37. številka Ljubljana, v petek 14. febrnvarja. XXIII. leto, 1890. Izhaja vsak dan ave*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za ieden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr . za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila" plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki tati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravniBtvo je v Gospodskih nlicah fit. 12. Oprav nifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. T Ljubljani 14. februvarja. Ni Še pojasnjeno, kdo je začetnik zarote, ki se je snovala v Sofiji proti KoburŽanii in njegovi vladi. Slovanstvu nasprotni listi seveda vidijo za vsem, kar se v Bolgariji zgodi vladi nepovoljnoga, Rusijo. Sedaj celo jako odločno zatrjujejo, da je vso zaroto pripravil ruski poslanik v Bukureštu, Hitrovo. Našla so se nekda pisma, iz katerih se to more jako zanesljivo posneti. Neki Berolinski list je celo tako predrzen, da povprašuje, bode li Rusija odobrila postopanje svojega zastopnika, ki je vodil priprave za umor bolgarskega kneza in ministrov njegovih. Predobro že poznamo nemške liste in njih izvestja, da bi jim slepo verjeli. Koliko tacih vestij, o katerih se zatrjuje, da prihajajo naravnost iz Bolgarije, Rumunije ali Srbije, rodi se v prevročej domišljiji židovskih časnikarjev po uredništvih v Be-rolinu in na Dunaji. Rusija se premalo zanima za bolgarske zadeve in ima preveč druzega posla, da bi vedno mislila na kovanje zarot na Balkanu. Major Panica pa tudi ni mož, ki bi bil posebno udan Rusiji. Vse njegovo dosedanje postopanje baš nasprotno dokazuje. Zaradi tega opravičeno lahko dvomimo, da bi mu bila Rusija toliko zaupala, da bi ga odbrala za orodje, s katerim bi vrgla tujega usiljenca. Morda so pa povod zaroti vse drugi uzroki. Vlada Stambulova je že večkrat čutila, da se jej tla majejo, ker velevlastij ne more pripraviti, da bi priznale kneza. Da, niti v Carigradu, kjer bi imeli govoriti prvo besedo, nečejo priznati Kobur-žana. Da bi prisilila Porto, da bi potrdila Kobur-žauovo iz\olitev, je bolgarska vlada pri nekej priliki izigrala makedonsko vprašanje. „Svoboda" in drugi vladni listi so bili začeli strašiti, da bode Bolgarija podkurila ustanek v Makedoniji, ako Turčija ne prizna kneza. In tudi v Makedonijo je poslala bolgarska vlada agitatorjev, da bujskajo proti turškej vladi. Ta korak pa ni imel zaželenega uspeha. Vi soka Porta se ni dala pripraviti, da bi priznala nezakonito voljenega kneza. Na bolgarska strašenja odgovorila je pa s tem, da je pomnožila čete v Makedoniji. Ker so pa vsa evropska oficijozna glasila obsojala makedonske agitacije, je bolgarska vlada sprevidela, da ni prave poti nastopila in so vsa bolgarska vladna glasila jela zatrjevati, da vlada nikdar ni mislila sprožiti makedonskega vprašanja in da dotičnih izjav po listih ne odobrava ter so zanje odgovorni le uredniki dotičnih listov. Vladna glasila pa neso bila prva vzbudila zanimanja za Makedonijo, temveč je le pospešila. Iskra, ki se je vrgla mej narod, pa ni takoj ugasnila, temveč tlela je dalje, začel je izhajati list .Makedonija", katerega namen je bil Bolgare na-udušiti za osvobojenje Makedonije. Sprva je ta list hvalil politiko sedanje vlade, pa je kmalu prešel v opozicijo, češ, da od Stambulova nema nič pričakovati. Pa tudi mej narodom se je zanimanje za Makedonijo bolj širilo in to ne le mej civilnim narodom, temveč tudi mej vojsko. Bolgarski častniki se mnogo bavijo s politiko, kar nikakor ni baš deželi v korist. Bolgarski politiki so preverjeni, odkar je osvobojena Bolgarija, da je poklicana sama osvoboditi Makedonijo iu jo sebi pridružiti. Previdneji, kakor je Stambulov, seveda »poznavajo, da treba za to počakati ugodne prilike. Navadu; duhovi pa stvari tako trezno ne preudarijo in so zatorej silili, da naj se vlada takoj poprime akcije. Opozicija se je pa tudi makedonskega vprašanja vedno posluževala v svojo korist. Propovedovala je narodu, da bi Rusija takoj pripomogla Bolgarom, da dobe Makedonijo, ako spode Koburžana in se jej približajo. Mej vojsko je posebno za Makedonijo se zanimal major Panica. Mož je sam Makedonec in se zatorej ni čuditi, da se je toliko brigal za ubogo svojo domovino. On ima velik upliv v Makedoniji. Kot hraber vojak je mislil, da bi Bolgarija lahko osvobodila Makedonijo, zlasti, ker bi jej pomagali Makedonci sami. Ker se za višjo politiko nikdar dosti pečal ni, torej tudi ni pričakovati, da bi v svojem pregorečem domoljubji bil vbo stvari mirno in trezno presodil. Ustopil je v vojsko bolgarsko samo zaradi tega, ker se je nadejal, da od Bolgarije pride rešitev domovini njegovi. Na čelu makedonskih prostovoljcev se je hrabro boril proti Srbom meneč, da se bori za svojo domovino. To se mu je čisto naravno zdelo, da, ko Bolgarom ne bode več pretila nevarnost od Srbije, začno z vso silo se pripravljati za osvobojenje Makedonije. V Sofiji je bila zadnja leta hiša njegova vedno odprta Makedoncem, katerih biva mnogo v bolgarskej prestolnici. V hiši njegovi se je že rodil marši kak načrt, kako bi se dala osvoboditi Makedonija. Poslednji čas bo pa še Srbi začeli zanimati se za Makedonce. Srbska propaganda se je jela širiti po tej turškej pokrajini. Srbski