Pavšalni Iranko v državi SHS.
112. štev.
V Uublianl, v nedeljo 16. mala 1920.
Posamezna Stav. 1 krono.
Uto IV.
Iihaja razen pcndeljka tn dneva po prazniku vsak dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica žt.6/I,, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55n?m po K 1”20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1*60. Pri večjem naročilu popust.
Glasilo iusoslov. socfjaino ■ demokratične stranke
Telefonska Sf. 312.
Naročnina: Po posti ali % dostavljanjem na dom za celo leto K 180, za pol leta K 90, za četrt leta K 45, za mesec K 15, Za Nemčijo ccio leto K 210, za ostalo tujino in Ameriko K 240.
Reklamacije za list so poštnine proste.
UpravniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 0/1., Učiteljska tiskarna.
Krinka Um pada z obraza.
Proti agrarni reform!.
Minister Korač je izdelal načrt *-a Agrarno reformo, ki se ie tudi nam zdel premalo radikalen. V marsičem so načit pozneje pokvarili.
In glejte! Niti ta načrt ni všeč Koruščevi in.Protičevi stranki, ki se,-da} vladata v Beigradu. Vladajoči stranki namreč zahtevata, da se demokrati izrečejo proti § G. in 7. agrarne reforme, ki ne zahtevata nič drugega, kakor da morajo tisrj veliki agrarci, ki dajejo že deset Ist zemljišče v najem, odstopiti to zemljišče najemnikom proti plačilu, k! se pozneje določi z zakonom. Odpraviti hočejo torej določbo, da bi najemniki, ki so že obdelovali zemljo sploh prišli do nje potom zakona. —
Doma kriče naši klerikalci po agrarni reformi, tam doli v Beigradu pa delajo proti njej s tako nesramnostjo, da zahtevajo od stranke, s katero hočejo sestaviti koncentracijsko vlado. da se izreče za poslabšanje že itak slabe agrarne reforme. In to v Prilog agrarnih veleposestnikov
vseh baž.
Te dni smojioi očali tudi o venZ-niški kupčiji s knezom Auerspergom v Kočevju. Da onemogočijo ljudstvu eventualno tudi državi užitek kočevskih gozdnih zakladov, so prodali po posebni pogodbi 1,800.000 kubičnih metrov gozda trem pogotlnikom, In sicer tako, da bo imel podjetnik Kajfež nad polovico dobička, družba »Sava« 20 odstotkov, gospodarska zveza pa 30 odstotkov. Ti trije družabniki bodo napravili v 15 letih muogo nad pol milijarde dobička, ki bi pripadal narodu. Pa če se ne oziramo na dobiček, bi ta les imel tudi sicer za narod ali država velik gospodarski nomen.Todane.prej je tre; ba napraviti pogodbo, prej razdeliti blago, da ga ta raztrgani mali posestnik ne dobi potom agrarne reform« v užitek, da si opomore. Tem bolj I vidi-
zločinsko je to, ker predvideva agrarna reforma zakonito odškodnino prejšnjim lastnikom. Vi pa hočete imeti prosto trgovino!
Tu prevladuje gola dobičkaželj nost in nevoščljivost. Kje ie tukaj ti sta socijalna pravicoljubnost? Klerikalci pravijo, da žele, da se ljudstvu dobro godi. tukaj mu pa trgajo Izpred .ust kose kruha in jih mečejo v žrelo kapitalistov. Popolnoma ste se s tem razkrinkali. Hlapci kapitalistov ste!
Proti volitvam!
Kakšno vpitje je delalo klerikalno časopisje zaradi volitev še preden je eksminister Korošec drugič postal minister. Vsi smo mislili, ker so demokrati, klerikalne stranke in socialisti tako odločno za volitve, jih bomo imeli še letos. Vraga! Korošec je postal minister in klerikalno časopisje molči o volitvah kakor zakleta grofica, ki lo rešuje pridni grofič. Sc več. v Beigradu so naravnost nasprotniki volitev. V prvi vrsti nasprotuje volitvam dvor, radikalci in ka] nai bi naši klerikalci napravili drugega v tem primeru, kakor da za-taje to, za kar so se prej primojdu-šali, kakor pijana tolpa. Kaj je takq ravnanje: ali izdajstvo, ali je farizejstvo, ali morda le demagogija ? Mi ne vemo drugega odgovora, kakor da je politična goljufija nad ljudstvom. kateremu vedno govori o iskrenosti do njega.
Vzrok, da se te stranke tako branijo volitev, tiči glavno v tem, da se je politični položaj zaradi nedela klerikalcev in radikalcev že za prvega ministrovanja in tudi pozneje precej porepublikanil.
In ne motimo se morda, da bodo demokrati, ki tudi niso prijatelji volitev, sledili tukai radikalcem in klerikalcem v — koncentracijski vladi.
Krinka pada, kdor ni slep, lahko
Proti nasiljstvu in za preganjane železničarje.
Interpelacija nar poslanika JosfpKopača !n tovarišev na gospod« ministra predsednika in celokupno vlado radi dogodkov na Slovenskem ob priliki železničarskega štrajka.
Novinah«. Protokol je s tem zadobll javno pravomoč.
Gospod Jelič, namestnik ministra saobračaja, pa le na lastno pest izdal 18. marca »začasni pravilnik«, s katerim ie razveljavil »Protokol sporazuma«.
Savez ie proti razveljavljenju »Protokola sporazuma« takoj vložil energičen protest in je naznanil, da bodo železničarji izvajali iz tega preloma skrajne konsekvence. Al;
MEBIgraiJLgTniMBUlJ
Dne 15. novembra 1919 je bil podpisan s strani železniškega ministrstva »Protokol sporazuma« s Sa-vezom saobračainih iii transportnih raanika Jugoslavije kot zastopnikom pretežne večine železničarjev. Ome-preh^dn«010^01 sporazuma« določa
osSato«” o«!«”1™ **«
uredi	se	sporazumno
zatem mrinicn, f^gmatika. Kratko zatem podpisom je bu ta »Protokol
razelaš« v .Službenih
 __________________________ asrsEsas*
ministrstvo saobračaja, posebno pa g. Jelič ie bil gluh za vse proteste od strani Saveza Radi tega so morali železničarji seči po skrajnem obrambnem sredstvu, s katerim razpolagajo. namreč po štraiku.
Strajk ie bil popoln. Se ie bil čas, da se konca št rafti takoj ob početku. če ne bi bilo ministrstvo saobračaja izjavilo, da se ne pogaja s »puntarji;:.	.
Ker ministrstvo železničarje m moglo z lepo spraviti na delo. ie železniški minister posegel po sredstvih skrajnega nasilstva, naprosil je namreč vojaško oblast, da vpoklice železničarje na dvomesečno vojaško službovanje na železnicah. Vojaška oblast je željo ministra saobračaja radevolie izpolnila in popolnonia protizakonito železničarje militarizi-rala. Sicer na ie bilo vse to že vnaprej dogovorjeno, kajti podravnateli južne železnice v Ljubljani, gospod Vrečko, je z militarizaciio že takoj ob početku štraika grozil. V znak protesta proti postopanju oblasti na-pram železničarjem, ie strokovna komisija Jugoslavije odredila 3dnev-iio splošno protestno stavko, pri kateri le prišlo 24. aprila do krvavi-i incidentov v Ljubljani, ker je policija in orožništvo rabilo orožle ie ubilo 14 ljudi in ranili preko 40, od katerih ie 7 težko ranjenih.
Nastop vlade tekom štrajka je bil tako nasilen, da ga zamoremo pravilno označiti samo z besedo beli teror. Ni zato čudno, da je postopanje vlade ljudstvo razburjalo, med tem ko ie dolžnost viade, da stori ob takih časih vse. da ljudstvo pomiri. Vlada ie pogazila vsako svobodo, prepovedala sestanke in shode ter s tem onemogočila razgovore stavkajočih. ki niso nikjer kalili javnega miru ali pa povzročili nerede.
Koniiscirala ie brezobzirno delavsko časopisje in s tem sprečavala. da ni moglo opominievalno vplivati na ljudi, dočim ie meščansko časopisje. z malimi iziemami, bruhalo sovraštvo proti delavstvu. Oblasti same 'so objavljale neresnične vesti pri listih, da so n. pr. oblasti zaprle »Delavski dom« v Beigradu, da je cenzura ustavila »Radničke Norine« itd. — kar le bilo vse neresniČ no. Vse lake vesti so se oficijozno in napol oficijozno samo zato trosile da so se liudie razburjali, in da bi bil beli terr opravičen pri vporabi svojih nasilnih si edstev.
Poverjenik za notranja dela g. prof. Remec v Ljubljani, je dal ukaz. da nal se vsi zaupniki strokovnih organizacij i*1 javkajočih zapro. Pričela se ie f*on,a D,r°ti tem denun-ciranim delavcem. Kakor razbojnike so neliali orožniki in vojaki z roč-
nimi granatami oboroženi aretirance po ulicah. Vse ieče so bile namah napolnjene, ženam se ie pa žugalo, da bodo vsi možje postreljeni ln da ni bilo še nekaj pametnih ljudi, ki su mirili do skrajosti razburjeno ljudstvo. prišlo bi bilo morda do krvavih nemirov, ki bi jih imeli na vesti — popolnoma nesposobni uradni organi. Za vsem tem nasiljem pa ie na Slovenskem stala ona stranka, ki je bila hrbtišče stare Avstrije in ki je sedaj na Slovenskem na krmilu. On; liudie. ki so še pred kratkim po vseh cerkvah mclili za zmago Avstrije proti Srbom, so čez noč obrnili plašč, pa so postali pristni Jugoslovani.
