 6,6 % manj, kot smo planirali. Kljub temu pa smo s pravočasno preusmeritvijo v večjo stopnjo predelave zbranih odpadkov predvsem v smislu kakovosti ne glede na poslabšane tržne pogoje uspeli doseči vseeno dobre poslovne rezultate. V zadnjih mesecih leta, ki so običajno za nas „sezonski", bo treba krepko zavihati rokave, da bi se kar najbolj približali zelo smelo postavljenim planskim ciljem ter da bi ob koncu poslovnega leta lahko govorili o uspešno opravljenem delu. Janez Češnovar IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK DINOS, TOZD POS, LJUBLJANA Razvejana aktivnost komunistov TOZD POS se je pokazala tudi na 15. seji njihove osnovne organizacije, saj je dnevni red obsegal kar deset točk. Največ časa so namenili oceni gospodarjenja v devetih mesecih tega leta. Na seji je prevladovalo enot- no mnenje, da smo kljub težavam, ki so se porajale predvsem v prvi polovici leta, dobro gospodarili, saj se trendi celotne rasti, čeprav le-ta še nekoliko zaostaja, vključujejo v sprejete planske cilje letošnjega poslovnega leta. Ta zaostajanja pa bomo, so poudarili, na- doknadili s prizadevnim delom v preostalih treh mesecih tega leta, ki so za nas tako rekoč sezonski, ter s tem dokazali, da zmoremo smele odločitve tudi uresničiti. V nadaljevanju seje so člani osnovne organizacije poslušali informacije o spremembi Statuta ZKJ, o posvetu sekretarjev občinskega komiteja ZK Ljubljana Bežigrad, o razgovoru v zvezi z gospodarjenjem v občini Ljubljana Bežigrad ter o aktivnostih pred odločanjem o četrtem samoprispevku v Ljubljani. Člani so se tudi zavzeli, da naj bodo eni izmed nosilcev aktivnosti in informiranja delavcev TOZD POS v zvezi z referendumom 19. novembra. Ob koncu seje so evidentirali kandidate za člane Komiteja, za SLO in DS, in sicer: predsednik: Cvetka Bohinc, nam. predsednika: Zdenka Kovač, člani: Marjan Razpotnik, Jože Kladnik in Peter Uršič, upravitelj: Vojteh Fink. Evidentirali so tudi namestnika sekretarja 00 ZK TOZD ROS. To funkcijo naj bi odslej opravljal Djuro Vojin namesto Zdenka Zalarja, ki je prestopil v 00 ZK TOZD Tekstilka. Nazadnje so člani osnovne organizacije sprejeli še sklep o pobudi za ustanovitev stalne akcijske konference DO DINOS. To pobudo so posredovali vsem osnovnim organizacijam ZK v DO DI- NOS v obravnavo in sprejem. Ta sklep so sprejeli v zvezi s spremembami STATUTA ZKJ. Akcijska konferenca bi imela vlogo koordiniranja dela med osnovnimi organizacijami v DO DINOS. Konferenco naj bi vodilo 5-člansko predsedstvo, ki bi ga sestavljali po en član iz DE Ljubljana in vodstva TOZD ROS, TOZD Tekstilka, DSSS, DE Kranj in DE Maribor. Po zapisniku Janez Češnovar PREOBLIKOVANJE OOZK DINOS, TOZD TEKSTILKA, LJUBLJANA DRUGI O NAS V časopisu „DELO" je bil ob koncu sepetembra objavljen daljši članek z naslovom ,,UPORABIMO VEČ STAREGA STEKLA", ki ga je napisal novinar Jože Pojbič. V njem avtor piše o pomembnosti zbiranja odpadnega stekla za steklarsko industrijo. V nadaljevanju prispevka novinar pohvalno piše o novih Dinosovih zbiralnikih za steklo, ki naj bi jih naša delovna organizacija postavila ne le v Ljubljani, ampak tudi na Tolminsko, v Gornjo Radgono, v Radence in Mursko Soboto. ..Akcija je torej stekla," piše Jože Pojbič, „od pripravljenosti za sodelovanje v njej pa bo odvisno, ali bo do leta 1988 po vsej Sloveniji postavljenih načrtovanih 2000 zbiralnikov in ali se bo v njih letno tudi nabralo predvidenih 40 do 50 tisoč ton stekla." REZULTATI NATEČAJA ZA MLADE DOPISNIKE V prejšnji številki smo objavili natečaj za najboljše spise na temo „Kako sem preživel letošnje počitnice v Dinosovih počitniških objektih? " V uredništvo je prispel le en spis. Poslal nam ga je sin sodelavke iz DE Maribor, Jožice POŠ-FARASIN, ki dobi nagrado v znesku 2.000,— din. Spis je zelo prijeten in ga v celoti objavljamo. Občinski komite ZKS Ljubljana Vič-Rudnik je 22. oktobra 1986 sklical sestanek članov OOZK Tekstilka, na katerem naj bi se dogovorili o ustrezni reorganizaciji, saj je osnovna organizacija v preteklem letu delovala v okviru DO Tekstilka, z združitvijo v DINOS, TOZD Regeneracija tekstila pa prešla v DO DINOS, TOZD Regeneracija tekstila „Tekstil-ka". Dogovorili smo se, da se dosedanje članstvo, ki izhaja iz bivše DO Tekstilka, razširi s tistimi člani iz DSSS, katerih delovna opravila so neposredno vezana na TOZD Tekstilka. