321
Jezikoslovne stvari.
Krak.
Spisal Davorin Trstenjak.
Marljivi in učeni naš slovenski prirodoslovec gosp. Sinien Robič poprašuje v poslednjih „Novicah": zaKai se „Batrachospermura moniliforme" imenuje krak? Ker je si. vredništvo v opazki omenilo, naj bi jaz razodel svoje mnenje o izviru te besede, pokušam tukaj razlago besede krak.
Beseda krak ima te-le pomene: krak, gressus, v staroslov. novoslov. krača, coxa, Hakse, srbski: krak, crus longum, poljski krok, perinaeum, meso na krači, hrv. o krak, pes suillus, litevski kar k a, oberarm. S prostezo imamo v slov. korak, korač, koročaj, gressus, korakati, dalje: kreknoti, razkrečati. Prvotni pomen je „ire, gehen, schreiten, springen, hiipfen" , in se vjema s sansk. 9 ran k, ire. Iz  prvotnega  pomena:   „iti,  stapati,   skakati"  stvarila
so se poznamenovanja za: nogo kot pomoček hoje, zato: krača, okrak, pes suillus, štirskoslov. krak, hrv. po Habdeliču: skrek, Froschfuss; in sedaj se nam razjasnuje izraz krak za Batrachospermum. * Po žabjem kraku, skreku,alipo žabi xatsŠofflv je dobil ta rod alge svoje ime: grškolat. potrga^tov— ba-trachium, zato hrvatskoslov. žabinec trava, žabja trava, v okolici, v kteri sedaj stanujem, se pa tudi rastlina veli: žabji krak in pa: žabji skok; Latin jo tudi imenuje: ranunculus, od rana, žaba, toda ker so te rastline prebivališča žab, *) ali pa ker imajo podobo žabjih no žic, krakov, skrekov, primeri nemško poznamenovanje: Hahnenfuss, ranunculus, slovenski srakonoga, Himmelthau itd.
Ime krajno K rakov o, predmestja ljubljanskega, Krakovo, ime loga blizo Leskovca na Kranjskem, Krakov o, ime vasi na gorenjem Štirskem, Krakov, poglavitno poljsko mesto, dalje imena Krak, Krek, Kračman, Kračun itd. so tudi iz temata: krak, kakor tudi ime božanstva slovanskega Krak, ki je ubil pozoja (v kraljedvorskem rokopisu stoji: „krok slnce"). Krak, krok je bilo personifikovano mla-dorojeno, novorojeno solncepo zimskem so 1-s t i ci j i — božič, ktero je še slabahno in še le koraka, je krak**), ni pa bežun, dgopaiog; primeri indiški Višnu, v Vedah še priimek solnca, od viš, ire, gehen, schreiten. Ker krščanski praznik rojstva Izveličarjevega pada ravno v zimski solsticij, o kterem se je rodil Krak, zato se „nativitas Domini"^ „vigilia ejus festi" veli v staroslov. k račun, češki k račun, maloruski: kerečunj, bulg. kračun; tudi Magjari so od Slovanov vzeli in si napravili: karatson. Miklošič ni znal izpeljave besede: k račun, vendar se ni upal primerjati jo tematu: „kratek"; quia bulg. et čehicum c obstare videtur.
To božanstvo najdemo tudi med retranskimi podobami s samimi solnčnimi atributi, ali, ker se v po-labsko - slovansčini a in o spremenjata pogostoma v glasnik i, primeri: slivi, namesti slovo, tedaj razumemo, zakaj ima to božanstvo runski napis: kri k ki = Krako, Krok o.
Verjel bi to raj: da so topična imena mest, vesi, logov, nastale po častji božanstva Kraka, Krok a, ker tudi to ime imajo logi in griči, kjer ni nika-koršnega potoka, muze ali mlake, v kterem bi Batrachospermum rastel.
Alga po Belostencu: morska resa, po Jambre-šiču morska haluga. Da so tudi rastline dobile po božanstvih imena, potrjujejo: perunika, divica (ver-bascum), hotunja (robus ebuli) itd.
Rojaci! pobirajte pridno narodno blago; glejte koliko vrednosti je v njem!