Pa tudi vojaška oblast proglasila je pri nasilstvih vsakega stavkajočega za sovražnika države, ki ga ne ščiti noben zakon. S takim nastopanjem vojaštva pa je država zgubila na ideii enotnosti toliko, kolikor so rabili slovenski klerikalci za svoje separatistične namene.
Železničarji so pokazali ob zlomu Avstro-Ogrske gotovo vei smisla za enotnost države, kakor vsi ostali sloli prebivalstva, ker brez njih skraine požrtvovalnosti, bi bili nailepši krali Jugoslavije, danes upo-stošeni. Na miliiarde se lahko ceni premoženje, katero je železniško osobic prihranilo državi.
Kako nesmiselno m brez vsake podlage ie postopala vojaška in policijska oblast, dokazuje dejstvo, da ie vojaška oblast vpoklicala v vojaško službovanje dne 23. aprila vse železničarje od 18—50 leta* že 22. aprila ie pa mnogo železničarjev že vrgla- v ieče. Po prisegi se ie mnogim železničarjem 14 dnevno odpovedalo službo, nekatere še celo takoj odpustilo iz službe. Prvi vpoklic je bil od 22.-38., dru gi pa od 18.—50. leta. Naravno je. da so se vsi oni. ki niso bili redovid voiaki. upirali oditi k vojakom in to upravičeno, kajti vpoklici so bili ne-postavni.
Ob 4.-5. ure zjutraj so vojaške patrulje železničarje lovile po njihovih stanovanjih. Odvajalo se jih je pod močno eskordo na kolodvor, kjer so morali ure in ure čakati na službenega oficirja, ki Jim ie prebral prisego.
V Mariboru je orožništvo iskalo delavskega tajnika WaUisch-a in ker njega niso našli, so aretirali osivelega tasta Pintarja in njegovo ženo in jih gnali v tamošnie zatvore. da se iz irtjh izsili izpoved, kje da se skriva VVallisch. Doma ie ostala v postelji ležeča bolna Pintarjeva hčerka sama brez vsake postrežbe. Ko ie taščo peljal orožnik mimo delavskega doma in se ie le ta ozrla na tam stoječe znance, to je žandar
opsoval in sunil v rebra s puškinim kopitom.
Zapori v dravski kasarni v Mariboru so vlažni, slama zdrobljena in gnila. — preostanki iz stare Av* strije, tam so aretirance zapirali.
Tam v službi se nahaiaioči oficir ie dejal ženam, ki so prinesle možem kosilo; Le nesite kosilo domu, puntarji nimajo pravice do jela, saj bodo Itak vsi postreljeni.
&e hujši so bili zapori v Ptuju, ka* mor so pozaprli vse železničarje., kateregakoli so dobili, v tako umaza ne in golazni polne prostore, da so pozaprli glasno protestirali proti takemu ravnanju, tako da ie bila končno voiaška oblast prisiliena. da privede zaprte v boliše prostore.
V Ljubljani le arestantom dovoljeno, da dobivajo hrano iz gostUne pri »Zajcu«, ne sme se jim pa nositi od doma hrane v zapore. Ta hrana stane dnevno za vsakega po 38 K. S to naredbo se hoče nesrečneže popolnoma uničiti, nesrečneže, ki nimajo drugega greha na sebi kakor edinole tega. da so odložili delo, ko Je njih podjetnik prelomil pogodbo.
Ko le Savez odredi!, da §e železničarji povrnejo zopet na delo, so počeli načelniki odpuščati in suspendirati železničarje. V tej brutalnosti se ie posebno odlikoval g. Vrečko, podravnateli iužne železnice v Ljubljani. Postajenačelnik v Tenu pri Mariboru je odpustil skoraj polovico delavcev svoje postaie.
Nezadovoljnost med železničarji je taka, da se ie bati. če ne ponehalo Jake persekuciie. da izbruhne vnovič obupen boi na vseh progah iti ta bol bo veliko hujši, kakor ie bil ravnokar završeni.
V Mariboru so odstavili višjega inženiija, ravnatelja delavnice gosp, Ogrinca, ne da bi bil Ogrinc zagre*: šil najmanjšo nekorektnost. Govori se. da pride na njegovo mesto nek: uradnik Jager, ki Je že toliko sleparil železničarje in upravo iužne železnice. da spada v zapor, ne pa medf poštene liudi.
Opravičeno ie moie prepričanje, da te ta štrai namenoma zakrivila vlada sama in da ie pokrajinska vlada je ta štrajk namenoma zakrivila vsako zborovanje stavkaločili. da ie dala aretirati vse zaupnike, povzro-f čila kaos. v katerega so se prelahko: vrnili nedelavski elementi, provo^a1 terii. plačani policisti, kar vse bi biloi utegnilo dovesti razbmiene delav-. ske mase do kakih nepremišljenih korakov. In to si ie ravno vlada želela. Da bi zamogla ta vlada na zgo-* raj in na zunaj opravičiti svojo eksistenco, }© rabila nemire in lih ie zato s svoiim namenoma urovokatorič* nim nastopanjem podžigala. Ali trez-
LISTEK.
Ant. P. Celiov:
Babje carstvo.
(Poslovenil Fran Pogačnik.), j (Dalje)
»Tu imamo tedaj praz&ike!« je veselo vz kliknila proti Maši. »Sedaj vrževa karte.«
»Meni so karte letos prorokovale zakon s starcem. Trikrat so tako padle «
»Bog bodi milostljivi«
»A kaj hočemo, Ana Akimovna? Jaz mislim. da je vendar boljše vzeti starca, kakor Vleči ploh,« le žalostno opomnila Maša in vzdih rilla. imam že 12 let, to ni šala!«
Vsc-j hiši ie bilo znano, da ie bila rdečelasa Maša zaljubljena v lakaja Mišenjko Jn že tri leta se Je vlekla ta globoka, strastna, a brezupna ljubezen.
»No, dovolj besedi,« jo ie pomirila Ana Akimovna. »Kmalu mi bo 30 let, a vedno še menim, dobiti mladega moža.«
Dočim se ie gospodarica napravljala, je Mišenjka v novem fraku in lakastih čevljih hodil po salonu In spreiemnici ter čakal nanjo, da li< čestita. Vedno ie hodil z nekam mehkimi, nežnimi koraki. Da si mu gledal na noge. roke m kretnje glave, sl moral nehote misliti, da pravzaprav ne hodi. temveč se uči plesati orvo figuro v. četvorki. Ne glede na »vofe ten-
ke, žametne brčice in lično, že nekoliko %'K llnsko zunanjost, je bil resen, pameten In P° “ žen kakor starec. Kadar je molil se le c‘0.1Z r^. kianial in v svoji sobici le rad žgal kadilo- » -gate In odlične Mudi je čislal in spoštoval, n®07*" ce in prosiake vseh vrst pa je preziral i v^° silo svoje zagrizeno-lakajske duše. Pod oškropljeno srajco ie nosil še drugo flanelasto, ki g« le grela pozimi in poleti, zakai zelo se je ba*.za svoje zdravje. Ušesa ie imel zamašena z vato,.
Ko le Ana Akimovna z Mašo šla skozj rano, ie sklonil glavo globoko in nek?111' ., stran ln dejal s svojim prijetnim, sladkim s som:	cJr.
sčast mi je, Ana Akimovna, da vam s -vesno čestitam k praznikom Kristovega r stva!«	...
Ana Akimovna mu je podarila pet ru • uboga Maša pa ie onemela. Njegova praznična zunanjost, nastop, glas in besede so jo omar m s svojo krasoto in veličastvom. -^a ie za, ?' I" gospo in ni ničesar mislila, ničesar videla, ie smehliala se je sedai blaženo, sedai bria* • Gorenjo hi<o so imenovali »čisto« ali »ma-gorodno polovico«, tudi »hrami«, spodnje prostore, kjer ie gospodarila teta Tatjana Iva-novna, pa /.trgovske«, »stare« ali prosto »babjo polovico«. Zgorai so navadno sprejemali plemiče in izobražence, spodaj pa preprostejše ljudi in tetine osebne znance. — Krasna, polna, zdrava. Se mlada in sveža, čuteč na sebi raz-
zdelo. sijaj na vse strani, je Ana Akimovna stopala v pritličje. Tu so jo sprejeli z očitki, da je »izobražena*, pozabila boga, zaspala službo božjo in zamudila priti doli, da pokusi blagoslovljene velikonočne darove; takol nato pa so leli ploskati z rokami in Ji iskreno pripovedovati, kako ie lepa in čudovita, ona pa ie verjela, se smejala, jih poljubljala in stisnila temu rubelj, onemu tri ali pet, kakor |e bil človek. Ugajalo ii je tu. Kamorkoli se je ozrla, povsod kioti, slike, Iučice, portreti duhovnikov in duh po menihih; v kuhinji so rožljali noži in po vseh sobah se je širil duh po nečem skromnem, a zelo okusnem.
Žoltobojna tla so se lesketala, od duri v kote so bile položene ozke svetlo-sinje vižiaste nreproge. a solnce le kar žarelo skozi okna.