listi so začeli dokazovati, da je Makedonija srbska, ne pa bolgarska po narodnosti Pa ne le navadni žurnalisti, ampak tudi učenjaki so to zatrjavali. Bolgari so se zatorej jeli bati, da jim kedaj Srbija izpred nosa ne odvzame Makedonije. Zatorej so vsi, kateri se naudušujejo za zjedinenje Makedonije z Bolgarijo, vedno bolj preverjeni, da se stvar ne sme več odlašati, če ne se bode srbski upliv preveč ukoreninil v tej deželi. Ker se pa vlada ni hotela nič zmeniti za to, je čisto naravno, da se je začela mnogih polasto-vati nevolja. Povpraševati so se jeli, Če bi se stvari morda ugodneje za rešenje makedonskega vprašanja ne zasukale, ako bi odstranili Koburžana in vlado njegovo. To je morda bil povod zaroti in je po tem takem čisto naravno, da je na Čelu zarote major Panica. Iskra, katero je bila zažgala vlada sama, bi jo bila kmalu pokončala. Dopisnik Praških „Narodnih listov" piše povodom te zarote mej drugim tako: „Naj vrže Stambulov na stotine bolgarskih domoljubov v ječo, naj jih tudi ugonobi, vender bode moral umakniti se pred gnevom naroda bolgarskega. Princu Koburžanu svetoval je Stambulov, naj ostavi Bolgarsko, da si obrani življenje, a rad bi tudi ostal, ker se je v dveh letih priučil zmatrati velikolepi sen o prestolu in kroni za resnico. Pripoveduje se mi, da je Stambulov dal tiskati LISTEK. Zgodovina Pugačovljevega punta. (SpiBal A. S. Puškin, iz ruskega preložil —o.) (Dalje.) Vojni kolegij oznanil je pobeg kazanjskega vjetnika po vseh mestih, kjer se mu je zdelo, da bi se mogel skrivati. Kmalu je zvedel polkovnik Simonov, da so videli beguna na pristavah, ležečih okolu jaickega gorodka. Razposlani so bili oddelki, da bi vjeii Pugačova, pa niso imeli uspeha: Puga-Č6v in glavni njegovi soudeležniki odtegnili so se iskanju vedno premenjevaje mesto in od ure do ure pomnoževaje svojo drhal. Raznesle so se mej tem čudne govorice . . . Mnogo kazakov so prijeli in deli pod Btražo. Vjeli so Mihajla Koževnikova, pripeljali v poveljniško kancelarijo in z mučenjem prisilili ga k sledečim važnim razodetjem : S početka meseca septembra bil je on na svoji pristavi, ko se pripelje k njemu Ivan Zarubin in mu pove za tajnost, da se velika osoba nahaja v njih kraji. Pregovoril je Koževnika, da jo skrije na svoji pristavi. Koževnik je temu pritrdil. Zarubin se je odpeljal in se še isto noč, predno je dan napočil, vrnil s Timofejem M jasni kovini in neznanim človekom, vsi trije na koujih. Neznanec bil je srednje rasti, širokopleč in suh. Črna brada njegova začenjala je siveti. Imel je na sebi dolgo, široko suknjo od velbljodne dlake, višnjevo kalmicko šapko na ({lavi in oborožen je bil s puško. Zarubin in Mjas-nikov odjabala sta v mesto zaradi naznanila narodu, neznanec pa, ostavši pri Koževnikovu, povedal je temu, da je on imperator Peter III., da je glaB o njegovi smrti bil lažnjiv, da je on, s pomočjo straž-nega častnika, ušel v Kijev, kjer Be je skrival okolu jednega leta; da je bil potem v Carigradu, in bil tajno v ruski vojski za poslednjo turške vojne; da se je od todi oglasil na Donu in bil potem vjet v Caricinu, kjer so ga kmalu osvobodili zvesti kazaki; da je bil preteklo leto na Irgizi in v Jaickem go-rodku, kjer je bil vnovič vjet in odpeljan v Kazanj; da ga je straža, katero je neznan kupec s sedem sto rublji podmitil, zopet osvobodila; da se je potem podal k Jaickemu gorodku, pa da se je, ko je zvedel od neke ženske o strogosti, s katero sedaj zahtevajo in pregledujejo potne liste, obrnil proti sizranskej cesti, po kateri se je potikal nekoliko časa, da sta ga nazadnje iz Talovinove krčme vzela Zaburiu in Mjasnikov in pripeljala h Koževnikovu. Končavši svojo abotno pripovedko začel je samo-zvanec razkladati svoja nameravanja. Namenjen je bil razodeti se po odhodu kazaške vojske na plav- il j o (jesensko ribolovstvo z mrežami v čolnih), da bi se izognil uasprotstvu od strani vojakov in nepotrebnemu prelivanju krvi. Za plavnje hotel je pokazati se vsred kazakov, zvezati atamana, odpraviti se naravnost na Jaicki gorodok, zajeti ga in zastaviti vse ceste, da bi nikomur pred časom ne prišla vest o njem. V slučaji pa, ko bi se mu ne posrečilo, mislil je pasti v Rusijo, potegniti jo vso za seboj, postaviti povsod nova sodišča (kajti sedanjim, po njegovih besedah, pripisavalo se je mnogo krivic) in vzdigniti na prestol velikega kneza gosudarja. Jaz sam pa, je dejal, ne želim carstvo vati. Pugačov je bival na pristavi Ko-ževnikova tri dni; Zarubin in Mjasnikov sta prišla ponj in ga odpeljala na Usihinu Rozsaš, kjer je nameraval skrivati se do plavnje. Koževnikov, Ko-novalov in Kočurov so ga spremljali. Da so prijeli in dejali pod stražo KoŽevuikova in kazake prizadete v njegovem izpovedauji, pospešilo je tek dogodkov. Dne 18. septembra prišel je Pugačov iz Budorinske predstraže pod Jaicki gorodok z druhaljo, obstoječo iz treh sto mož in se ustavil tri vrste od mesta, za reko Ćagan. Vse v mestu bilo je osupelo. Nedavno pomirjeni prebivalci začeli so prestopati na Btran novih puntarjev. Simonov poslal je proti Pugačovu pet sto kazakov s potnočno pehoto in z dvema topovoma. neko proklamacijo z imenom Cinkovim in jo v tisoč izvodih razpečal po deželi, vse to pa prvi