Siev. 291.
Posamezna Številka 10 vinarjev.
V MIlani, v ponedeljek, 21 decembra hu
Leto M
mm Velja po polUt la eala lato upraj . . K 26'— ia ob meseo „ . . „ 2 20 u Nemčijo oeloletno . „ 29'— ■a ostalo tnosemstvo . „ 38'—
V Ljnbljani na domi U aela lata upre) . . K 24'— ■a aa meseo „ . . „ 2'— f ifrtft »filiali msitii , 1-70
s Sobotna Izdaja: s
u oelo leto......„ 7'—
sa Ramčlto oeloletno . „ B-— a ostalo laoiemstvo. _ 12'—
Iuserati:
Enostolpna petitvrsta (72 uim): sa enkrat . . . . po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „
sa trikrat ......13 „
sa večkrat prtmeron popnst.
Pomtm tmillt. umu ssmrtnlcs Iti:
enostolpna relltvrsta po 2 J vin.
-----r Poslano: ^ ■
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in prazuike ob 5. ur! pop,
Bedna letna priloga Vosnt red
par Uredništvo je t Kopitarjevi nllol itev. 6/HL Rokopisi aa ne vračajo; netranklrana pisma sa ne spra)ema|e. — Uredniškega taletona itev. 74. =
Folitlčen list za slovenski narod.
Upravntitvo je v Kopltarjavl nllol it 8. — Račnn poštne branllnlos avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. it. 7563. — Dpravnlikega teleiona it 188.
Vojna zaoMjBba.
Božič je praznik, ki druži srca; krog božičnega drevesca se zberejo vsi, ki jih družijo krvne vezi: odraščeni otroci pridejo s svojimi otroci v hišo svojih starišev, ded in babica se veselita svojih vnukov; sin, ki sta ga poklic in zaslužek vedla v inozemstvo, se vrne domov, pa naj bi bilo tudi le za sveti večer.
Tako dobro se nam letos ne bo godilo. Med sto- in stotisoči družin, v palačah in kočah, bo le tu in tam katera, v kateri ne bo manjkalo enega ali več njenih dragih. Kjerkoli se bodo letos zbirali ljudje krog božičnega drevesca, bodo temne sence zastirale njihova čela tudi v samem siju božičnih sveč, in ženam, materam, sestram in nevestam bo iščoči pogled uhajal preko » božičnega bleska ven v daljno daljo, v temo in negotovost. Niti na otroških obrazih ne sije neskaljeno veselje; tudi oni vedo, da stoji oče zunaj, v mrzli tuji deželi — pred sovražnikom,
Sveti božični praznik dviga srca, srčna tesnoba popušča, skrb se zliva v molitev. V naših deželah je globoko ukoreninjeno zaupanje v Boga, živa vera, ki svoje molitve podkrepuje z bogoljubnimi zaobljubami. Veliko trajno dobrega se je že na ta način storilo.
Podobna misel sc je rodila sedaj v široki javnosti, zasebna iniciativa ji je dala obliko, skupina osebnosti jo je z veseljem sprejela in jo predložila uradu za vojno skrbstvo. Lepa, preprosta misel je to, ki je sorodna avstrijskemu srcu. Zato jo urad za vojno skrbstvo rad povede nazaj v široko javnost. Naj bi v mnogih srcih našla odmev in mnogim okrepila božično veselje s tem, da jim pokaže pot, kako morejo z dobrim delom olajšati stisko svojega srca.
Poziv očetom in materam, ženam in sestram !
Velik in resen je čas, v katerem živimo. Velik zaradi brezprimerno junaških činov, ki jih izvajajo naše vrle čete, resen zaradi velikih gmotnih in krvnih žrtev, ki jih domovina od nas zahteva.
Veselo so hiteli naši sinovi, soprogi in bratje pod slavne, zmage vajene zastave našega cesarja; s kakšnim pogumom, s kakšno vztrajnostjo so sc borili, smo zvedeli.
Ve, matere, žene in sestre, ste v plemeniti, požrtvovalni ljubezni stregle in krepčale ranjence in zvesto skrbele za blagor svojih dragih na bojnem polju.
Veliki so tudi darovi, ki jih plemeniti človekoljubi žrtvujejo za vse panoge bojnega skrbstva; saj sedaj mnogim ni mogoče prosto razpolagati s svojimi financiel-nimi sredstvi.
Naša največja in najodličnejša dolžnost pa bo skrbeti za vdove in sirote na polju slave padlih vojščakov.
Zato Vam, očetje in matere, žene in sestre, kličemo:
Odprite srca!