V obednid ie sedelo nekaj tujih stark; tudi v Barbarini sobi so sedele starke, med njimi gluhonema deklica, ki se ie vedno sramovala in iecllala: »Bii, bli...« Dve mršavi dekletci, sprejeti za praznike iz sirotišnice, sta skočili k Ani Akimovni, da bi ji poljubili roki, a sta pred nio obstali, omamljeni od razkošja njene obleke; Ana Akimovna jc opazila, da je ena teh deklic malo pohabljena in sredi blagega prazničnega razpoloženja jo le pri srcu holestno zazeblo ob misli, da bodo to deklico ženini prezirali in da se nikdar ne omoži. V čumnati kuharice Agatju • Ške ie sedelo za samovarom kakih pet krepkin kmetov v novih sralcah.; to so bili kuhanem se-
feQf.no obleko, ki Je razširjala, kakor se ji je rodnlki, ne tovarniški delavci. Ko so zaaledall
Ano Akimovno, so se vzdignili s svojih sedežev in prenehali žvečiti, dasi so imeli vsi polna usta. Iz kuhinje le stopil v Čumnato kuhar Stefan v beli čepici In z nožem v roki ter je čestital; prišli so tudi hlapci v klobučevinastih čevljih voščit praznike. Skozi vrata ie pomolil glavo vodovoz z ledenimi svečicami v bradi, a sl ni upal vstopiti.
Ana Akimovna je hodila po sobah, a za njo vse spremstvo: teta Barbara Nikandrova, šivi-, Jja Marta Petrovna in spodnja Maša. Barbara, suha, tenka, visoka ženska, višja od vseh drugih v hiši, črno oblečena, dišeča po cipresal in , kavi, se je v vsaki sobi pred slikami pokriže« vala in se klanjala do pasu; pri pogledu nanjo, tl je moralo priti na misel, da si Je že sešite mrtvaško srajco in da so v isti skrinji, kakor la srajca, spravljene tudi njene srečke.	,,
»Anjutka. bodi usmiljena radi praznikov.«j je dejala, ko ie odprla vrata v kuhinjo. »Oprosti mu! Pustimo kakor ie!«
Sredi kuhinje Je klečal kočijaž Panteljej, k| je bil že novembra radi pijanosti odpuščen. B't je dober človek, a v pijaiosti razgrajač, ki ni. mogel spati, nego je hodil po tovarni in kričal 2 grozečim glasom; »Vse mi ie znano!« Po za buhlem obrazu in krvavo nabreklih oči se j« poznalo, da je od novembra do praznikov ne-
prestano popival.
• < ' V’-‘š 'Jr'
(Dalje prih.)
post delavskega ljudstva le bila toli- | ka. da so se vse te namere vlade ' Izjalovile.
Zato se sedal maščuje. Več sto Hudi na Slovenskem te v zaporih popolnoma po nedolžnem, in tt se še vedno napolnjujejo. Iz državnih obratov se ljudje odpuščajo, zatvarjajj se delavska strokovna tajništva itd. Vse to le maščevanje vlade, ker se 11 ni posrečil njen načrt, da bi razbila delavske organizacije, da bi zamogle na njih razvalinah žolte klerikalne organizacije lažje v kalnem ribariti.
Vse to. kar se le zgodHo, potrebuje razjasnjenia in treba le. da se vlada radi svojega postopania upraviči in da da oedolžno preganjanim zadoščenje.
Vprašamo zato gospoda ministra predsednika kot šefa celokupne vlade:
1.	A!i so mu vsi orisani dogodki povodcm železničarskega štrajka na Slovenskem znani?
2. Kake so bile direktive central- j ne ali pa pokrajinske vlade v Ljub- ! liani na podrejene organe povodom štrajka?
3. Ali le pripravljen uvesti natančne preiskave glede onih nepravilnosti, ki so se dogodile od strani j oblasti povodom štraika, posebno pa ! natančno preiskati nasilno postopanje ljubljanske deželne vlade?
4. Ali ie pripravljena centralna vlada vse orisane krivice oblastvenih nasilcev in nekorektnosti eksem • plarično kaznovati?
5. Ali te pripravil«! poskrbeti, da se preganfante nedolžnih delavcev nemudoma zaustavi, iz državnih obratov odpuščene sprejme v službo. Hm izplača pristoječe fim mezde, proti onim pa, ki so osumljeni kakih kaznivih delanj, da se preiskava pospeši in se lih postavi na prosto.
V	Belgradu. dne 9. mala 1920
Proti reakciji.
Poljska armada je zavzela glavno mesto Ukrajine. Kllew. Sovjetska vlada pa s tem nikakor ni utrpela smrtnega poraza, ker ni pri tem ogrožan noben življenski del velike republike delavcev in kmetov, ni prizadet noben izmed glavnih centrov. Ko ie Kolčak prodiral proti Moskvi ko }e Denikin stal s svojo armado pred Tule in je Judenič ogrožal Petrograd. je bila nevarnost mnogo večla. Vendar pa le tudi ta udarec težek. Sovietska vlada le prisiljena odposlati delovne armade, ki naj bi bile spravile železnico zopet v red in povzdignile produkcijo zopet kot oboroženo armado na fronto. S tem Je težka eo?nodarska kriza, ki tačas pretresa Rusijo, le še mnogo bolj poostrena. Vsi napori, da sklene Rusija končno vendar enkrat mir, so se s tem izialoviH. To pa pomeni močan udarec za proletarsko revolucijo.
Kampanjo so uprizorile kapitafi-atične velesile, poljski nacionalizem, n hoče »osvobodit?* Ukrajino prav-tako kakor je svojeas Kilhlmann al! Czernin »osvobojeval« Poljsko, ie samo sredstvo v rokah reakcije. Za oadnt imperializem napada rusko revolucijo tako. kot le nekot nastopil francoski absolutizem zoper angleško in kot so se nemški knezi borili nrotl francoski revoluciji. Boj med Poljaki in Rusi v Ukrajini te bol mednarodnega kapitala proti proletarski fevoluciii. Vsled tega tudi demonstrira proletarilat vseh dežel proti Mednarodni reakcij«, ki »e bori proti sovjetski republiki. Z njim demon-Itriramo tudi mi.
Reakcija vseh dežel si kule v
E- em času zopet živahnejše gi-med reakcljonmrci vseh dežel, mškl Avstriji so vzklikali sinovi buržuazile po dunajski univerzi ; tlvijo Hortv, živilo Kapp, meščanske stranke pa so uprizorile silno gonio zoper zakon glede oddale premoženja, ki bo v Nemški Avstriji vsak Cas stopil v pravno veljavo. V pravi svoii ulogi so se pri tej gonji rax-Icrfcka’ .sem krščanski soclia-
llsti, ki posebno pri nas hočejo prepričati svet o svojem »odkritosrčnem« socijahiem programu, klerikal cl. ki se radi nazivajo celo s »krščanskimi komunisti« ln na ves glas zahtevajo — seveda le na papirju — socializacijo, samo, da bi lovili kaline. Kal so klerikalci delal! na Ogrskem, o tem le našim čita-teljem že dosti znanega Poznajo naše klerikalce prav dobro tudi po njihovem »delu« v belgrajskl in ljubljanski vladi. Da se volitev bole raz pisati, ker so reakcilonarci, o tem nam iasno priča okoliščina, da danes ne slišite že prav ničesar več. da bi se morda kaj v kratkem razpisale državnozborske ali pa občinske vo litve. točka, ki si Jo le Protič -Koroščeva vlada postavila na prvo mesto svoiega vladnega programa! Kaka ironija. Da bo stvar o teh krščanskih »socijalistih« Še jasnejša, oglejmo si, kaj so pred dnevi napravili nemško avstrijski krščanski so-ciialisti« zoner oddajo imetja, za ka tero je sociialna demokracija po vsej deželi uprizorila velikanske demonstracije. Krščanski sociialisti so se združili z vsemi meščanskimi strankami v finančnem odseku in v parlamentu. da bi preprečili oddajo imetja. Predvsem hočejo, da se oddaje imetja oproste cerkvena posestva, potem pa tudi veleposestniki in večji kmetje. Z vsemi mogočimi sredstvt ln protipredlogi hočeio stvar zavleči in — odgoditi. Seveda Hm socijalna demokracija ne bo dala miru in bo preikoslei tudi v tem svoiem boju — kakor že v tolikih — zmagala.
In kal naj porečemo o naši Jugoslovanski reakciji? To. da je še vse boli nasilna in brutalna kakor le drugod. O tem nam pričalo tudi do godki Izza zadnie železničarske stavke. Delavstvo nal se torej trdno zaveda. da ie treba strnjene sile pro ti kapitalistični reakciji, da Je treba močne organizacije v edini res delavski stranki. Proletarilat, ujedi ni sel	_______
Da se razumemo?
»Po sigurnih cerkvenih naukih«.
»Agramer Tablatt« od 15. aprila i 1. piše v svojem uvodnem članku »Die Ursachen der Wirren in Deutschland« sledeče: »Eben ver-Offentlicht das »Hallesche Volks-blatt« Auszfige aus den Leltsetzen
des Jesuitenpartes Blederlack In de-nea es heisst: »Das Privateigen-tum auch an dem Produktfonsmltteln ist nach slcherer kirchllcher Lehro eine Finrichtung des Naturrechtes. aiso von Gott gewol!t.«
Gospodje a la Kalan pa gledajo otroško začudeno, kakor ne bi bili sveta še nikdar videli, okrca sebe: »Zakaj tak srd nad nas? Zakaj nas slikate še vedno kot liudske sovražnike in zagovornike kapitalizma?—« Ali tes mi slikamo«? če nas vpraša g. Kalan: »Kaj imamo mi oo tega, če vi stradate?«, tedaj ga moramo mi vprašati: Kaj imamo mi od tega. če nam g. Kalan prizna, da je »sedanii družabni red krivičen in ne-vzdržlUv« itd. — če pa vsa merodajna duhovščna. ki predstavlja moč klerikalizma, govori ki piše, kakor gori citirani p. Biederlack?