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo. Novi se- kretar osnovne organizacije je Zdene Zalar iz TO Ljubljana, blagajnik in evidenti-čar pa Stane Otoničar iz TO Vrbljene. Organizacija bo pri svojem delu v bodoče neposredno sodelovala največ z OOZK DINOS, TOZD ROS, Ljubljana; zaradi uresničevanja skupnih interesov n ciljev idejno političnega delovanja pa naj bi se povezovala v akcijsko konferenco vseh OOZK DO DINOS. Ker v kratkem pričakujemo premestitev sedeža TOZD v občino Vič-Rudnik, se OOZK povezuje v občinsko organizacijo zveze komunistov Ljubljana Vič-Rudnik. Stanislav Pesjak Nestrpno sem dočakal dan, ko smo se odpeljali na morje. Iz Maribora smo odšli v zgodnjih jutranjih urah. Ob deseti uri smo prispeli v Savudrijo. Upravnik nam je dal ključe od hišice. Dodeljeno smo dobili stanovanje A-2. Hiša je bila zelo prostorna. Imela je dve sobi, kuhinjo, kopalnico s straniščem in veliko teraso. Okoli hiš je bilo veliko cvetočih grmov oleandra. Otroci smo bili veseli gugalnic, peskovnika in mize za namizni tenis. Bližnja plaža nam ni bila všeč, zato smo se vozili na kopanje v Zambratijo. V naši izmeni je bilo veliko otrok, tako da sem imel prijetno družbo. Ob večerih smo se dogovorili za skupne igre. Sašo nas je učil tudi igrati karte. Zame je bila to zelo zanimiva igra. S starši smo odšli tudi v bližnje mesto Umag. Tam je bilo veliko stojnic, postavljenih tik ob obali. Prodajali so različne okraske in spominke. Ko smo se vračali domov, tako smo takrat imenovali hišico, v kateri smo stanovali, smo se ustavili še v luna parku. To je bilo še posebno prijetno doživetje zame. Vozil sem se z avtomobilom in vrtiljakom. Bilo je zabavno, a kaj, ko je tako hitro minilo. Deset dni je prehitro minilo in vrniti smo se morali domov. Ostali so mi prijetni spomini na preživele počitnice v Dinosovi hišici v Savudriji. Mirko Farasin, 5. r. r 3A. to, si* tiELoVkJeMV LloLCUTIVU bfAJoCA, ■Efcj-IK-O o5> L o- UeTKys.S..S -a SE^foooA^— S" | CdOCo 4-J ^ , o s- 'I Po petih mesecih investicijsko-vzdrževalnih del na DE Kočevje lahko rečemo, da so vsa načrtovana in dodatna dela končana. Zaželimo jim, da bi se v novih delovnih prostorih in skladiščih dobro počutili in dosegali še vnaprej dobre poslovne rezultate. Peter Mahne NA DINOSOVI PROSLAVI JE BILO VESELO V kulturnem delu sporeda je nastopil Slovenski oktet Prijetno in razgibano je bilo tudi na plesišču Narodno zabavni ansambel RŽ je s svojimi vižami „ogrel" vse navzoče Skupina Moped Show s Tofom, Rifletom in Majo je popestrila zabavni del sporeda ŠPORTNE IGRE INOT Po dveh letih nesodelovanja smo se letos udeležili delavsko-športnih iger INOT, ki so jih tokrat pripravili v Rovinju. Iger se je udeležilo preko 1500 tekmovalcev in tekmovalk iz devetindvajsetih delovnih organizacij iz vse Jugoslavije, ki so združene v Poslovno skupnost INOT. Med njimi je bilo tudi naše skromno 22-člansko zastopstvo. V Rovinj smo se odpravili po Coubertainovem geslu— važno je sodelovati. Pa ne mislite, da je bil potem to samo izlet in uživanje v lepem, toplem vremenu ob morju. Vsi nastopajoči so se športno borili ob spodbujanju kolegov. Janez iz Ljubljane in Rajko iz Celja sta poskrbela, da so nas boleli trebuhi od smeha. Športni rezultati so takile: S skokom v daljino sta Dušan Burger in Rajko Dolničar na 1. mestu. Fantje so pri kegl jali 9. mesto, ženske pa 5., Sonja Rahne je 2. med posameznicami. Kljub zelo mrzli vodi — le 17 stopinj Celzija (ali pa zato) sta Alenka Mauser in Irena Pekolj priplavali 2. na cilj. Tretja v plavanju je bila moška ekipa. Malo manj uspešni smo bili v metanju ,,kugle": moški 13. in 10. ženske; namizni tenis moški: 5.