Ako v dolgih, skrbipolnih nočeh molite za blagor Vaših dragih, ako po celc. tedne izostane tako zaželjena vojna pošta, ako s strahom in trepetom prebirate izkaze o vojnih izgubah, potem pristopite k domovinskemu oltarju in obljubite:
»Ako dobrotno nebo dodeli, da se vrnejo naši dragi iz vojne, obljubimo darovati uradu za vojno skrbstvo za vdove in sirote padlih vojakov ta in ta znesek v renti, drugih vrednostnih papirjih ali gotovem denarju.«
Ta zaobljuba bi, ker se ima izpolniti šele po vojni, v nobenem oziru ne prikrajšala drugih sedaj potrebnih zbirk.
Mislite na tisoče, ki so zapustili ženo in otroke in bi mirnejše in trdnejše kljubovali nevarnostim vročega boja, ako bi slišali o milijonih, ki jih darujejo plemeniti ljudje izpolnjujoči zaobljubo.
Zato še enkrat, očetje, matere, žene in sestre:
Odprite sred
Poražena ruska armada se še vedno umika. Močne zadnje ruske čete se tako v Galiciji kakor na Poljskem upirajo, Naše čete so prekoračile Pilico pri Piotrkovu in Przedborzu, med tem ko nemške čete prodirajo v smeri proti Tom?szowu. Prodiranje med Piotrkowom in Przedborzem se vrši med boji z zadnjimi ruskimi četami.
Na južnem Poljskem je dosegla predvčerajšnjem naša kavalerija Nido, na katere vzhodnem bregu se je sovražnik, kakor se zdi, z močnimi silami postavil v bran. Tudi južno od Visle na vzhodnem bregu Dunajca in južno od železniške proge Tarnow-Rzeszow se sovražnik, upira. Naše čete so dosegle Tuchovv ob Biali, ki leži 15 km jugovzhodno od Tarnowa. Ne more se še reči, če pomeni ta ruski odpor le umikovalne boje, ali pa če ima namen prikriti eventuelno novo razvrstitev ruske armade. Avstrijsko-nemške čete tedaj z veliko previdnostjo zasledujejo Ruse.
Na severnem in srednjem Poljskem se zdi, da se pripravljajo veliki dogodki. Neki vojaški strokovnjak piše v listu »Neue Freie Presse«: Naravno je, da se Rusi na vseh svojih umikovalnih črtah z močnimi zadnjimi četami še upirajo; če se bodo jz tega razvili novi večji boji, ki bi imeli na ruski strani namen, da se s celo silo posta-
vijo v boj še zahodno od Visle in skušajo doseči novo odločitev, se sedaj še nc more spoznati. Spodnja Bzura je le 40 km oddaljena od zahodnih Varšavskih utrdb. Tu je premikovalni prostor za močne ruske sile majhen. Veliki trdnjavi Novvogeorgijevsk in Varšava dajeta desnemu ruskemu krilu znatno odporno silo in olajšujeta morebitno novo rusko razvrstitev, da se prenese težišče na sredn;o Poljsko.
V sodbi je treba biti previden, posebno tedaj, če se sovražnik, ne da bi bil odločilno poražen, umika v glavnem iz operativnih razlogov. Bitka pri Lodzu in ona ob Bzuri, bitka pri Limanovi in v Beskidih so vtisnile sovražna krila. O pomenu tu izvojevanih taktičnih odločitev se do danes nič ne poroča. Operativno posicdico teh bitk kaže splošno umikanje Rusov.
Vsako umikanje sovražnika lahko ustvari popolnoma izprememen položaj; pod varstvom močnih zadnjih čet, ki zadržujejo sovražnika, pogosto umikanje omogoči v relativno kratkem času znatna premikanja čet. Pri zasledovanju sovražnika je treba tedaj skrajne previdnos-i.
K a vznodnonrnski meji Je bil neki rušiti kavalerijski napad zahodno Pil-kaUena pjJfeit.
Ma Poljskem se zasledovanje sovražnika dalje vrši.
Najvišje armadno vodstvo.
Berlin, 20. decembra. Uradno se poroča: Od vzhodne in zahodne pruske meje ni nič novega. Na Poljskem ruske armade poskušajo obdržati neko nanovo priprav-ivero postojanko pri Rawki in Nidi. Povsod jih r "spadamo.
Najvišje armadno vodstvo.
NOVI BOJI Z RUSI.
Dunaj, 19. decembra Uradno se razglaša:
Naše preko črte Kresno Zakliczyn prodrle sile so zadele včeraj na močen oriprr.
Tudi na spodnjem Dunajecu so hudi boji. Ruske zadnje čete, ki se na zahodnem bregu reke žilavo vzdržujejo. so skoro popolnoma pregnane.