Kateri zavedni delavec pa je danes še tako naiven, da bi iz beraške Juhe. ki io reveži dobivajo pri kloš-
tersklh portah, sklepal, da te klerikalizem usmiljen in ljudstvu prijazen? Mi zahtevamo, da imej vsak, na človeku dostoien način svoio potrebno, dobro hrano — tako telesno, kakor duševno! — naletimo pa pri tem našem boju za najvišji In nailepši zemeljski cUi. ki si ga more človek izbrati in ki pravzaprav ni nič drugega, kakor tista pravičnost in človečnost, katero ie že Kristus učil. pri vsakem koraku na infamen odpor nebeških kandidatov, ki si hočejo na kal lahek način zaslužiti nebesa na — tem in na onem svetu’ Ne vem, kako lih bo sv. Peter pogledal 5n ali lih ne bo Kristus žalostno vprašal: »Kako ste d e J a n s k o izpolnili moje lepe nauke?«
Ivan Perko:
Ministerijalizem ali protiministerijalizem ?
Upam, da mi ne boste odrekli prostora. tudi ako bi se z mojimi mislimi ne strinlali docela
Zgomie vprašanje te vstvarialo in vstvarja med proletarijatom kri čeča taktična nesoglasja, ki ga politično cepijo in slabijo. Zato se mi zdi velikega praktičnega pomena, da se ga poskusi od vseh strani osvetliti. Vse razumeti se pravi vse odpustit:, pravi pa se ob enem nešteto trenj omiliti.
Pred kratkim sem čital, da le to vprašanje zelo enostavno in da bi odgovoril nanj vsak pameten Človek približno takole: Delavstvo naj se pusti v vladi zastopati, ako se da na ta način za socijalizem več doseči, drugače pa naj se ne pusti.
Ta odgovor dokazuje vsekakor praktičen političen smisel. Ob enem pa dokazuje, da se tisti, ki Je to zapisal najbrž ni zavedal, kako nevarna ie za socilalistično stranko soudeležba na vladi. Na drugi strani pa se oglašalo fanatiki dogme, ki pobijalo ministeriializem z vso strastjo, ker stoji pisano, da ga ne sme biti. Razume se, da taki. dejal bi svetopisemski argumenti, za realno misleče glave zopet niso prepričevalni.
Napram vsemu temu bom poskusil povdariti in pokazati, da je soci-jalistična tradicija, ki ie ministerija-lizinu sovražna, sad Številnih izkušeni in izraz politična modrosti in
uvidevnosti.
2.
Kdor se ne zaveda nevarnosti, ki lih donaša soudeležba na vladi, mora prihajati z logično nulnostjo do vedno nevarnejših zaključkov.
On bo videl korak za korakom, da se da za delavstvo in socijalizem za prvi hip v vladi vedno več doseči. kakor zunai nle. Zakal tudi v politiki ie tako, kot oovsod v življenju’ Tisti, ki ie pri viru moči. se veliko lažje uveljavi, kakor listi, ki gleda od strani. Pri viru moči pa ni samo tist«, ki ima v vladi in parlamentu abso lutno večino, ampak vsak. ki je nuj no potreben sestavni del te večine
Zato bo delal: vedno v vlado, kadar le mogoče iti vanjo kot nujno potreben sestaven del vladne večine
Napram temu je treba pomisliti, da se obrača proti vsem tistim, ki so-deluieio pri vladi, od strani tistih, ki so od nle Izključeni, hud odpor.
Vsled tega odpora trpi vsaka vladna stranka. K temu prihaja seveda še to, da vodi moč rada do tega. da se izrablja, — kar seveda zopet škoduje.
To so nevarnosti soudeležbe na vladi. Ali naj se kakšna stranka ude-
leži vlade ali ne. le odvisno na eni strani od tega. ali je njena organiza eija tako trdna, da more te nevarnosti vzdržati.
Mlade organizacije, koje drži sku-pal, — ne moč orožja, ne moč kapitala, — ampak predvsem vera in zaupanje. tega navadno nico v stanu. StareKe socialistične stranke, ki imajo za seboi svoio tradicijo in ki razpolagajo	z	iskušenim kadrom
strankine birokracije in zaupnikov, so seveda že neprimerno trdnejše.
Iz teh razlogov moramo biti pri posnemanju	tujih vzgledov, kakor
povsod, tako tudi tukaj zelo previdni. Ouod licet Jovi.
Vprašati	se	le treba čisto konkretno: ali le v	stanu vzdržati Jugo-
slovanski prolHarijat to ogromno preizkušnjo moči?. Njegove organizacije so po številu res močne, so pa še neizšolane, mlade, brez tradicij ln potrebnih sredstev. Kdor bi zahteva! od teh organizacij preveč, postavlja v nevarnost njih obstoj To ie argument proti ministerijalizmu. Ni argument. ki postavlja kako absolutno dogmo.
Ob času prevrata ie bilo naše sodelovanje v vladi potrebno in vredno žrtev, ki lih le stranka s tem doprinesla. Sodelovanje v koncentracijsk’ vladi, kler ni opozicije, le združene
razven te«a z neprimerno manlSimi nevarostmi. kot sodelovanje v koaliciji, koji stoli jaka opozicija nasproti.
Poznejša ministerijalna politika pa je bila od vsega početka zelo nevarna. Rad priznam, da se je odločila stranka za nio šele po temeljitem prevdarku in da je Imela pred očmi zelo važne interese in cilje in da je to deloma tudi izvedla, ter da le s tem za nadaljnji razvoj socijalistične misli veliko storila.
A tudi — slabe posledice minister rilalizma niso izostale.
Razven teh realno političnih ozirov. ie treba pa misliti še na eno: Socijalizem se opira na ideologijo, ki zahteva nov družabni red. Tej veri v nov svet le treba dati šele realno vsebino. Treba ie postaviti misli na realna tla.
To se da doseči najlažje tako. da se to, za čemur socijalizem gre. Izvede. Na ta način bo ločilo življenje samo to. kar le v naših mislih klenega zrna, od tega, kar ie potrebno Še korektur. Življenje bo preobrazijo misli.
Socialistična delavska vlada, ki bo šla na celi črti za tem, da se izvede socijallzacila. bo s tem velikim delaniem tudi ideologijo silno pre-
obrazila in bo povzročila, da bo proletarilat bolj zrelo vse gospodarske organizacije presojal, kakor bi jftf ako bi ga vzgajali z vsem znanstva' nhn aparatom, kar ga premore svet. Vsaka druga vlada pa mora računa« ti s tem, da se njeni ukrepi mordU deloma ne ujemajo z vsro množic. T(J le za vsako stranko opasno. Vendaf se lahko meščanske stranke s vs« drugačnim uspehom proti tej veif upiralo. Prvič le ta nevarnost za njtf manjša. Drugič se lahko opirajo ni moč orožja ln moč kapitala kot tj$ prva in tipična bolna sredstva teH strank.
Za socijalistično stranko pa Js prvo vera in zaupanje. Ce se upM ona na orožja, pa nai bi sl bilo to tudi samo proti izrodkom socijalizma. — potem seka velo, na koJl sloni. To Id drugi argument proti ministerijali*^ mu.
5.
AH ministerijalizem ali protimi* nisterijallzem? Ce odločamo o tenfc se moramo vprašati: ali smo v stanu, Izvajati v vladi socijalizem, in dni* Kič: ali smo v stanu, spraviti IdeoiO* gilo mas s tem delom v sklad.
Nevredno le človeka, ako se azl« ra pri vsakem koraku na desno la levo in povprašuie. kaj pravijo ljudje. Ni pa nevredno politika, ako računa skrbno s tem, kal pravijo itf mislijo ljudje, če le na tem kaj napačnega, ie treba, da se te napačne misli spremeni in predrugači Vsekakor pa se mora ž njimi računati kot temeljnim dejstvom demokratične politike.
iltaftel	Sirite!
= NAPREJ =2
•din! socijallsl. dnevnik ilomukV
Pomen zadrug v sovjetski Rusiji
Predsednik centralnega urada z#» drug v Moskvi, Lešava. le podal ko*, respondentu »Tribune« (Chicaga! naslednja pojasnila:
Zadružništvo, ki je pred sovjet* sko revolucijo tvorilo dva tabor*
delavski in meščanski ter zastopata
interese 7 milijonov oseb, je postalo sedaj enotna organizacija, ki zalaga večino Rusije, šteje danes četudi M vpisanih, pa vsaj vseh dobrot delež* nih 150 milijonov oseb. Vodstvo osrednjega urada Je poverjeno bivšemu predsedniku delavske zvezf zadrug. Urad ima 20 članov, od teh jih je 16 izšlo iz zadružništva, štirja; so pa zastopniki vlade sovjetov. Za* drug uiso socijalizirali, prepustili sa jim popolno svobodo. To pa zato, kef Ima socijalizacija edini cilj, da prepreči izrabljanje na korist posamez« nfcoin Ker imalo zadruge itak tudi ta cilj. jih ie sovjetska vlada takal priznala kot prava narodna podjetja. Se več. vlada je spoznala v zadrugah najprimernejšo organizacijo zi razdelitev živlienskih potrebščin. Po* verila ie zato zadruge, da vodijo prehrano Rusije. Podpira jih moralno M materijalno na vse mogoče načine« Pomaga ilm ustanavljati tovarn«. Oddala Hm že obstoječe brez pogo« lev. Izvozna in uvozna trgovina Ja že sedal v rokah zadrug, in ne ba dolgo, ko bo tudi vsa industrijska produkcija.	(H.)
VpoSljite zaostalo naročnino 2* »NAPREJ*, da se Vam pošle
Manje istega ne ustavi.
Df. Josip Cfar. Oblak.
Nil nisi bene?
(»Dom in Svet«, Cankar ln dr. Tavčar.)