hip, ko se je zarota razkrila, da s tem svetu zamaže oči in jih odvrne od sebe, ker svet išče uzroka nemirom bolgarskim. Sploh je v zadnjih bolgarskih dogodkih mnogo temnega in nejasnega. O tem pa ni dvojbe, da se Stambulov, ker so odpali od njega najodličneji in najzvesteji pristaši in začeli proti njemu boj na življenje in umrt, dolgo več držal ne bode in da bode zadoščeval .samo migljaj iz Peter-burga, da nastane popolna kriza. Stambulov in Koburžan letita oba proti koncu in gotovim listom b« ne bode posrečilo obvarovati jih z zagotavijaujem, da je v Bolgarski vse srečno in mirno. Kakor vam pišem, tako sodijo bolgarske razmere tudi srbski vladni krogi in to bilo je tudi uzrok, da so srbskega pooblaščenca za trgovinsko pogodbo odpoklicali. Z vlado, katera morda ne doživi niti jutršnjpga dne, se nihče ne pogaja." Iz državnega zbora. Na Duiiaji 11. februarja. V današnji soji, nadaljevala se je židovska debata. Predmet, ki za nas Slovence skoro nema pomena, vzbuja tukaj veliko zanimanje mej občin-stvom. Kadi tega so bile galerije prenapolnjene; mej elegantnimi gospemi, videlo se je vsako vrste občinstvo, celo poljski židi s svojimi kodri in zamazano čepico na glavi. Glavni poslušalci pa so bili vender antisemitje, ki so marljivo odobravali in si-kali. Debata sama je imela tudi zanimive momente v sebi. Dočiin se je omejil posl. Scheiden na po-jasnenje zakonike predloge s stališča kanouičnega prava, namenil se je poslanec Bloch ovreči trditve Tiirkove. S svojim govorom vzbudil je večkrat odobravanje in veseloBt na desnici, posebno pa s svojimi nepričakovanimi sklepi. Seja sama se je začela z odgovorom ministra Dunajewskega na interpelacijo posl. Steiuvvenderja o predlogi, tičočej se reforme davka. Potem predlaga isti Steinvvender, da bi se odgovor ministra postavil na dnevni red prihodnje seje, da bi se o njem zbornica izrekla. Na to bil je predlog odklonjen. Potem je prestopila zbornica k dnevnemu redu in kot prvi govornik proti vladui predlogi o židovskih verskih občinah, ustal je poslanec Pscheiden. On pravi, da on ne bo glasoval proti predlogi iz sovraštva k Židom. Kot zastopnik alpinske dežele (Štajerske) on misli, da ni treba tega zakonskega načrta povzdigniti v zakon, ker imajo židi v tej deželi že svoje bogočastue občine. Stari patenti in odredbe o Židih so že davno razveljavljeni in od leta 1867. imajo oni polno svobodo in so drugim verskim občinam v svojih pravicah jednaki. Po čl. 14 in 15 jim je zagotovljena polna verska in vestna svoboda, imajo pravo k javnemu veroizpovedanju in upravljajo sami svoje notranje zadeve. Kaj treba še več? Pa tukaj se ukazuje, pravi govornik na prošnje raznih verskih občin s Poljskega in Češkega, ki prosijo uravnave svojih zunanjih pravnih zadev, a puščajo se na s rani prošnje več kot jednega milijona katoličanov o verski šoli. Proti pomnoženju Dve sto kazakov pod kapitanom Krilovim odposlanih je bilo naprej. Njim naproti jahal je kazak, držeč nad glavo puntarsko pismo samozvančevo. Kazaki bo zahtevali, da se jim pismo prebere. Krilov se je temu protiviL Nastal je punt in polovica oddelka je tu prestopila na stran samozvanca in potegnila seboj petdeset zvestih kazakov prijemši za uzde njih kouje. Krilov, videč izdajalstvo v svojem oddelku, se vrne v mesto. Vjeti kazaki pripeljani so bili k Pugučovu in jednajst izmej njih je bilo na povelje njegovo obešenih. Te prve žrtve njegove bili so stotniki: Vitošnov, Čertorogov, Rainev in Konovalov; petdesetniki: Ruženikov, TolBtov, Pod-jačev in Kolpakov ; prostaki: Sidorovkin, L:trzjanev in Čukalin. Drugi dan se je Pugačdv približal mestu, pa ko zagledavši proti njemu gredočo vojsko, je odstopil in raztresel po stepi svojo druhal. Simonov ga ni zasledoval, ker kazakov ni hotel odposlati, boječ se njih izdaje, pehote pa ni smel oddaljiti od mesta, katerega prebivalci so bili pripravljeni spuntati se. O vsem tem poročil je orenburškemu gubernatorju, generalnemu poročniku Reinsdorpu, zahtevajoč od njega lahke vojske za zasledovanje Pugačova. Pa neposredna zveza z Orenburgom je že bila presekana in poročilo Simonovo je še le čez teden prišlo do guhernatorja. (Dalje prih.) verskih občin židovskih v njegovi ožji domovini, govornik protestuje, ker slabi nasledki tega postopanja bi se kmalu pokazali. V gospodarstvenom oziru bi prišla Štirska v tak položaj, v kakeršnem se nahajajo provincije, ki so napolnjene Židov, pomnožili bi se tudi takozvani mešani zakoni. Staro kanonično pravo je sicer trpelo žide mej kristijani, ali novi učitelji kan. prava trde, da bi se strogo na to gledalo, da ne bi židi in kristjani skupaj živeli, ker poslednji bi lahko na svoji veri škodo trpeli. Pod konec svojega govora se obrača Psch, proti posl. Zuckru, ki je v svojem govoru navel nekoliko papežev v potrditev, da židi ne rabijo krvi pri verskih obredih. No Psch. to zanika in pravi, da pisma teh papežev tega ne izrekajo. Ravno tako se ne smejo židi sklicavati na škofa Koppa in na dr. E. Veitha, o prvem on dvomi, da bi bil on to izrekel, ker o drugem je stvar popolnoma izmišljena. Poslanec Gomperz se zahvaljuje naučnemu ministerstvu, da se s tem zakonskim načrtom naredi konec negotovemu pravnemu stanju v židovskih