V južni Poljski so bili boji pri. zasledovanju sovražnika. Sovražnika smo
brez Izjeme vrgli nezaj. Naša že predvčerajšnjem zvečer v Jedrzejow (Andrejev/) uilrla kavalerija je dosegla Nido.
Dalje severno so zvezne čete pre* koračile Pilico.
V	Karpatih se razen manjših, za
naše orožje ugodno izpalfh bojev, al nič dogodila
Naše čete, ki so izpale iz Przemy-sla, so vkorakale po iziolnitvi svoje
naloge od sovražnika neovirane zopet nazaj v trdnjavo. Prepeljale so seboj nekaj sto ujetnikov.
Namestnik šefa generalnega štaba pl. HMer, generalni major.
Dunaj, 20. decembra. Uradno se razglaša: V Karpatih smo včeraj sovražnikove prednje čete na ozemlju Latorcze vrgli nazaj. Severovzhodno od prelaz Lupkow se razvijajo večji boj:.
Naši napadi iz fronte Krosno-Zaklic-zyn pridobivajo počssi na prostoru. V dolini B;*!e so na^e čete prodrle do Tuc-howa.
Boj! ob spodnjem Dunajecu traiajo dalje. Rusi so se torej v Galiciji vnovič z močnimi silami postavili v bran.
Na južnem Poljskem smo dosegli NtrS.
Namestnik šefa generalnega stol' pl. Hofer, podmaršal.
XXX NA BOJIŠČU PRI LIMANOVI.
Vojni poročevalec 'Tagesposte poroča. z dne 19. t. m.: Danes sem pod vodstvom polkovnika pl. Hoen-a obiskal bojišče pri Limanovi. Obisk ni bi! samo zelo zanimiv, ampak tudi zelo pretresljiv. Kljub temu, da se že od 12. t. m. nepreslatio čisti bojišče, smo vendar v strelskih jarkih videli obilo trupel. Povsod smo našli sledi najljutejših bo ev, ki so se na številnih točkah razvili v boje z bajoneti in puškinimi kopiti; kot neme priče teh bojev leže daleč na okrog na stotine razbitih puškinih kopit.
V	noči na 11.decembra se je vršil pri nekem brezovem gozdu srdit boj. Videli smo strašne sledove boja: 1200 mrtvili vo-iakov je tam pokopanih. Grob pri grobu, med temi veliko še odprtih skupnih grobov za še nepokopana trupla ruskih vojakov. Poleg tega je ležalo brezštevilno pušk, municije in druge vojaške opreme. Našli smo tudi grob, v katerem počiva 22 huzarjev. Poleg teh pa počiva v posebnem grobu njihov polkovnik, ki je na čelu svojega polka pri naskoku na višino našel junaško smrt.
Povsodi na našem potovanju smo našli globoke luknje, katere so napravile granate. Poprek po dolini se vlečejo celi strel-
LISTEK.
Antona Verovška, odličnega slovenskega igralca, ni več; Umrl je v Ljubljani v nedeljo ob 10, uri dopoldne, star šele 48 let.
Verovšek Tone je bil rojen 18. januarja 1866 v Ljubljani. Njegov oče je bil ugleden slovenski vrtnar in tudi Tone se je po nekaterih razredih gimnazije in učiteljišča oklenil vrtnarstva. Še kol ugleden igralec je mislil, da bi otvoril vrtnarsko trgovino, ker ljubezni do cvetja ni izgubil do svoje smrti. Morda bi bilo za daljše njegovo življenje tucli bolje, ako bi se ne bil nikdar dal upreči v gugasti voz slovenske Talijc in če bi bil postal vrtnar umetnik. Zakaj tudi kot vrtnar je bil Verovšek umetnik, ki je užival ob krasoti in umotvorih največje umetnine, narave. Toda bil te rojen igralec in še kot vrtnarski očetov pomočnik je nastopal pri diletantovskih oredstavah Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Tam ga jc zasledil dr. losip Stare, takratni voditelj predstav Dramtičncga društva v Ljubljani. Kot 19-etnega mladeniča jc ustavil (1885) dr.