VI
Teda] so bile pri nas čudne ra*-
mere. Razmere občne podivjanosti na vseh straneh, ne $?mo »liberalne«. Mladim študentom, ki smo instinktivno čutili nek odpor, so se sdele »nezdrave«, mladi Carikar pa te videl v njih — »gnilobo«.
Prišle so razne čudne afere. Ne vem, ali spada v to poglavje tudi zadeva Vencajz-Kušar* Prišle so afere dr. Majaron - uredništvo - Malovrh-Hribar, prišla le »Bela Ljubljana« itd
—	na vse se spominjam, — prišla Je splošna volilna pravica, kanečno dr. Ravnihar, Robida-Schweiger itd„ — bile so stvari v stranki, ki se niso zdele zdrave.., Tedaj ie bila prilika pokazati velfke značaje...
Neverjetno dobro so bili — (zakal bi bili prizadeti molčali 1) — informirani o tem študentje na Dunaju, ki so se zgiužali za Mr., noten* ;>n okrcani od prvakov -- v :o itak ne prevei
resno žalost »topili« naprej, — Je bil vsaj tituluš...
Da vse te razmere in razmerice niso odšle ostremu in jasnemu očesu našega Ivana Cankarja. — Je pač lasno.
Tedaj pa so frčali po zraku tudi razni »falotje ln barabe«, »lumpje In cigani«, »roparji in tolovaji«, »svojati in drhali«, da se le temnilo nebo! Temu so očitali, da le kradel, onemu, da doma pretepa svojo ženo. temu zopet njegove nezakonske otroke...
Po mestu so nosili podobo staroste Sokola, ki |e bil dostojen mož, z grabljami in ga klnčali s frankfurta-rico... čez nekaj let pa ga zopet dvignili na svoj ščit...
Ni čuda, da so v tem miljelu slučajno tudi venčaH v št. Peterskem predmestju — »Krpanovo kobilo« ... Nosili so okoli Javno po mestu nočno posodo v znak zmage, oziroma poraza nasprotnika, — ta pravi simbol tiste -lepe« dobe. Rekli so, da tehtajo moč in disciplino. Bila ie to čudna tehtnica, uteži na nJeJ so bila vedra, napolnjena z gnojnico, ki Je tekla v rekah, da je snu delo do neba!
Seveda vse za narodov blagor 1
»In od teh ljudi smo se imeli mi zorni mladeniči, mi »nada. a ne ponos*, katerega najmanjši pokret se je briskno odkionil, — učiti narodnega dela — seveda za narodov blagor...
Jaz »e samo čudim >da le iz tiste podivjane dobe izšlo še sploh kaj nepokvarjenih ljudi — na čeJu vsem prvi Jugoslovanski naš pisatelj Ivan Cankar! tedaj ko se je valjala Kotova gospoda po tem blatu ln brodila po tej gnojnici, tedaj Je naš Cankar, tedaj že deklariran talent ln umetnik, na Dunaju trpel bedo ln pomanjka-
n,C Poslal Je »Matici« Martina Kačurja v svesti si, da Je to delo nekaj vredno, in — bogme — ta zavest ni bila neupravičena. No, in ker denarja ni bilo hitro, se ie v sili ln Jezi izpo-zabil — moj Bog! in v privatnem pismu vzel iz tistega duhtečega šopka tedal navadnih psovk Iz našega časopisja razmeroma še najsposobnejšo ...
Nikakor ne odobravam tega. »Barabe in falote« je pristavil doktor Tavčar sam. Ču Jo pa ne bi bilo, ako bi si bil tudi te izraze naših tedanjih
listov ravnotako — zapomnil, prlsvo Jil in porabil...
V	to šolo pa Cankar ni hodil ~* saj se mu je gabila. A nehote se mu je vrinila — bogu bodi potoženo — v tisto pismo beseda »drhal«.
Z vsem rešpektom, ki ga le dolžan - - če že gremo na leta — naš štiridesetletni mladi mož skoro četrt stoletja starejšemu gospodu, si uso-jam vprašati Javno gospoda doktor Tavčarja:
Kdo je bil sokriv na tedanll občni podivjanosti? Ni ga bilo velikega značaja, ki je edini po Goetheju, ka kor dr. Tavčar pravi, zmožen biti velik literat In pesnik, ln bi bil zaklical in ukazal svojim »hlapcem«: do tu in ne dalje!
In če le Cankarju v Jezi ušla tista nesrečna beseda, do tu in ne dalle -mislim, da smem Izjaviti v imenu vseh alegovlti prijateljev ln častilce«, v imenu »klike«, ki Je in ki Je nt, - • slovesno in določno:
Nlkdo Iz tiste dobe, ki nori ktero-koli sokrivdo na tistih razmerah« ni* ma, •• da se posiužim dr. Tavčarje vega izraza — nalmanlše legitimacije valiti na tisti sveti In posvečeni grob.
okoli katerega stoti vsa miadlna breu razlike strank z odkrito glavo, očitka surovosti ln neznačajnostl!
Fini in premišljeni Finžgar je teta »Kačurjevim pismom« pridodal svol komentar, ki se glasi: Prvo pismo — slika njegovega materijelno bednegu stanja na Dunaju: drugo — jezen, za« dirčen izliv njegove naravnost divj« užaljenosti. — hi tretje — odsev nje. govega velikega poštenja, da je kri« vico takoj popravil, ki Jo je skoro ne« zavedno zagrešil. To ie edino možen komentar modrega ln umerjenega moža. kakor Je naš Finžgar 1 Komentar od strani dr. Tavčarja Im njegova opazka o »mački v vreči« in o človečnih izvržkih, o osamljenih možganih,
o	barabah in tolovajih, katere besed* Cankar niti rabil ni, le pa pisal mila rečeno p/av čisto odveč. Najmanj pa je zaslužil Finžgar kako — brco.
Cankar je torej tisto svojo »kri« vico* že za svojega življenja poravnal, - od napadenih Matičarjev mu nima nobeden ničesar odpustiti
Cankar je obžaloval ln poprav« celo to. kar je pisal čisto zasebno. ne spomnim se pa, da bi bil kdaj kdo od tiste g «po4e. M te hrlte«^a
Novice.
Stavka krojaških pomočot-JR V Zagrebu. 10. t. m. so »topili
ttgrebški krojaški pomočniki v stavka se njihovim zahtevam n«
— Bivše zasebno cesarsko kopališče v Schonbrunnu na Dunata le iztočeno javnosti.
— Češke šole na Dunaju* Dunajskim Čehom ie obljubljeno, da dobe, kakor se ie izjavil nemško-avstrijski IjJržavnt podtajnik Glčckel, svoje šole I češkim učnim jezikom.
— Madžarska zahteva od Avstrl-i dunajske arhive in umetnine, med
.fURimi tudi arhiv Batthyanyjeve Vlade ul leta 1848 /49.
— Vodja češkoslovaške mlaUe. ki jpotuje v sovjetsko Rusijo, bo bivši Jntaister dr. Vrbenskv- , , u .
,	- Proces proti komunelstu Muni
Be bo pričel 17. t. m. ter bo trajal tri t«*ece. Muno je sedaj brez pravne-pa *&«ovomlka
-Za vzrok aretaclfe članov centrale ruskih kooperativnih družb navajajo »Izvestija* da so oblasti odkrile med njimi in inozemskim komitejem zvezo, ki bi imela namen z gospodarskimi sredstvi strmoglaviti ■ovjetsko silo.
; . Dva tisoč let stari bacili V pa-
Akademiji znanosti so prečitaH Poročilo nekega dr. Oalippe, ki poro £o svojih preiskavah z bacili staroegipčanskih papirov. Oalippe >e na-Z« na teh dva tisoč let starih papir-Žive bacile, katere je bilo mogoče j*zmnožltl. Slične bacile ie tudi na-f®» na dokumentih iz petnajstega sto-:]®tla ter ie prišel na podlagi tega dc Prepričanja, da se na ta način lahko °žive povzročitelji bolezni, kot na Primer povzročitelja kuge, ki je div .Sala po Evropi v srednjem veku. Ta jhčeni možakar pa nam ne pove, da |l® tudi mogoče, da so prišli bacili na te listine v času, ko Uh le imel on v lokah, ali vsaj takrat, ko so orišle na dnevno luč iz svojega skrivališča. |KUub temu pa ie lahko mogoče, da *o nieeove domneve nravilne. kaj„i Soauo ie. da žive bacili v ugodnih razmerah zelo dolgo in da uh ni mo-*oče uničiti niti z vrelo vodo In s Solnčnlmi ali kemičnimi žarki.
—	Originalna oporoka. Neki ujet Bik, ki ni mislil mnogo, da ostane pt! 'livllenju, Je spisal sledečo oporoko.
EfCe umrjem, izročite moje telo penn-jMvanskemu vseučilišču v svrho stvenih raziskavanj, toda pod iem. da ohrani kos moie kože, )ji in veže v njo »Cigansko siroto«. Tako vazeno knjigo naj pošlje
toi odvetnik moji ženi, ki tako rala vedno čita »Cigansko siroto«.— a so Izpolnili njegovo zadnjo žeuo, gam seveda ni znano.
Delavska predstava v dramskem gledališču v nedeljo, dne 16. t. m. !*Sutrtnl ples«. Vstopnice po znižani se dobe pri gledališki blagajni.
Dnevna vesti.
»»Slovenec* ki Auerspergovi gozd.
Včarajšnji ,.Slovenec" se Jezi na naše odkritje glede eksploatacije kočevskih gozdov po znani družbi, rravi, da so naše objave demago-k^itaH-^c!ve'?e.c'1 mora v obrambo
»Ko^EulSfr KoUko » bemki o5i tTSajss? '\T'
£ drugo vprašanje.