verskih občinah, trdi, da židi s tem ne pridobe nikakih koristi, ampak, da se odstrani le sedanje zmedeno stanje. Potem se govornik obrača proti obdolženju krvnega obreda in obžaluje, da se ta stara basen, ki izvira le iz sovraštva k Židom, vedno ponavlja, obžaluje javljenje antisemitizma in sklepa z upanjem, da pride čas, ko bo i ta stranka priznavala dobro za dobro in slabo za slabo, ne glede na to, je-liono pri židu ali kristjanu. Poslanec Bloch (poljski Žid) se izjavlja proti zakonskemu načrtu, ker on daje občinskemu načelniku preveliko oblast in požira občine in rabinov avtonomijo. Potem polemizuje proti govoru TUrka, navaja proti obdolženju krvnega obreda več avtoritet in govori sploh a svojega omejenega židovskega stališča. Bloch konča svoj govor z izrekom dr. Smolke v seji dež. zbora 1. 1868, da pravo merilo civilizacije se mora iskati v zakonodaji in v ravnanji kakega naroda proti drugovercem ne le glede ravnopravnosti v verskih zadevah, ampak tudi glede na njihovo politično ravnopravno stanje. Politični razgled. Notranje tležele. V Ljubljani, 14. februarja. Komisije goMpodaike asboriiiee so se zadnje posvetovale o nekaterih načrtih zakonov, katere je zbornica poslancev rešila že pred božičem. Zbornica sama pa začne delovanje svoje še le koncem tega meseca. Ker tedaj pridejo na Dunaj tudi oni trije škofje, ki so člani šolske komisije, je pričakovati, da ta komisija začne potrcsovati vladno predlogo o premeni šolskega zakona. Posvetovanja o s i) 1 s k«■ j predlogi bodo dolgotrajua, kajti predlagalo se bode mnogo sprememb, in levičarji bodo z vso zgovornostjo branili sedanji šolski zakon. Pričakovati torej ni, da bi zbornica rešila to stvar letošnjo pomlad. Jeseni se pa zadnjikrat snide državni zbor v tej Iegislativnej dobi in tudi ne bode imel več časa, da bi v obeh zbornicah rešil šolsko novelo in bode zatorej najbrž obležala v kakem odseku v veliko nevoljo nemško - konservativne stranke. V komisijo za omejenje sodnjih okrajev po narodnostih na IVšItetii odmenjena sta od češke strani dr. Skarda in Koran, od nemške strani pa dr. Schlesinger in dr. Waldert. Komisija, v katerej bode še več uadsodniških svetnikov, začne v kratkem svojo delo. .Minister*tv<» deželne hrambe je odločilo, da se dosluženi podčastniki, ki spadajo še prvemu sklicu črne vojske, imajo opisovati v po-Bebne sezname, da bodo mogli takoj porabiti spo-Bobne funkcijonarje, ko bi se sklicala črna vojska. Do jeseni bode organizacija črne vojske gotova, in bode takoj lahko so porabila, ko se bode sklicala. Viianjc države. Bolgarsko prebivalstvo je zelo ravnodušno vsprejelo vest, da so zaprli majorja Panico. Razen vojske in nekaterih profesijonalnih politikov se v Bolgariji nikdo ne briga za politične zadeve. — Sploh Be pa kaže, da so prve vesti o zaroti bile nekoliko pretirane. Pokazalo se je baje, da so zarotniki sami bili sklenili, da se stvar odloži do pomladi. Vlada je pa le zaradi tega Že sedaj tako odločno umi'« posegla, ker se je bala, da bi Panica s svojimi agitacijami za osvobojenje Makedonije jo utegnil spraviti še v velike zadrege. It u milim K u zbornica je zavrgla predlog, da bi se tožilo ministerstvo Bratianovo. Proti predlogi glasovalo je 85 poslancev, mej njimi 4 ministri, za predlog pa le 67 poslancev, največ starokonser-vativci in radikalci. Štirji poslanci neso glasovali, mej njimi jeden minister. Turčija je že spoznala, da bode trebalo nekoliko premeniti poslednji ferman o krečanskih-zadevah. Porta je naročila Sakirja paši, da naj se dogovaria 8 kristjanskimi veljaki o tej stvari in sporoči potem njih želje, da se bode po možnosti nanje oziralo. V Carigradu se najbrž boje nove ustaje in so se zatorej odločili ozirati se na želje krečanskega prebivalstva. Mnogo se je že govorilo o aktih, ki so izginili iz belgijskih ministerstev. Vlada je to stvar, kolikor se je dalo, prikrivala. Sedaj je toliko znano, da so iz ministerstev vnanjih in notranjih zadev in pravosodja zginili mnogi jako važni akti, druge nič manje so pa nekateri uradniki fotograf oval i in fotografije prodali, mej drugim so fotografovali vse akte, ki se tičejo političnih begunov. Tako je bilo mogoče, da so razkrili francoski listi razne tajnosti in spravili belgijsko vlado v kaj neprijeten položaj. Dopisi. Ik Velikih Ijhmv 12. februvarja. [Izv. dop.] Danes mi je objaviti novico, ki zanima Kočevski politični okraj in se tiče imenovanja uradnikov v politične) upravi Kranjske. Dosedanji c. kr. vladni tajnik in vodja okrajnega glavarstva v Kočevji g. dr. Ljud. Thomann pl. Montaltnar imenovan je okrajnim glavarjem za isti okraj. To imenovanje nas je ove-selilo brez izjeme. Gospodu okrajnemu glavarju odkritosrčno čestitajo na imenovanji vsi krogi našega okraja; od vseh občin dobil je najlaskavejše čestitke takoi prvi in drugi dan po objavljenem imenovanji. Vse občine pa so mu v svojih čestitkah izrazile svojo radost na tem, da oBtane še dalje pri tukajšnjem glavarstvu. Takim pojavom se ni čuditi, ako pravično presodimo značaj in zasluge g. glavarja dr. L. Thomanna. Njegove zasluge za mir in sporazumljenje mej Slovenci in Kočevarji o priliki lanskih deželnozborskih volitev, pri katerih smo Slovenci v naš^m okraji