Stare Toneta Verovška v Zvezdi ter ga povabil, naj bi igral ulogo duhovnika v dramatiziranem Prešernovem »Krstu pri Savici«. Prvi dramatični učitelj mu je bil Ignacij Borštnik, ki ga je po »Krstu« pritegnil med pomožno osobje ter mu poveril komično ulogo v svoji borkasti enoclejanki »Ponesrečena glavna izkušnja«. Verovšek je imel uspeh in ostal je nadalje. Prvo večjo ulogo je dobil v Gogoljevem »Revizorju«. Verovšek je igral obenem tudi še v »Rokodelskem domu«, po požaru starega gledališča (17. februarja 1887) pa je igral le v dvorani stare čitalnice v Šelenburgovi ulici, Visoka, in močna oseba mu ie delala spočetka težkoče, njegove velike geste in junaško korakanje so ga v prvih letih ovirale. Za salonske igre ni mara! nikdar, ker se je čutil v salonu tujega. Toda Drama-' tično društvo ga je poslalo opetovano na Dunaj in v Prago na študije, kjer si je pridobil mehkih, okroglih kretenj in naravne, neprisiljene Igre. Rajmundovo in Ljudsko gledališče na Dunaju ter praško Narodni divadlo, Smichovska arena in Lidove di-vadlo na Vinogradih s svojimi predstavami so bile za Verovška dramatična univerza. V mladih letih ie igral junaške karakterne ljubimce: Karla Moora, Othella, Morti-tnerja, Risslcvja sen. i. dr. A kmalu je prešel na očetovsko stroko in starejše karak-terne uloge, ki so postale sčasom njegova špecijalitcta. Zlasti v ljudskih igrah je žel
s svojim roba to-dobrodušnim temperamentom ter s svojim zlatim humorjem resnične triumfe. Igre L'Arrongea, Anzen-gruberja, Roseggerja, Morreja, Coste i. dr. so bile Verovškovo polje,, na katerem se je razigraval z navdušenjem. Verovšek pa je bil še vedno le napol igralec, napol vrtnar, dokler ga ni končno intendant Fr. Govekar angažiral stalno kot igralca ter ga imenoval proti volji marsikoga za režiserja. Po odhodu Jgn. Borštnika je imela slovenska drama namreč le češke igralce za režiserje. S tem se jc utrjevala premoč češkega vpliva, kar je na slovenske člane in zlasti na pridobivanje domačega naraščaja slabo delovalo. Verovšek je posta! torej prvi slovenski režiser za Borštnikom in sledila sta mu H. Nučič in Josip Povhe. Verovšek je hodil \sake počitnice na Dunaj ali v Prago ter ga je Dramatično društvo v njegovih študijah po možnosti podpiralo. Kmalu je postal Verovšek tudi učitelj dramatične šole, kar je ostal nad deset let, dokler ga ni nadomestil H. Nučič. Verovšek se jc poizkušal medtem tudi že v opereti in spevoigri, čeprav ni hil izšolan pevec, Ker pa ie imel izredno simpatičen, zvonk glas in ker si je s svojo rutino znal pomagati, tudi na tem polju ni os'.,-.! brez lepih uspehov. Postajal pa je bolj in bolj kara!.teren komik, ki si je pridobil splošno priljubljenost. Njegova izrazita mimika, drastika v komičnih kretnjah
ter njegov gromki, uprav nalezljivi smeh in krohot, te vrline so ga naredile doslej nedosežnega komičarja na slovenskih odrih. Povsod je moral gostovati, povsod je imel prijateljev, klicali so ga v vse družbe. Toda tudi v najbolje lokalizirani nemški ali francoski igri Verovšek vendarle ni mogel podati sebe celega, sebe kot slovenskega kmeta — junaka —• korenjaka ali slovenskega originala. Verov-škove kreacije v tistih tujih igrah so padale iz okvira in vzlic vsem vrlinam ni mogel ostati v miljeju vsiljenega karakterja. Tajirat so prav zaradi Verovška nastale Govekarjeve dramatizacije »Ro-kovnjači«, »Deseti brat«, »Legijonarji« in »Martin Krpan«, spisane v glavnih ulogah baš za Verovškov talent. V teh igrah se jc počuli' Verovšek popolnoma svojega in desetletja je briljiral neštetokrat po vsem Slovenskem kol Blaž Mozol«, »Krjavelj«, »Jež" in Krpan«, Kadar se je le prikazal v teh ulogah na odru, ga je pozdravil viharen aplavz. Pozneje so tudi drugi naši dramatiki pisali igre s posebnim ozirom i na Verovška. V Cankarjevi satiri »Za naro-i dov blagor«, Naši krvi (F. S. Finžgar), ; v Samosvojem (H. Kristan), Kacijanar-j ju (A. Medved) i. dr. je ime! Verovšek i popolne uspehe. Kot »Koruza« (Fr. Mi;čin-ski: Brat Sokol«), »Igla: (Borštnik. »Otok in Struga«) in »Srcbrin« (Jos. Ogrinec: »V Ljubljano jo dajmo!«) je postavil na gleda-
ski jarki. Limanova sama kaže strašne posledice obstreljevanja. Obilo hiš je zgorelo, pri mnogih so pa poškodovane strehe in zi-dovje. Posebno veliko je trpel mestni del pri kolodvoru. Počasi se vrača običajno življenje v Limanovo. Ljudje se zopet vračajo v svoja bivališča, trgovine se odpirajo in vse kaže svoje veselje nad sijajno zmago avstrijskega orožja proti tako premočnem sovražniku.