K“ Wi'ev. a« blbiSTri
rano Gospodarska zveza sklenila to
pogodbo speciehio v korist koprskih in ribniških zadrug. To lahko pripoveduje „Slovenec“ tistim, ki ne poznajo zadružništva. ,,Slovenec naj objavi pogodbo, pa bomo lahko uvideli, koliko dobička bo ta kdo ga bo imel. To je najkrajši izhod. V treh tednih ste organizirali vse interesente. zadruge In stavbenike? Kaj še, niti ozirali se niste nanje!
Kdor da streljati brez vzroka, ta Je krivec.
„Slovenec“ ne more pozabiti očitka svoje črne vesti, da je njegov beli teror in njegova rafinirano prirejena taktika dovedla do dogodkov i na Zaloški cesti. Vsak dan išče krivce — med delavstvom, ne pove pa, kateri delavec, delavka ali otrok je Imel puško ali kanon s seboj. Sumniči ln sumniči delavstvo, za teroriste pa nima grajalne besede. V , .Slovenčev ih “ očeh. če bi jiii hotel imeti, so delavci, žene m otroci lumpi, pa je „fertig“.
Tudi sodba o Ivanu Cankarju ali
Anton Mahnič redlvlvus.
Juhlečo reč okoli sebe ter lavno še stokrat grfie besede, ktero »en besed javno, ali tudi sicer kako Preklical in obžaloval. Zato si usojam Javiti vprašanje: Kdo Je bil pošte-“*lsl? Kdo Je bil značajen in *kdo "fezznačajen?
w Vzpričo tega moramo reči: Ivau
k bil značaL - ta bil Je lep *nacai!.f.
mh nai m* verjame dr. Tavčar, da tistega javnega »zabavljanja« in •TOierjanja, ki je bilo tedaj v »modi«, r® »mljem takv strašno tragično, ka-ffj °n tista »Kačurjeva pisma«, ko da so mogli ta »nemogoč na-TOd« roditi le od »vina omamljeni UpŽRani«.., Da Je bila tedaj tista l^oda, ki je take izraze rabila sle* 1 dan »lavno in coram puhlico«,
i	leto in dan nekako v perma-icl — pijana, tega «. dr, Tavčar ti^da vendar ni hotel trditi, pa bi L?f®kventno moral,.. Pa ne leni* In .teea kakor rečeno, tako 'rasrlč-U* bi zakaj? Ker vem, kako lahko skoro nevede ln nehote zaide r**to mlakužo. — in to iz lastne u5nje
nisem rad tulil v politični razun tista leta na Koroškem, *** ustanovila a dr. Mlilterjeta
»Slov. Narod“ je ponatisnil sodbo bogoslovskega profesorja v Mariboru tako-le: »Tudi sodba o Ivanu Cankarju. Profesor v mariborski bogoslovnici Fr. Kovačič je napisal v mariborski „Straži“ to-le o pisatelju. »Mlajša inteligenca je zadnja desetletja črpala svojo duševno hrano lz spisov moža, ki se sedaj proslavlja kot eden največjih mož, kar jih je rodila slovenska mati. Ugleden leposloven list (Dom in Svet), ki naj bi v zmislu svojega ustanovitelja uveljavljal krščanska načela v leposlovju in umetnosti, je smatral za potrebno, skoraj dve leti po smrti (!) izdati slavnostno številko v spomin možu, ki je porušil vso nravno podlago ▼ duši znatnega dela mlajše Inteligence ta zredil brezsdden cinizem. Dotični pisatelji so sevedia odkrili v njegovih spisih vse mogoče »žlahtne strune ta ga proslavljajo kot proroka. Toda tisti, ki so hlastno požirali njegove knjige, so našli v njem vse kaj drugega. Nad mrtvim možem, ki je že na božji pravici, ne bomo kopja lomili toda s stališča javne, morale ln občne ljudske vzgoje je naravnost škandal, proslavljati kot ideal človeka, ki se je frivolno norčeval Iz vsega, kar je drugim plemenito, ki mu je vagabundstvo ta barab-stvo, seveda pod firmo finejše francoske besede: bohmstvo, vzor, hi navski »filister** pa je vsak.ki se reda drži. Izpolnjuje svoje dolžnosti, goji rodoliubie ta se ne potika po beznicah. - Nič ni lažje, ko smatrati samega sebe za ženij, ki ga ne vežejo nobeni zakoni. To idejo sl lahko vtepe v glavo vsak tretje* šolec v prepričanju, da bodo tudi njega nekegia dne radi ženijalnega vagabundstva proslavljali kot velikana, ki je človeštvu odkril nove cilje". Ta sodba bo neposredno izvala burjo nevolje v krogih Cankarjevih čestilcev ta dala povod za nove polemike.** — Mi pa i ravlmo: Sodba Kovačičeva o Cankarju Je tako glu-pa, da ne verjamemo, da se bo našel iz kroga Cankarjancev kdo, ki bi smatral Kovačiča za toli resnega, da bi mu odgovarjal. Zato tudi ml nismo te sodbe, ki nam Je znana, niti omenili. Zdelo se nam je — preneumno ln noro. Tako približno je pisal Mahnič o Prešernu ln celo
o	Gregorčiču. Mislimo, da tudi g. dr. Oblak, eden prvih zagovornikov Cankarjevih, ne bo smatral tega Kovačiča urednim, da ga zavrne.
napredni list »Korošec«, ga urejevala in tudi — pisala sama.
Tudi nikdar nisem smatral tistega tuljenja, kakor mnogi, za višek kulture ta narodnega dela, kar ml je pri neslo vse — povsod če le možno kje kako zamero, ali zamerlco, — poseb no ker nisem vajen klanjati se gotovi starejši in mlajši bolj ali manj domišljavi — po Cankarju tudi Impotentni gospodi... nakar sem samo ponosen.
Toda vselej se ml Je gabila tista gonja, ki le bita teda) pri nas na vi šku, ta še seda) ml postane zepemo ln mrzlo, če se spomnim, da sem mo ral včosl nehote stopiti v tisto mlakužo. v kateri so malo-da-ne pogaženi na dnu plavali, ali bolje rečeno -- tičali v blatu principi, nazori ta programi in kakor se že te lepe reči v politiki tdfkrat po nemarnem imenujejo...
Ker pa se Je tisti Hst še precej ogibal osebnostim ta surovemu po-domače primojduševskemu tonu, se mu Je to — kar Je Jako značilno za tedajne naše razmere — tudi boli ali manj Javflo očitalo... In zato se menda tud ni držal več kot tri. štiri leta. kar ju še posebej nekaj znnč!t (Dalje prih.)
haprBJ.
— Naj mu odgovarja »Dom ta f
Svet“ Če hoče. Ako bi bil Kovačič toliko prištedljiv in razsoden, da M se mu sploh moglo kaj šteti v zlo, bi rekli, da padajo besede kakor „barabstvo“ in podobno na njega i nazaj. Pa ni. — Mi samo opozar-i jamo na sijajno in duhovito pisane ! i članke dr. Oblakove v našem listu, j ki vzbujajo splošno pozornost in priznanje vseh kulturno ta pravično mislečih, posebno na današnjega. Imajo vsekako zgodovisko vrednost. Zato se pripravlja ponatis.
Opozarjamo vse naročnike. W
nam naročnine še dosedaJ niso vpo-slali, da to tako! store, sicer bomo primorani taistim list ustaym.
Z vseučilišča. G. dr. Mantu-
ani, ravnatelj deželnega muzeja v
Ljubljani, Je imenovan za honorarnega profesorja antične umetniške zgodovine na filozofski fakulteti
Ljubljani.	,	.___
Iz državne službe je izstopil ravnatelj oddelka za prehrano v ministrstvu prehrane in obnove zemlje Janko Jovan.
ii.- adna ure pri deželnem okrar nem sodišču v Ljubljani so od 15. mala 1920 naprej od 8. do 14. ure. £a občevanje s strankami v sodnih pisarnah je odločen čas od o ® i«-ure, za najnujnejše slučaje do 14. ure.
Kaznovani ruski človek, piva ruski ujetnik Nikolaj Potarihin a gnbeniiie Tomsk je bU zaradi pijanosti obsojen na 100 K kazni, ker je silno razgrajal v neki gostilni na Vidovdanski cesti. Prespati je moral noč v hladnih policijskih za-
P°rMati in sta. Neki sta Je zahjepd
po denarju. Materi je vzel 600 K. vredno krilo ter je nekje na Bregu prodal za 60 K. Na policiji je mati odpustila sinu njegov greh. Oba sta šla v spravi domov.
Eskorta kmečkih ™pur}ev. Orožniki so včeraj i* Krškega preko Ljubljane v Novomesto peljali sedem vklenjenih kmečkih fantov, ki so dne 26. aprila t. L oplenili in oropali trgovino Pangeršiča v Skoo-janu pri Krškem. Pod vodstvom posestnika Alojzija Novaka je udrlo več kmečkih fantov Iz občine Bu&* ka v omenjeno trgovino ter odneslo za 200.000 K raznega manufaktur-nega blaga.
Ponarejeni 5 dinarski bankovci krožijo v prometu, kakor poročajo nekateri listi. Risbe na ponarejenih bankovcih se tako zelo ločijo od risb na pristnem bankovcu, da je ponarejeni bankovec lahko takoj spoznati, če se ga le dobro ugleda.
Prve češnje v Mariboru. Na mariborskih vrtovih so te dni dozorele prve črešnje. Tako zgodnlega sadu že dolgo ni bilo. Upajmo, da Je to dobro znamenje za letošnjo letino.