pridobili, kolikor je sploh bilo možno, sem že jedenkrat opisal, torej jih ne bom ponavljal. A storil je še več. Neizogibna, v stvari samej utemeljena nasprotstva napravila so takrat tudi pri nas sem ter tja kak vihar in tudi vse te posledice vedel je s spretno roko odpraviti in stranke pomiriti. Pri tem tudi narodno in stanovsko jednakopravnost vedno spoštuje in ni bilo še čuti kake pritožbe zaradi kakih poskusov ponem-čevanja. K takemu političnemu uradniku si more pač vsak okraj čestitati in to smo storili tudi mi. Iz Idrije 12. februvarja [Izv. dop] Pustna sezona bliža se že koncu. Treba se s plesom požuriti, ker Čez 6 dnij dal nam bode gospod Kurent slovo. Nikdo izmej nas Idrijčanov ne more reči, da je premalo plesal v tem predpustnem času, kajti odbor naše čitalnice je kaj marljivo prirejal skoro vsako nedeljo plesne domače zabave. Vrhu tega imela so še razna druga narodna društva svoje veselice in plese. Veteransko društvo imelo je 26. m. m. svoj sijajen ples, kateri je bil prav mnogobrojno obiskan. Počastil je ta ples tudi gosp rud« niški nadsvetnik v spremljevanji mnogo druzih rudniških uradnikov. Pri plesu napil je načelnik veteranskega društva gosp. Fran Kos presvetlemu cesarju, na kar je vsa množica zaklicala trikrat živici in „Na zdar!" Godba je zaigrala cesarsko himno, katero smo stoje poslušali. Napivnlo se je nadalje še gosp. nadsvetniku, gosp. županu itd. Tudi „delavsko bralno društvo" imelo je veselico s petjem, igro in plesom. Ker mi primanjkuje prostora, ne bodem popisaval te veselice, ampak de to omenim, da sta igra in petje bila prav povoljna. Na Sveč-nico nameravala je čitalnica prirediti „Vodnikovo besedo" 8 plesom, a radi nesrečne „flanelceu, katera tudi pri nas precej razsaja, ni bilo mogoče, radi tega bila je samo plesna zabava. — Preteklo nedeljo imela je „delavska zadruga" hvoj pIi-b, tudi ta ples bil je zelo obiskan, plesalo se je do belega dne. Čital sem nedavno v „Slov. Narodu", da so plesi Ljubljanske kazine prav žalostno obiskani. Vedite, gospod urednik, da se tud£ uašej kazini ne godi boljše. V soboto priredila je ples v svojih elegantnih prostorih, pa ta ples bil je malo obiskan, posebno kar se tiče moškega spola. Ako bi ae ne bilo udeležilo petSlovencev, morale bi elegantne dame sedeti ves čas, ali zapustiti dvorano. Ne vem, kaj je privedlo našo petorico na kazinski ples. Ker Bem pa prepričan, da je ta petorica po vsem narodna, katera no bode zatajila svojega naroda radi tega plesa, ne štejem jim v velik greh, ker dobro vem, da je šla zabavat sebe in lepe — dame! — Pustni ponedeljek priredi čitalnica v svojih prostorih maškarado. Delajo se že velike priprave, posebno nekatere maske bodo kar iznenadile občinstvo g svojimi raznonarodnimi nošami. Toraj na svidenje v ponedeljek v čitalnici! — Z v o n i m i r. Domače stvari. — (Osobna v ob t,) Častnim občanom imenovala je občina Dole poštnega nadkomiBarja gosp. Alojzija Ratolisko. — (Čitalnica v Cerknem) sklenila je na občnem zboru, da se Mahničeva „Sočau izključi. Ko je došla zadnja številka, dobila je svoj „retour!" in romala v Gorico nazaj. — (Lakota) preti na mnogih krajih Notranjskega in Dolenjskega. V Zagorski župniji na Notranjskem je 145 rodbin z 1155 osobami brez vsakega živeža, zaslužka pa ni nobenega, kar bedo 8e bolj povišuje. Tudi v Vipavski dolini je Bilna beda. V trgu in okolici trpi 86 rodbin s 421 osobami največje pomankanje. Živeža se je sicer nekoliko pridelalo, a ker je sadje popolnoma odpovedalo in ker je strupena rosa uničila po nižavah ves vinski pridelek, po višavah pa dobro polovico končala, nastala je po vsej Vipavi nepopisna beda. Živino so reveži večinoma že poprodali, sedaj prodajajo gnoj, ki bi ga siino potrebovali za svoje njive, vinograde in senožeti. — (V Zagrebu) so pri brzojavnem uradu čudni gospodje, ki o Zagrebških zadevah niti toliko ne znajo, kolikor mi v Ljubljani. Povodom ko-mersa vseučiliščnikov Zagrebških odposlala sta se n a vseučiliščni komo rs dva telegrama. Jed-nega odposlali so „Hrva t je v L]j ublj-ani", dru zega „ Slovenci in Srbi v Ljubljani". Od pošiljatelji dobili so drugi dan telegrama nuzaj z opazko: da odbor za vseučiliščni ples teh telegramov ni mogel vsprejeti. Vsprejeti jih ni mogel in tudi smel jih ni, a brzojavni urad pozabil je povedati, zakaj telegramov ni oddal na določno označeno adreso: v s e u č i li šč n em u komer s u? Saj „kornera", katerega se je udeležilo okolu 150 velikošokev, vender ni bila tajnost, niti tako skrit, da bi ga v Zagrebu ne bilo moči najti — (Josipa Jurčiča zbranih spisov) IX. zvezek je ravnokar dotiskan in se je pričel raz pošiljati naročnikom. Obseg: Doktor Zober in Mej dvema stoloma. Cena broširanemu izvodu 60 kr., elegantno vezanemu 1 gld., s pošto 10 kr. več. — (V Petrogradu izdan Koma rov ljev zemljevid slovanskih narodov) pregledal bode odbor slovanskega blagotvornega občestva, kakor bo čuje še jedenkrat in makedonske Srbe in Bolgare, kateri so se zmatrali izključno Bolgari, imenoval makedonske Slovane v obče, ker je prvo izdanje v Srbiji učinilo neugoden utis. Ruski listi splošno odobravajo ta čin. — (Včerajšnji ples v C i t a 1 n i ci) pri rej en v ožjem krogu, bil je jako lep in dobro obiskan. Prvo četvorko plesalo je 36 parov. Zabava bila je izredno prijetna, plesalo pa se je tako vBtrajno, da se je zadnje četvorke ob l/t4. uri zjutraj udeleževalo še 28 parov — („Vojna i mir".) Slavnega tega romana hrvatski prevod bode skoro gotov. Izšel je te dni že 24. snopič. Vseh suopičev bode do 30. Pojedini snopiči so po 25 kr., kdor pa plača na jedenkrat vse, dobi jih po 20 kr. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Št. Juriji ob južni železnici) imela je preteklo nedeljo svoj letošnji občni zbor pri „Cestnem Joži". Izvoljeni so bili: G. kapelan Ivan "VVolf predsednikom, veleposestnik g. Fran Pisanec namestnikom, posestnik g. Ivan Hren blagajnikom, veleposestnik g. Anton Rata j njegovim namest nikom, g. Jakob Zveglar, posestnik v Rifniku tajnikom, g. Matija Kav č i č, trgovec v Šent Juriji, njegovim namestnikom, podružničnim zastopnikom na glavni skupščini pa g. Alojzij Kreft, župnik na Kalobji. — (Nepotrjena volitev.) Volitve gosp Hugona V. Taušiča, namestnikom v okrajnem zastopu Šmarijskem cesar ni potrdil. Načelnik okrajnemu zastopu je g. J. Anderluh. — (Akad. društvo „Slovenija" na Dunaj i) je imelo 10. februvarja svojo sedmo redno sejo, pri kateri sta se volila predsednik in jeden odbornikov namestnik. Odbor „Slovenije" je sedaj tako sestavljen: Predsednik: stud. jur. Lavoslav Batič; podpredsednik: stud. jur. 'Viktor Zupane; tajnik: stud. jur. Vekoslav Kokalj; blagajnik: stud. phil. Anton Peterlin; knjižničar: stud. jur. Fran Miklavčič; arhivar: stud. jur. Evald Howanski; odbornik: stud. jur. Rud. Golob; namestnika: stud. med. Josip Malerič in stud. pbil. Fr. Koprivnik. — (Roparsk napad.) Včeraj došla je vest v Ljubljano, da je prejšnjo noč neznan lopov gosp. Vincencija Mayerja, župnika na Breznici, v fa-rovži z nožem napal in mu prizadel dve jako nevarni rani. Zlodejca zasledujejo, a ga še neso dobili. — (Prememba posesti.) Hišo št. 77 v Spodnji Šiški, kjer je bil prej dolgo let hram umrlpga vinskega trgovca Ivana Gregoriča, kupil je znani vinski trgovec in posestnik gosp. I. C. Ju-vančio od gospoda Dekleve. — (Na Goriškem,) v kraji Ajello priprli so dva francoska (deserterja) ubežnika. Pod vrhnjo suknjo imela sta še vojaško obleko. Odveli so jih politični oblasti v Gradiško. — (Zaokrajni zasto pGorenjegrajski) potrjena sta g. dekan Lovro Potočnik načelnikom, g. J. Kranjc namestnikom. — (Za pešpolk štev. 4 7) vrši se nova. čenje letos naslednje dni: v Mariboru za mesto dne 3. in za okraj dne 4.—8. in 10.—13. marcija; v Slov. Bistrici dne 14. in 15. ; v Lipnici dne 17., 18., 20. in 22. marca ; v Cmureku dne 24.—26. in v Radgoni dne 28. in 29. aprila. — (Konkurz) je napovedal Mih. Bregar, trgovec na Doberni. — (Narodna Čitalnica v Kamniku) priredi veselico v nedeljo dne 16. februvarja 1890. Spored : Lurapaci-vagabund. Čarobna burka s petjem v 3. dejanjih. Po Nestrovu poslovenil Jak. Alešovec. Godba A. Mtillerjeva. Ples. — Ustopnina navadna Začetek točno ob 7. uri zvečer. K obilnej udeležbi vabi od bo r. — (Poštno hranilno in posojilno društvo v Trstu,) registrovana zadruga z omejenim poroštvom, poslalo nam jo računsko izvestje o preteklem (14.) društvenem letu. Društvo šteje 312 Članov in je imelo 57.255 gld. 60 kr. dolod-kov in z ušteto dividendo in reservnim fondom jednoliko izdatkov. Uplačanih deležev bilo je 47.703 gld.. predujmov dalo se je pa 51.909 gld. 88 kr. Dividende je 3019 gld. 13 kr., to je.68/4% na leto. — (Razpisana) je služba druzega učitelja na dvorazrednici v Poljanah v okraji Škofjeloškem. Plača 400 gld. in prosta soba. Prošnje do 1. marca. Razne vesti. Telegrami »Slovenskemu Narodu4: Rim 13. februvarja. „Capitan Fracassa" javlja, da je bil papež vsled smrti svojega brata zelo žalosten. Dne 9. t. m. ni šel iz svojih sob. Molil je ves čas, vsprejel pa nikogar. Včeraj je papež omedlel. Beligrad 13. februvarja. Finančni mi nister predložil skupščini železnično posojilo v znesku 263/l0 milijona in dogovor z anglo-avstrijsko banko zaradi odkupa solnega mono pola. Po tem dogovoru dobi banka kavcijo v znesku pol milijona nazaj, za odkupnino pa 5,614.673 dinarjev, 3,858.000 dinarjev je preostanek posojila. ITovo Mesto 14. februvarja. Za nakup glavniških delnic dolenjske železnice podpisalo danes mesto 8000 gld., mestni in drugi inte resenti 6000 gld. Agitacijski odbor. Praga 14. februvarja. Mestni odsek za Husov spomenik sklenil predlagati mestnemu zboru, da se v Pragi noben prostor ne odstopi za Husov spomenik. Praga 14. februvarja. Društvo Praških meščanov sklenilo z ozirom na zahteve Li-berške trgovinske zbornice soglasno resolucijo, v katerej se odkritosrčno želi, da bi vse prebivalstvo kraljestva češkega ukupno delovalo za deželno jubilejsko razstavo, a ostaja pri tem, da jubilejska razstava v praznovanje stoletnice prve razstave na kontinentu ne bode odložena do 1892. I. in da se glavni odbor ne bode razdelil na nemški in češki oddelek. Pariz 14. februacja. Rovalistični dijaki priredili vojvodi Luynes-u punš. 600 udeležencev. Republičanski dijaki, katerim se je uhod zabranil, začeli so s porogljivimi klici na Orleance, a z živioklici na republiko, na kar seje odgovarjalo s klici: „Proč z republiko!" Več osob so zaprli. Sansibar 