Dunaj, 20. decembra. Vojni poročevalec »Neue Freie Presse« Roda-Roda poroča svojemu listu: V petek sem obiskal bojišče Limanovo, pozorišče srditih bojev. Na stotine še nepokopanih trupel leži okoli. Tu so se huzarji in honvedi borili s puškinimi kopiti. V zopet osvojenem Novem Sandecu sem našel vesele obraze. Naše armade so morale hitro pridobivati tla in stoje sedaj že daleč vzhodno, ker ni videti nobenega trena več. Kraji so čudovito malo trpeli, celo Stari Sandec, ki je moral pretrpeti rusko obstreljevanje, je nedotaknjen. Prebivalci se vračajo na svoje domove. Zahodnogališko petrolejsko ozemlje Gorlice-Jaslo je zopet v naši posesti. Iz Przemysla sem dobil brezžični brzojav, ki pravi, da vlada v trdnjavi najboljše razpoloženje.
VELIKANSKE RUSKE IZGUBE.
Dunaj, 20. decembra. Iz Peterburga so došla v Kodanj poročila, da so vse zasebne brzojavke dopisnikov danskih časopisov izostale. Zadnja poročila pred ruskim porazom na Poljskem, ki so došla preko Stockholma, pravijo, da so na ruski strani ogromne izgube. Stockholmski »Tage-blatt« ceni ruske izgube na več stotisoč mož.
VEČ RUSKIH ARMADNIH ZBOROV UNIČENIH. Curih, 20. decembra. »Berner Bund« poroča: Bitka na Poljskem ostane za vse čase največja bitka v svetovni zgodovini. Ruska armada je pri tem izgubila več armadnih zborov.
RUSI IZGUBILI 250.000 MOŽ.
Z berolinske merodajne strani se javlja, da so izgubili Rusi v zadnjih bojih na Poljskem in v Galiciji 250.000 mož mrtvih, ranjencev in ujetnikov.
KOZAKI UNIČILI KRAJE MED LIMANOVO IN LAPANOVEM.
»Nowa Reforma« poroča iz južno-zahodne Galicije: Kozaki so uničili kraje med Limanovo in Lapanovera. Vsa živila so porabljena. Zažgali so gospodarska poslopja posestva v Skzydl-ni. Samostan cistercijancev v Szcyrzy-zah je popolnoma oplenjen. Kraj Gora Svetega Jana je popolnoma požgan. Pustošili so le kozaki, redna ruska armada se je mirno zadržala.
»NOVO VREME« PRIPRAVLJA JAVNOST, DA OPUSTE RUSI OBLEGANJE OBLEGANJE PRZEMYSLA.
»Novo Vreme« pripravlja počasi javnost, da ruska oblegovalna armada opusti obleganje Przemysla. Med drugim piše: Sedanja prva, res moderna vojska kaže sliko, kakršne do zdaj nismo poznali in je nismo mogli slutiti. Neprestano se bijejo bitke, ne da bi se
liške deske nepozabne tipe. Njegove iz-borne kmečke maske in njegova pristna kmečka obleka z vsemi značilnimi pritiklinami, njegova neprisiljena, tekoča kmečka govorica, njegova srčna dobrodušnost pri vsej grčavosti ostanejo sedanjemu rodu v neizbrisnem spominu. V kasnejših letih se je lotil Verovšek tudi najbolj kompliciranih psiholoških problemov ter je igral uloge, ki zahtevajo celega in zrelega umetnika. Izmed teh, ki so nekatere njegov veliki ugled le še bolj razširile, naj navedemo vsaj največje: Henčl (G. Haupt-mann), Tuji kruh (Turgenjev), Moč teme (Tolstoj) in Zemlja (Schonherr). Tudi »Fal-staffa« je igral prvi na našem odru, Že pred več leti, ko se je po dveh sezonah vrnil iz Trsta, kjer je bil prvi režiser, je začel trpeti na prehlajenju v grlu. Vsak hip je ohripel: to je bil začetek smrtonosne bolezni. Kot orjak bujnega telesa in sile pa je bolezen zmagoval. Obenem se ga je lotevala čudna raztresenost, pozabljivost, velikanska nervoznost in bolestna občutljivost. Težko se je učil svojih ulog in jih je hitro pozabljal. Poleg bolehnosti so ga pač morile še skrbi za obstanek. Pri opereti »Jesenski manever« se je predlani še hudo prehladil ter je od tedaj hiral bolj in bolj. Dasi sta ga poslala brata dvakrat v južno Dalmacijo, ni mogel okrevati več. Nenadna smrt nadarjenega sinka Joška pa mu je zadala zadnji smrtni udarec,
Verovšek spada v II. dobo slovenske gledališke umetnosti, ki se je povzpela iz diletantizma do resnobnega poklicnega razvoja. Njegovo ime ostane večno zabeleženo v zlati knjigi naše Talije! Slava njegovemu neumrljivemu spominu!