Dotično osebo, katera je v četrtek našla pri večernem kamniškem vlaku na državnem kolodvoru v Šiški zavitek z 2 damskima slamnikoma. se prosi, da ista odda v pl-
«„rni -Učiteljske tiskarne*.
Kultura.
Za narodov bl#8«“• Nekaj no-
V4dST«io"a”0prt
^'nalSlSo1 poiltično^ricH
sMknirl ln kulturBO-PoUllčiiih p«.
;"f‘“ >1 nctiolično dvisa iznad nrnhit*mnv ki jih obdeluje sodobna meščanska' literatura. Tako aktual-
meščanska me m da je nap._
Sai vSraJ Takoa “r^ teh .«iih dni Je zajeta. Krvava tragedija na Zaloški cesti in
meščanskih strank, še vgraUprtih
na življenje in smrt, sklenjena v obrambo »domovin® ^ »države
- v« hiaimr naroda. stopa gle dalcu z groteskno plastiko pred oči ?n S odru se pehajo v liliputanski borbi za svoje majčkene, majčkene o&ebne korisd naravi ..voditeUi**
— politični samozvanci — »ti črni
hroS, ki .o » »Mi , trn telo narodovo*' ter se igrdjo — »narod ,
se^taSejS	sl
Sito oprijemljejo svoje namiš-lima moči a so samo marijonete, ki se Instinktivno sučejo krog svoje osi - Žurnalista Scuke, ki s saino-zaničevanjem služi njih moči ta golta v svojo dušo ves stud ta veliki upor. gokler ga ne ponižajo do tal. Tedaj se v svojem besnem gnevu predrami drzni revolucijonarec in Jim bruhne v obraz svoj prezir in svojo strašno prorokbo, da kmalu napoči čas, ko ne bo več njih hi njih namišljenega „naroda“, marveč sami po-
nosni ln pogumni ljudje—kralji v cunjah, ki stopijo na njih mesto. In rezek žvižg in krik z ulice je signal nov« dobe... To najbolj vprizor-ljivo Cankarjevo delo se doslej bodisi vsled nemoralnega pritiska vladajočih politikov, bodisi vsled imbe-cilnosti naših gled. ansamblov na našem odru malone ni vprizarjalo. Akademska mladina sl je zaslužila čast, da se je po več nego desetletni pavzi s smelo ljubeznijo zavzela za to smelo in ponosno umetnino. Predstava, ki gotovo ni bila brezhibna, je lep dokument žive ljubezni akademikov do velikega pokojnika in najboljše spričevalo njih lastnih zmožnosti in inteligence. Njih igra ie nosila na sebi čuda mladostno ln svežo noto, ki Je prijala in podžigala. Med šibkejšimi pa so bile tudi figure, ki so s svojo enovitostjo očitovale znake žlahtne umetnine. Tako so bile osebe Ščuka, ki se je zlasti v zadnji sceni tretjega dejanja stopnjeval do nravstvenega patosa svojega brezmejnega ogorčenja ter osebi dr. Grozda ta Kadivca brez-dvomno produkti močnih talentov in inteligenc. Tako so bile med damami zlasti Mermoljevka in mestoma Matilda Izraz- prirodne nadarjenosti. Dr. Grudnova bi zahtevala žarkej-Šega temperamenta, zelo aristokratski je bil Gornik, tudi dr. Gruden se je mestoma razživel v svoji ulo-gi, ki Je bolj pasivnega značaja. Vsi ostali so bili povsem umestni ter so nekateri naravnost fascinirali s svojimi duhovitimi maskami, tako da je bila predstava nekaj vase zlitega, ta tako bliže umetnini, nego marsikatera letošnjih repertoarnih uprizoritev. — Značilno za duha akademikov Je, da so si Izbrali baš to najbolj žgočo Cankarjevo satiro, ki bo v bodočem umetniškem repertoarju slov. drame zavzemala isto mesto, kot ga zavzema v repertoariu ruske drame Oogoljev »Revizor . Akademska mladina, po tej poti naprejl Otresti se moraš lažnjivih predsodkov ta trhlih tradicij in razmisliti se nad proroškiml besedami umetnika ter izvajati konsekvence!
H koncerta pevskega društva »Smetane« v Ljubljani v soboto, dne 15. t. m. pripominjamo, da spada zbor radi svojih sijajnih vspehov med prve boritelje za slavo češkega imena. Zbor sestoji iz 30 pevcev, ki prirejajo koncerte po Češkem ta / tujini. Zmago češke pesmi ta češkega petja so pridobili v najpopolnejši meri v Bruslju in Parizu na mednarodni pevski tekmi leta 1900. ta v Vervlersu in Bruslju leta 1905. Strokovnjaška kritika piše o nepo« zabij ivih vtisih. Pek) se ie na tekmi ves dan v najvišje pripustita de vizi »d’ ezellence€ In »<f honeur«. Belgijska in francoska kritika Je pripo-znala ^Smetani« primat v petju, društvo pa je dobilo veliko dragocenih odlikovanj. Leta 1902. Je zbor koncertriral tudi v Ljubljani ta Za-grebu, leta 1914. pa v Švici, v Bernu in Iterlaknu. Želimo ta prosimo, da Slovenci danes koncertno dvorano napolnijo do zadnjega prostora ta izkažejo milim gostom najiskrenejše simpatije, kakorSne do bratskega češkega naroda v resnici gojimo, k.
Matični veliki stal. koncert se ponovi v pondeljek, dne 17. t m. Koncert. ki Je dosegel pri prvem izvaja nju izreden uspeh in ki pomeni za Ljubljano kulturno-važen dogodek prve vrste, še ni razprodan. Pokažimo. da znamo ceniti prava kulturna stemljenja našega prvega glasbenega zavoda. Pričetek ob 8. zvečer.
Iz gledališke pisarne, V nedeljo, dne 16. t. m. se vprizorl opera »Jev-genij Onjegin« v novi podelbi. Olgo ooje gdč. V. Thierry, Lenskija gosp. Kovač, kneza Gremija g. Rumpe'. Režijo vodi g. Levar, dirigent g. Perič. Baletne točke na novo naštudf ral baletni mojster g. V. Pohan.
OSTAVKA NITTI.JEVEGA KABINETA.
LDU. Rim, 14. maja. (DnnKL'). Agenzla Stefani Javlja: Ministrski predsednik Nitti Je Izjavil v poslanski zbornici, da je kabinet vsled včerajšnjega glasovanja podal ostavko. Pozval Je zbornico, naj se odgodi to liko časa, da bo kriza rešena. Soci* lallsti so stavili predlog, nal zbornica deluje dalle in se posvetuje o giba> nju poštnih in brzojavnih uradnikov.
LDU. Rim, 12. maja. (DunKU). Kralj Je imel v sredo razgovor z NK-tilem, TittonUem ta Orlandom kateremu predmet Je bHa ministrska kriza.
SPLOŠNA STAVKA V FRANCIJI
LDU. Pariz, 14. (DunKU. — Brezžično.) Plinarniški delavci so
bili pozvani, nal začno danes stav?
kati. V Bordeauxu vlada splošni stavka elektrarniških delavcev. 1 Havru Je 800 pristaniških delavcev, stavilo zahtevo, da Izpuste njihove1« ga odposlanca Francoisa Louisa.
LDU. Pariz, 14. (DunKU.) Pred-lod ministrstva za delo o reorganh zaciji železnic se predloži, ko se zbornica sestane. Najvažnejše določbe tega predloga so: ustanovitev vr« hovnega železniškesa sveta 40 članov. ki bo nad družbami, financiiah na solidariteta vseh železnic, premije za dobro upravo. Od teh premij dobijo nameščenci dve tretjini, delničarji pa eno tretjino.
Gibanje ooštno-hramhilčmh nameščencev v Avstriji.
LDU. Dunaj, 14. maja. (DunKU). Na včerajšnjem zborovanju nameščencev poštno-hranilničnega urada so bili objavljeni uspehi dosedanjih pogajanj s pristojnimi mesti. Vsi rezultati so bili, kakor poroča neka lokalna korespondenca, kot popolnoma nepovoljnl zavrnjeni in vodstvu zveze naročeno, vztrajati pri prvotnih zahtevah z nekaterimi formalnimi \z-pretnembamL Kot zadnji rok za ugoditev tem zahtevam je bil enoglasno določen 25. maj. Ako se zahtevam ne ugodi, Izbruhne stavka.
Odgoditev konference v Snal.
LDU. Pariz, 14. maja. »Tempa« poroča, da Je vrhovni »vet sklenil, da se konferenca v Spai odgodi na 20. junij
Nemiri na Irskem.
LDU. Pari*, 14. (DunKU). Agenc« Havas pribčuje Iz Dublina nastopno vest: V sredo zvečer je bHo na Ir* skem porušenih 15 orožniških postaj,
V	več kakor 20 davkarijah in mnogih sodiščih so bfH oropani akti.
DEBS PREDSEDNIŠKI KANDIDAT.
LDU. Beriin, 14. maja. (DunKU). »Lokaanzeiger« Javlja Iz Washtaa-tona: Ameriška socijallstična sira«** le Izbrala kot kandidata za predsedniško mesto znanega sodJaUsta Ev* gena Debsa. kl se nafaaia radi mirovne propagande v leči,
GORKU PRIDE V CEHOSI d VAŠKO.
LDU Praga, 14. maja. (CTU,) Kakor poroča „Ceske Slovo**, se zatarna Maksim Gorki za razmere t čehoslovaški republiki ter bo v kratkem dospel v Prago. S predsedv nlkom Masaryfcotn fe znan le s C*>  ««-
GEORGIJA IN SOVJETSKA VLADA.