14. februarja. Sultan umrl. * (Redko čestitanje.) Ko je Gladstone v Havvardenu praznoval svojo osemdesetletnico, prišel je neznanec v Chester iskat Gladstona. Prišlec bil je žolto polti, lepo oblečen in srednje velikosti. Govoril je jezik vsem nerazumljiv. Še le po vsako-terih znamenjih in s pomočjo komptoiriatov, zvedelo se je, da ju prišel z Grškega in da ume samo grški. Pripeljal se je pa na Angleško zato, da bi čestital Gladstonu, ker je zvedel, da zna ta Anglež celo Ilijadu in Odisejo na pamet. * (Dolga ježa.) Ruski častnik Peskov od-jahal je v novembru iz Blagoveščenskega, trdnjave na rusko-kitajski meji — blizu Tihega morja — v Peterburg. Zadnje vesti o njem došle *o od sibirskih kupčevalcev, ki so ga v decembru videli blizu Irkutska. Snežni viharji in mraz do 40 stopinj ga neso zadržali in prejahal je prvih 2000 kilometrov. Od Tihega morja do Peterburga je 8000 kilometrov, to je petina naše zemlje.) Peskov jaše na sibirskem konji. Spremljevalca nema druzega nego orožje v varstvo pred sibirskimi roparji. * (Požrtovalnost materina.) Vlani 19. marca palo je dvanajstletnemu dečku Edvardu Schillu po poročilu Pariških listov, železje od električne svetilnice na glavo in ga močno poškodovalo. Zdravniki so pustili nesrečno mater v brezupu, ker jej niso mogli pomagati. Odstranili so razdrobljene kosti in na glavi pokazala ae je luknja, velika kaa kor srebrn goldinar. Mati je poslala po znaneg-ipedjalltta, kateri jej je izrazil, da je jedino mogoča rešitev animalični prenos zdravega mesa na ranjeno mesto. Brez odlašauja ponudila se je mati. Izrezali so jej male kosce mesa \r. roke in je še gorke položili na rano. Desetkrat odvzeli so jej mesene kose debele kakor grah in stoprv tedaj je onemogla. Dečku prijelo »e je meso materino, a pod njim jela se je koža gnojiti, otrok ni ozdravel. Mati še ni obupala in zopet si je pustila odrezati iz leve roke mesene kosce, ker so jih rabili, ko so odpravili gnoj. Koža poprijela se je zopet, samo kosti več ne doraščajo, vender pa se je odpravila nevarnost zopetnega gnojenja s tem, da so deli na ono mesto pločo aluminija. Deček 8icer težko hodi in tudi brati ne sme več kakor deset minut. Preje vedno prvi se ne bode smel sedaj preveč na dalje izobraževati, navzlic temu pa je mati srečna in zadovoljna, da le živi, Baj ga je, lahko bi rekli dvakrat rodila. * (Novodobni Robinzon ) Pomorščaki neke ameriške ladije, dobili so na malem, do cela neobljudenem, skalnatem otoku nedavno moža starega 25 let, kateri jim je pravil, da je že pred osmimi leti prišel tu sem, da bi živel tu po vzgledu Robinzouovem. Zove se Rodriguez in doma je iz Španijo. Svojo domovino zapustil je že b štirinajstimi leti, da bi kaj poskusil na svetu in na tem otoku je ostal. Stan t -ga čudaka bil je po vsem zanemarjen in pomorščaki poslali so ga na državne stroške na Španjako nazaj. * (Črno sovraštvo.) Dva otroka igrala sta si v Csebelv ji v Temešvarskem komitatu na Oger-skem na ulici. Stariši njuni živeli so že dolgo časa v smrtnem sovraštvu. Tu se prične mej njima prepir in oče jednega izmej njih prileti mej otroka in da onemu, kateri je tepel njegovega otroka, krepko zaušnico. To vidi oče drugega in prileti tija in sedaj začela sta se obdelavati tako silno z noži, da sta še tisti dan umrla oba. * (Žel el a s i je v harem.) Ruski list „Krim" poroča o nekej dvajsetletni devojki Heleni Franaciski skoro neverjetno prigodbo. Mladenka peljala «e je v moškej turškej obleki na ruskem kupčijskem pamiku^Kotzebue" iz Jalte v Carigrad. Ker so koj jeli sumiti, da ta moško oblečeni ni mož, ampak ženska, priprli so jo. V zaporu izjavila je, da je ušla starišem zaradi tega, da bi v inozemstvu, v Turčiji prestopila k muhamedanskej veri. Nagovarjal jo je k temu, kakor sama pravi, turšk podanik, slikajoč ji prijetno življenje haremskih gospa. prinaša v 3. številki naslednjo vsebino: Novo po-loženje. — Ceško-nemSki dogovor. — Rusija leta 1890. (Dr. Fr. Celestin.) — O kritiki dr. Mahniča. II. K nasprotniskim razpravljanjem o nam očitanem razširjanju protestantskih načel. (Dalje.) — Narodna justillkacija. — Davorin Trstenjak ~f. — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. — Novine in Časopisi. ^Slovanski Svet"* izhaja po dvakrat na mesec, vselej io. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju „ slovanskega S veta4* v Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 1 gld., za četrt leta 1 gld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno l gld. 80 kr., Četrtletno 90 kr. „LJUBLJANSKI Z70N" stoji za v«e leto gl C. kr. cekini......„ r>59 Nemške marke.....„ 58 121/, 4°/0 državne srećko iz 1. 1854 960 gld. Državne r»rečko iz 1. 1864 100 „ Ogerska zlata renta •$"/„.......103 „ 25 Ogerska papirna renta 5°/0......99 „ 30 Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 „ 75 Zemlj. obč. avstr. 11, , zlati zast. listi . . 117 „ 25 Kreditne srečke......100 gld. 182 „ 75 Rudolfove srečke..... 10 „ 19 „ 50 Akcije anglo avstr. banke . . 120 . 166 „ 70 Traininway-društ. volj. 170 gld. a. v.. . . — „ — danes 88-95 8910 110 70 101-90 927 — 322 — 11915 - „ 9-46 - t W» - . 6807 »/■ 133 gld. 75 kr. 177 . - . 