XXX
Pogreb Antona Verovška bo v torek ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Gosposka ulica št. 10. na pokopališče k sv. Križu,
odločilo. Vidimo, kako se prijatelj in sovražnik valita sem in tja. Umikanje danes ne pomenja več brezdvomnega poraza, ker ga lahko ukažejo iz strate-gičnih razlogov. Popustili smo pravkar Lodz; če bo potrebno, ustavimo začasno tudi obleganje Przemysla. Ne obotavljali bi se tudi v danem slučaju izprazniti Varšavo, če bi tvorila le zemljepisno točko, kakršne so vse druge.
RUSKI GENERALNI ŠTAB PRIZNAVA PORAZ.
Geni, 20. decembra. Ruski generalni štab je priznal poraz na Poljskem s tem, da je objavil skrajno nejasno poročilo. Poročilo pravi, da je na levem bregu Visle skoro na celi črti več dni trajajočim izredno ljutim bojem sledil precejšen mir. V soglasju s premikanjem enega dela čet proti Bzuri in z ozirom na vedno rastoča avstrijska ojačenja v Karpatih je ruski generalni štab prisiljen, da izpremeni postojanke svoje armade. Avstrijsko ofenzivo v zahodni Galiciji so Rusi mogli zadržati.
ŠVICARSKO ČASOPISJE PRIPRAV-LJA JAVNOST NA POROČILA S POLJSKEGA BOJIŠČA.
Švicarsko časopisje pripravlja javnost na poročila s poljskega bojišča, ki bodo pretresljiva. Posamezni listi izjavljajo, da je padla odločitev na Poljskem prej, kakor se je pričakovalo. Neki list napoveduje, da bodo februarja 1915 končno obmolknili topovi.
CESAR VILJEM O ZMAGI HINDEN-BURGA.
Karlsruhe. Velika vojvodinja Luiza je dobila od cesarja Viljema sledeč brzojav: Hindenburg ravnokar poroča, da se ruska armada med hudimi boji pred našo fronto umika in da jo na celi črti zasleduje.
ANGLEŠKO POROČILO O BITKI NA POLJSKEM.
Londonski list »Daily Chronicle« poroča iz Petrograda 18. t. m.: Bitka med Lovviczem in Lodzom še traja. Rusi zopet nekoliko prodirajo. Nemški načrt, da bi prodirali na obeh straneh Visle proti Varšavi, je uničen. Južno od fronte pri Čensto-hovu so nemško-avstrijske postojanke tako močno utrjene, da so Rusi sklenili, da ne podvzamejo frontalnega napada. Nemško-avstrijske čete so popolnoma neorganizirane in so jih ojačili z ogrskimi četami. Zdaj poizkušajo napasti rusko krilo in jim odrezati zveze, da jih tako prisilijo umakniti se od Krakova.
ITALIJANSKA SODBA O ZMAGI NA POLJSKEM.
»Popolo Romano« naziva nemški uspeh na Poljskem triumf, ker je ruska invazija za celo zimo rešena. Rusija je morala preiti iz ofenzive v defenzivo z edinim zaveznikom moskovitsko zimo.
FRANCOZI IN RUSKA VOJSKA.
Lyonski list »Republique« piše: Če se uresniči nemška zmaga na Poljskem, se Joffre ne sme več obotavljati. Pričeti mora marveč takoj z ofenzivo, ter bi sicer Francozi izgubili pogum. Tudi pariško časopisje je pobito. »Hu-manite« vprašuje, če so ruski voditelji ios svoji nalogi. Francija si pomoči Fxu-sije ni tako klavrno predstavljala.
VESELJE NA ZAHODNEM BOJIŠČU
RADI ZMAGE NA VZHODU.
Armand Feheri poroča, da je v velikem glavnem stanu odločitev bojev na vzhodu povzročila veliko navdušenje. O zmagi se je uradno poročalo šele pozno zvečer. Garnizija se je takoj podala na ulice. Vojaki so prepevali. Od 11. do polnoči so zvonili vsi zvonovi v malem francoskem mestu.