-8. mesto. V delovnih disciplinah pa je bilo takole: Dobro je vozil s kontejnerjem Rajko Dolničar, med šestindvajsetimi nastopajočimi je bil peti. V rezanju kovin smo 16. in v sortiranju papirja 24. V nedeljo dopoldne smo se po dveh dneh razšli, sicer malce utrujeni, ampak kljub temu zadovoljni, saj smo se prijetno imeli. A. B. Dušan Burger med pripravo za zmagoviti skok V želji, da aktualiziramo naslovno stran glasila „dinos" z novim znakom, ki simbolizira našo dejavnost, Uredniški odbor glasila razpisuje NATEČAJ ZA IDEJNO REŠITEV GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA NASLOVNE STRANI GLASILA ,,dinos“ Kandidati, ki bodo sodelovali na natečaju, naj upoštevajo predvsem naslednje pogoje: 1. Naslovnica mora biti originalno grafično oblikovana, to je: ne sme biti identična ali podobna naslovnicam glasil drugih delovnih organizacij. 2. Naslovnica naj označuje našo dejavnost oziroma organiziranost tako v osebnostnem, vsebinskem kot v likovnem sporočilu, pri čemer naj vsebuje naš novi znak (design). Kandidati, ki bodo sodelovali v tem natečaju, naj pošljejo svoje predloge najkasneje do 31. decembra 1986 na naslov: ,,DO DINOS, Ljubljana, Titova 118, Uredniški odbor, z oznako ,,NATEČAJ" in to v zaprtih ovojnicah. Vse predloge, ki bodo poslani v roku, bo ocenjeval uredniški odbor glasila, ki bo po končanem izboru podelil tri nagrade, in sicer: I. nagrado v višini 20.000 din II. nagrado v višini 7.500 din in III. nagrado v višini 2.500 din ŽREBANJE NAGRADNEGA KVIZA Na uredništvo je prispelo kar 11 kuvert. Od tega je bilo po pregledu 9 pravilnih odgovorov na 1. sliko, 6 pravilnih odgovorov na 2. sliko, 6 pravilnih na 3. sliko in 2 pravilna odgovora na 4. sliko. Komisija v sestavi: Cveta Meden, Darja Žabkar in Zdenka Lindič je dne 1 2. oktobra 1986 opravila žrebanje v prostorih vodstva TOZD POS. Iz koška sta pravilne rešitve izmenično jemali Darja in Zdenka. Nagrado po 500,— din prejmejo: 1. Vukovič Cveta iz DE Novo mesto 2. Vojvoda Klavdij iz DE Koper 3. Farasin Jožica iz DE Maribor 4. Laštro Lela, iz PC Ljubljana. ČESTITAMO! Pravilna rešitev je naslednja: za 1. sliko: DE Brežice, za 2. sliko: plaža Vrsar oz. Funtana, za 3. sliko: Delavec bi moral imeti čelado in za 4. sliko: škarje ARNOLD. Za celostransko nagradno križanko 29. november razpisujemo dve nagradi: prva bo veljala 800,—din in druga 200,— din. Rešitev pošljite najkasneje do 10. decembra 1986 na naslov: Uredniški odbor glasila DINOS, Ljubljana, Titova 118, s pripisom: nagradna križanka. Ne pozabite pripisati svojega naslova! Glasilo „dinos" izdaja DO DINOS, Ljubljana, Titova 118. Ureja uredniški odbor: (glavni in odgovorni urednik) Stanislav Pesjak; člani: Marjan Razpotnik, Janez Ramovš, Silvester Učakar, Dušan Burger, Olga Mitrovič in Cveta Meden. Tehnični urednik: Janez Češnovar. Tisk in razmnoževanje: Edo Usenik. Izhaja v 760 izvodih. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu št. 421—1/72. NAGRADNA KRIŽANKA 29. november IME PEVKE SRŠBJ POLICA ZA SKLEDE KE tiA RAVUI PLAHOTI CESAR) CJ 1BBAH. m ptic VRSTA TALUE oBLoge LJUBKA OBVODUA ŽIVAL IME IGRALCA BAUERJA tl LITIJE TISOČI PEL LITRA 40 LEI TAVČAR POLITIK LOQIČKO MISLEČ ČLOVEK RIMSKI ZALOZUIK IUMECEU VRSTA ZOFE l UASLOUl PI5CEV »PARATI LOVEC UA RAKE POZUAU OBESEK V USESl) SLOVENSKI OKTET JE NAVDUŠIL NA PROSLAVI ŽELIMO, DA BI BILO PODOBNO SREČANJE VSAKO LETO