1 i čudovite kapljice sv. Antona Fadovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodcjna pomoč in ni treba mnogih besedij, da so dokažu njihova čudovita moč. Če se lo rabijo nekoliko dni j, olajšajo in preženejo prav kmalu naj-trdovratnejše želod&ne bolesti. — Prav izvrstno ustrezajo zoper he-morojidc. proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nailož-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper bitje sroa ter čistijo pokvarjeno kri. — One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa jedino v lekarni i 'rit*to-foletti v (aoriei ; v Ljubi jitnl v lekarnah U. pl. Trukociy in <». Pleeoll; v Tritn v lekarnah C. Kauetti in €». K. Kovin; v lteljaku v lekarni dr. Kampf; v l*o«*to|inl v lekarni l'r. llHecttrcivh. '348—9> i 1. 2. 8. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. POSOJILNICE V LOGATCI reglstrovane rs m ćL r -u. g- e z o i». e j e m i na. poioštvom (ustanovljene dne 22. julija 1888; za, II. upravno leto 1889. i >«>i»<»< i Promet. lii / luni Gotovina 31. decembra 1888 . . . . Deleži............ Ustopnina za splošni rezervni fond Donos za posebni rezervni fond . . Hranilne uloge......... Izposojilo pri denarnem zavodu. . Vzdignena uloga pri denarnem zavodu Obresti posojil Upravnina.......... Vrnena posojila........ Prehodni znesek........ Vsota . . . gld. kr. 422 36 1. 3791 61 a. 232 50 3 168 44 4. i 24180 06 5. 2000 — 6. 1000 — 7. 1985 79 8. 168 45 9. , 3062 — 10. 291 86 11. 37303 07 1 Hranilno uloge......... Obresti hranilnih ulog...... Posojila........... Denarnemu zavodu vrneno posojilo . Denarnemu zavodu plačane obresti Hranilna uloga pri denarnem zavodu Inventar ........... Upravnina.......... Vrnene obresti......... Prehodni znesek........ Gotovina 31. decembra 1889 . . . . Vsota . . . Rl'1. kr. 4086 23 96 66 29146 — 500 — 48 58 2000 — 4 — 216 88 12 67 295 83 896 22 37803 07 Debot Zguba in dobiček. Orotlit «1-1. kr. gia. kr. 1. 2. 3. 35 31 803 61 94 15 1. 870 70 Vidin . . . 870 70 _ Vsota . . . 870 70 | 1 i i 1 i Aktiva Bilanca. l?n»lva Posojila....... Uloga v denarnem zavodu Obresti te uloge .... Dolžne obresti posojil . . Prehodni znesek .... In ventai*....... Gotovina 31. decembra 1889 Vsota Kl«l. kr. | j 37364 _ 1 1. 1000 — 2. 1 46 87 8. F6 — 4. 22 29 5. 291 46 6. 896 22 7. 8. 9. 1 39676 84 Deleži............ Splošni rezervni fond...... Posebni rezervni fond...... Hranilne uloge......... Hranilnih ulog obresti kapitalizovane Obresti posojil za I. 1890. plačane . . Izposojilo v denarnem zavodu . . . Obresti tega izposojila...... Dobiček........... Vsota . . . gld. 10391 430 221 25135 699 456 1500 40 803 39H76 61 50 16 36 17 33 56 16 "ŠT Od dobička dobijo zadružniki 5°/0 obresti na deleže..... 438 gld. 93 kr. Nagrada za poslovanje je............... 160 „ — „ Posebnemu rezervnemu fondu se pripise......... 214 w 22 m Vsota ... 803 gld. 16 kr. Skupni rezervni fond je tedaj: 865 gld. 88 kr. T. Erass ra. p., ravnatelj. Tos. "Lfargiač, Ig-. O-r-antar m. p., "E"1. _A_rlc© m. p., blagajnik. odbornik. preglednik. Z glavnimi in pomočnirai knjigami primerili in v redu našli: za nadzorstvo: (127) Ivan Oruden m. p. 2vT3.22.a.el O-octiSo. m. p. "IvCeurtin IPetriž m. p. I »M• *W* *jm* *M* *M* *ML* »Uf* »Uf« *W* *m* *W* *ML* »■*£* *W«*M* *ltK* A. KORSIKA Glavna prodajalniea: Tržažka cesta 10 poleg c. kr. glavne tobačne tovarno. Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija v I. j ubijani. Poddružuica: Selenbiirgovc ulice 6 vii-a-vis c. kr. polt. In telegraf, uradu. Priporoča se p. n. občinstvu za izdelovanje Mvežik tiopkov in vencev m trakovi in napitil. hm veliko zalogo trakov mnogovrstno baze- in barv; ravno tako ima vedno narejene suhe vence« kakor tudi Makardove vence in bukete, vse v najnovejših fasonih. — Vsa ustna naročila, kakor tudi pismena naročila po pošti so hitro in po ceni zvrŠč. Potem priporoča svojo bogato zalogo mnogovrsnih t rinili in druzik semen« pravih in dobro kalilnih, raNtlln (evetlc) v loneik in izdeluje stvari v njeg::vo stroko spadajoče ter prosi za mnogobrojua naročila. (39—23) Z odličnim spoštovanjem ALOJZIJ KORSIKA. •JfC* •m* .JB«•Jf« »V. »JB. .jH> . W. *W* .JB« . W» »JB ♦ »jf> »m* «j(f. •m* »w* ]>r. Friderik JLenglel-ov Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot naj iz vrstriej.se lepot i lo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namuže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, loeifo ae /e drugi dau ne* suatne lUMkine od polti, ki postane vsled tega clato bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastalo gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1.50. Zalogu v ubijani pri U. pl. Trn* ko«*xy-jl, lekarji. (179—23^ Tužnoga srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod umirovljeni Bkriptor Ivaniske knjižnice Graške daues zjutraj ob 7. uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Svete maše zadušnice Be bodo brale v župnijski cerkvi pri sv. Križi poleg Slatine dne 15. t. m. Slatina, dno 12. februvarja 1890. Nina Janežlc roj. pl. HJadič soproga. Amalija Jatieiič Dr. Viljem Janeiič hči. c. kr. avskultaut (128) sin. IS DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Bonodičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Laatoina in tisk -Narodne Tinkarne".