KAKO SO SI RUSI PREDSTAVLJALI NADALJEVANJE VOJSKE.
Milan, 20. decembra. Poročevalec »Secola« Magrini poroča: Neki višji ruski častnik mi je zagotovil, da Rusi ne bodo obstreljevali Krakova, pustili bodo oblegovalno armado in takoj korakali naprej proti Dunaju. General Bonsilon bo vodil obleganje Krakova, general Ivanov bo pa peljal armado na Dunaj, med tem ko bo general Ruski vodil lvovske operacije. (To je ruski častnik pravil seveda še pred ruskim porazom).
RUSI SO USTRELILI ZBORNEGA POVELJNIKA (?).
Vojni poročevalec »Vilaga« poroča iz Novega Sandeca: Trdi se, da so ruski vojaki ustrelili sami poveljnika Dragomirata, ki je poveljeval odeške-mu armadnemu zboru. V Starem Sandecu so ujele naše čete generala Pavlova.
POMANJKANJE REZERVNIH ČET V RUSIJI.
Rusija je pozvala pod orožje rekrutni letnik 1915.
RUSI PRED PRZEMYSLOM.
»Pester Lloyd« poroča iz Przemysla, da je okolu trdnjave primeroma malo ruskih topov in čet. Obleganja zato ne morejo popolnoma izvesti. Oddaljeni so daleč proč od utrdbenega obroča in obstreljujejo le del trdnjave. Ruski naskoki se vselej uspešno odbijejo.
PRZEMYSL BO ZOPET PROST.
Budimpešta. »Neues Pester Journal« poroča: Ruska vojska se umika v zahodni Galiciji proti severu, k čemur jo je prisilil ne samo splošen vojni položaj, ampak bolj naša močna ofenziva; zato se lahko govori o skorajšnjem izhodu posadke iz Przemy-sla. V Lisku in Sanoku imamo v rokah vso železniško mrežo, ki vodi v Przemysl iz jugovzhoda; s tem imamo ključ one železniške proge, ki vodi tja iz Chyrowa. Tudi sedaj se bo olajšal izhod, ker ni krog tako gost, kakor je bil prvič; razun tega hrabra posadka neprenehoma izpada.
XXX
V	ZAHODNI GALICIJ NAŠA ARMADA
UJELA 26.000 RUSOV.
»Berliner Tae-eblattu« poroča iz zahodne Galicije njegov posebni poročevalec glede na zmago avstro - ogrske armade: Posredno se Še ne more pregledati učinka zmage na celoten položaj. Rusi so poleg tisočerih mrtvih in ranjencev izgubili tudi 26.000 ujetnikov.
RUSE ZASLEDUJEJO PODNEVI IN
PONOČI.
»Gazeta Krakovska« poroča dne 17. t. m.: Sovražnik se zasleduje podnevi in ponoči. Naši so danes vkorakali v Jaslo. Med Krosnom in Jasienico se bije boj že od včeraj. Bore se tudi pri Mrzyglowu v okraju Sanok. Ruske izgube so ogromne.
RUSI ZAPUŠČAJO OGRSKO.
»Az Estov« dopisnik brzojavlja (19. t. m.) iz Munkača: V Marmarosu se Rusi hitro umikajo. Nahajajo se ob meji pri Tornyi. V stolnicah Bereg in Marma-ros je do 12.000 Rusov. Mali boji so se bili nasproti Vesertalacsa in Obonicsa. Rusi so morali bežati.
NAŠI PRODIRAJO POVSOD V KARPATIH.
»Az Est« poroča 19, t. m. iz Mun-kaesa: Z merodajne strani se poroča: Predvčerajšnjem in včeraj smo na celi črti v Karpatih in v severnih ogrskih stolicah prodirali. Nadalje poročajo iz Budimpešte: Naše čete kljub mrazu v Karpatih veliko marširajo. Mraz prenašajo izvrstno. Naše čete s smukači izborno poizvedujejo in olajšujejo zmagovito naše prodiranje.
V	STOLICI ZEMPLIN NI VEČ RUSOV.
Budimpešta, 21. decembra. (Kor. r.) Iz Homone se poroča: Višji stoliški sodnik dr. Ladislav Goergey je izdal na prebivalstvo oklic, ki je pobegnilo, naj se prej ko mogoče povrne, ker ni v sto-lici Zemplin več sovražnika.
DOBRE NADE.
Berolin, 20. decembra. V merodaj-nih vojaških krogih računajo s tem, da bo do Božiča vzhodno bojišče popolnoma očiščeno sovražnika.
XXX
GENERALNI MAJOR HttFER IMENOVAN ZA PODMARŠALA.