LDU Pari«, 14. maja. (DunKU.) Iz Londona poročajo: Med sovjetsko vlado in georgijsko republiko te ji podpisal dogovor. V tem dogovor« se pripozna neodvisnost Georgije. Sovjetska vlada se odreče vsakem* vmešavanju v notranjo upravo Ge^ orgije. Georgija bo obstajala jz gifc vernementov Tiflis, Kutab, Baturfc ta Iz Rlstrikov Sakatal ta Sakhuta ter Iz dela črnomorskega guverne-men ta.
Celje. S U. majem t L Je zopet pričelo t delom tajništvo okro®ne strokovne komisije ▼ Celju, v hiši g. Pacho, Prešernova ulica 6, I. nadstropje. Istotam Je tudi tajništvo politične organizacije JSDS celjskega okrožja Vse tiste, ki so zaostali i prispevki za strokovno komisijo, ka> kor tudi za strankin davek, se vljud* no prosi, da nemudoma poravnata zadevo. Vse dopise Je pošiljati »a naslov s Tajništvo strokovne komisij# v Cefta. Prešernova ulica 6, i. naa* stropjg, Kotač Gustav, strokovni tajnik. -- Sodrugl, poprimite se del*; posebno sedaj, ko se nas narada t vsemi sllamlJ Porabite vsak čas. pridobivajte novih članov, da bo naša vrsta dovolj močna za prihodnje boje. ki nas še čakajo.
Produktivna zadruga čevljarje* ra Slovenilo naznanja svojim članom prodajo usnja v nedeljo, dne !6-maja ob 9. uri dopoldne v Spodnji Šiški štev. 30,	k.
Dirka kluba kolesarlev hi mototf* klhtov »Ilirija«, ki se bo vršila v nedeljo. dne 16. t. m, ob 3. uri pop«* dne ob vsakem vremenu, pn - km na Celovški cesti, bode kot »e ras vidno is startne liste zeta wmlmlv%i Vablmc vsled te*ft slavno občinstva da s« prireditve v obilni meri ude-leži posebno radi dejstva, ker st* start in cilj na Htem mestu, proga primeroma kratka, vsled Česar bod« občinstvo imelo priliko obširno za« sledovati celo dirko. Vstopnina J« glede na velike prireditvene stroške ! 12 K za sedeže in 3 K za stojišč -. k.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
I	Odgovorni urednik: Tak. Vehovec. . Tisk »Učit. tiskarne* v Uubliaui.
slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in ce-J njenemu občinstvu v obilno naročbo	314
FRANJO CERAR,
iiim tebi i Slrtn. p. M* fji IjUjm.
■■■■■im \f-Cementne cevi
cevi za vodnjake 1 m svetlobe, grobnje oklepe, stebre za vrtne ograje, stopnice iz umetnega kamna i. t. d. nudi po najnižjih cenah. F. Banda & drug Karlovška cesta 8. Ljubljana. 397
Kava, čaj
Čokolada Kakao Bonbone Kavni pridatek Konjak Rum Likerje ji Šampanjec | Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnik Riž Siive Dišave
razpošilja po celem kralj.
IIP F91HI, LjiiH,
Pirciernova ulica 54.
eitre&Stsjfji fcra aifne vtega p© SsSlb
Rezervni aaklsd nad K 1,100.600'-».
e
II
feres e^foiižca renSisoga davt.2. ?— ■ j-ss==i UstencvSJena 8 e e a 188 1.
02- SEvea
Tri isia lisa
proda po primerni ceni Anton Habjan Trzin štev, 10.
KAJO DELIČ,
ziaiar in cliragsljar
L| u b B j a na SSH^*
priporoča svojo
ii, ir,
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za p oz lato-vanje in posrebrovanje. V ralogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
Zanesljiv polir
it ul dol zidarjev
se sprejme
v trajno delo.
VpraSa se: A. ČERNE,
8v. Petra cesta 20, Ljubljana,
Ključavničarski
oomočnik
Zensko zdravilišče
toplice DOBRNA pri Celju — poprej NEUHAUS bei Cilll
Akroterma 87 # C izredno bogata na radiju in ogljikovi kislini. Nadomestnje v polnem obsegu Franzensbad. Izvanredni uspehi pri ženskih in iivSnih boleznih, bolezni area, ledvic, slabokrvnosti, revmatizmu, protinu in vseh pojavih oslabelosti. Termalne naravne ogljikove kopeli, termalna pitna voda, železnati vrclec, masaža, električne, solnčne in zra£ne kopeli, ter kopeli v vroiem zraku. Krasen park, smrekovi gozdovi, Divni izleti. Nikdar megleno 1 Vojaška zdraviliška godba. Šasija majooktober. — Prospekti zastonj pri upravi kopališča.
stavbena dela in popravila koles se sprejme pri
X Govedic, Vransko
pri Celju.
Marija Tičar,) T©wsrriiika zaloga
= Ljubljana =[=E papirja ~
Selenburgova ulica. ;: In razglednic
■ ■ ■ ■
	IK.	■	BHi
Poštni čekovni račun št. 10.532.
Telefon internrban 178.
Pohištvo. MM Mimi I
Spalne, jedilne in gospodske sobe, kuhinjska oprava, podložki modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po - - - jako nizkih cenah pri tvrilki za pohištvo - - -
Karol Preis, Maribor, Stolni trg 6.
Zopet
rezan, tesan, okrogel,
kupuje	126
(,SEVER“
HM lesnih InMMuMeMttji
tflfUiUsjelttotoa testa it. M. m
ogromno pošiljatev H manufakture narav- H nost iz inozemstva je prejela tvrdka R. Stermeekl v Celju
in sicer volne, cefirje, tiskanlne, etamina, batista za ženske obleke, sukna kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za
.-°	- . .	liha	rQb(___	—X** mnnort ravnona riritvorra hlana
je, zaradi
»zentega,	_
predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri,
§	pristno ročno delo od lastnih čevljarjev.	220	Hi
liusirovani cenik zastonj!	Na	debelo	samo	v	I.	nadstropju.	B
CELJE ŠT. 314, i Slovenija. |
Kodsido dinštvo za Slovenijo
vpisana zadruga z omejeno zavezo.
Društvo ima sedaj nad 17.000 članov. Po zadnjem računskem zaključku znašajo društveni skladi:
rezervni sklad K 42.831*65	bolniški sklad K 33.411*16
dispozic. sklad K 21.007‘61	pogrebni sklad K 1.000-—
deležni sklad K 303.022'94
Društvo izplačuje zaostalim po umrlih članih pogrebno pod« poro, bolnim članom, bolniško podporo.
Društvo ima 35 prodajaln in sicer sledeče:
Pragersko Ma ibor
Ruše nad Mariborom Fala pri Mariboru ŠL Lorene na Pohorju
Ljubljana, Sp. Šiška Glince pri Lljubljani Roina dolina pri Ljubljani Ljubljana, Bohoričeva ulica Ljubljana, Krakovski nnsip Ljubljana, Sodna nlica Tržič na Gorenjskem Križe pri Tržiču Sv. Ana pri Tržiču Sava-Jesenice Jesenice (pri Ferjanu) KoreŠka-Belr, JaVornik
Mojsfr?na
Krai .1 gora
Gorje pri Bledu
Radovljica
Borovnica
Kamnik
Litija
Radeče-Zidanimost
Ceije
Store pri Celju Šoštanj
Rogaška Slatina
Guštanj
Prevalje
Mežica Koroško Črna I.
Črna II.
Pliberk
Hranilni oddelek
društva obrestuje hranilne vloge po 4°/o oziroma 4V2u/0. Hranilne vloge so vlagajo in izplačujejo v vseh zgoraj navedenih društvenih prodajalnah, kjer —..... se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. — -	 -
Kot član pristopi lahko vsak. Pristop znaša K1— delež K 100‘--
Pisarna: Ljubljana-Sp. Šiška, Kolodvorska c. 208.
Pisma naj se pošiljajo pod naslovom: Ljubljana( poitnl predal št. 13.
liusirovani cenik zastonj!
VS53££A R- STRMECKI
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure
in jih obrestuje po čistih
4 °l<
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
POSOllla daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni, kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
Edini, res delavski denarni zavod. S=E
Graveur
Anton
Černe
Ljubljana
Dvorni trg t,
iii,
> v I*
J.
i,
iii
se iščejo za
tovarn, v Bosni
Imajo brezplačno stanovanje, razsvetljavo in kurjavo.
Ponudbe na 'upravo „Naprej" pod »S. P. 990*.
Konkurenčne cene!	Samo na debelo!
Vsakovrstno manufakturo
se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki
BRUMAT F,, LJUBLJANA, Mestni trg 251.
Lastni mjto xa prevažanje.
Konkurenčne cene«
sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledic, oteklini želodca in čreves, kro-
Proti
ničnemu katarju želodca in Sreves, želodčnemu ka-menu, hemeroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda rogaška slatina, n i m
Rogaška slatina
največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji, hidroterapija, elekiroterapija, inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino, solne, smrečne, parne, zračne, solncne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Vojaška godba (42 mož, med njimi absolvirani konservatoristi. Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.)
Sezila od 1. mala do 15. oktobra 1920.
RAVNATELJSTVO.
Glavnica: 200,000.000 kron. v •
Rezerve okrog 150,000.000 kron
PreSrnova ulica 50 v lastnem posleplu.
Prodaja In nakup vrt CKcsfnifc pcplrlev; borzno nat etiia; sprejem fn oskrba (šepoiov s vestno revizijo frebalnlh efektov; samo-sStramfce (Safe-Beposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti In predujmi vsake vrste; inkaso In eskont-menlc; nakazila in iz-- - plačila na vsa mesta tu- in Inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjlilce In tekotl raiun, itd.