Namestnika načelnika generalnega štaba generalnega majorja pl. Hoferja, ki, kakor znano, podpisuje uradna poročila s severnega bojišča, je imenoval cesar za podmaršala.
XXX
NEJASNOST V PETERBURGU.
Berlin, 20. decembra. List »Daily Mail« poroča iz Peterburga: Armada, ki je prodrla čez Karpate, da bi potisnila nazaj levo rusko krilo, šteje okoli 750.000 mož, Na drugem koncu fronte med Vislo in Bzuro nemška armada vedno bolj raste. Čemu bo služila koncentracija tako blizu Visle, je za ruske vojaške strokovnjake uganka. Mogoče ima namen pri Przaszny-szu poraženo rusko silo zasledovati tudi onkraj reke, ali pa upajo Nemci po dolini hiteti, da bi potisnili nazaj rusko krilo južno od Sochaczewa in nato zasedli utrdbe ob Bzuri ter tako odprli pot v Varšavo. Operacije pri Varšavi postajajo čezdalje bolj skrivnostne, tako severno kakor tudi južno od trdnjave. Mesto je pripravljeno na obleganje.
XXX
NEMŠKI CESAR ZOPET ODPOTOVAL
NA BOJIŠČE.
Berolin, 20. decembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana: Cesar, ki je popolnoma ozdravel, se je zopet podal na bojno črto.
Najvišje vodstvo armnde. XXX
CAR ODPOTOVAL IZ VLADIKAV-KAZA.
Peterburg, 20, decembra. Ruski car ji> odpotoval iz Vladikavkaza, Pred odhodom je sprejel deputacije tamošnjih rodov, ki so mu izročili darove in denar za vojne potrebščine.
RUSKI CAR S CARICO V VORONEŠU,
Voroneš, 20. decembra. (Kor. urad.) Car Nikolaj je došel včeraj iz Novo-ctrtkaska v Voroneš. Tudi carica je došla s hčerami v Voroneš. Car in carica sta obiskala bolnišnice. Zvečer je zapustila carjeva rodbina mesto.
XXX
NOVE RUSKE LADJE.
Basel, 20. decembra. »Baseler Nach-richten« poročajo iz Pariza, da bodo v najkrajšem času dogotovljeni 4 novi ruski dreadnoughti tipa Gangut.
XXX
22 SMRTNIH OBSODB V RUSIJI.
»Humanite« poroča iz Moskve: Vojno sodišče v Permu je obsodilo na smrt 22 delavcev, ker so med neko stavko povzročili nemire. Požgali so namreč več hiš in umorili nekega inženirja, nekega policijskega uradnika in deset tvorniških uradnikov; 22 delavcev so obsodili na prisilno delo do deset let; 38 so jih oprostili.
XXX
IZ RUSKI ČASOPISOV.
Ruski politiki hujskajo proti nemškim naseljencem v Rusiji. Niemirovič-Dančenko piše v listu »Ruskoje Slo-wo«: Vsa naša armada je polna špij<>-nov. Nemški naseljenci prenočujejo sovražnika, izvabljajo naše v past, služijo sovražniku kot vodniki, mu dajejo znamenja z ognjem in ga preskrbliuie;o -r, živežem. Posebno v Kijevu hujskajo proti Nemcem. Kijevski šolski kurator je zaprl vse nemške šole, katerih je okoli 500.
»Nowoje Wremja« piše, da je načrt likvidacije nemških posestev med 200 tisoč nemškimi naseljenci povzročil veliko paniko. Nekateri čakajo na potek dogodkov, drugi pa prodajajo svoja posestva in se vračajo v Nemčijo.
Nemški izdelki se kljub prepovedi v Rusiji še vedno prodajajo, in sicer po trgovcih nevtralnih dežel pod angleško ali švedsko znamko.
VSE RUSKO.
Berlin. »Lokalanzeiger« poroča ia Kopenhagna: Državna komisija za po-rusenje nemških mestnih imen je predlagala, naj se dosedanje ime Kronstadt izpremeni v Andrejevsk ali Nikolajevsk.
SIENKIEWICZ — ČLAN RUSKE
AKADEMIJE.
Berolinska »Kreuzeitung« poroča, da je postal slavni poljski pisatelj Henrik Sienkiewicz nravi član ruske akademije znanosti v Petrogradu.
XXX
PRENAPET NEMŠKI PROFESOR.
Lipsko. Upokojeni vseučiliški profesor v Lipskem, Viljem Ostvvald je pripovedoval švedskim vojnim dopisnikom o domnevanih političnih načrtih Nemčije. Pravil jim je o ustanovitvi srednjoevropske države, pod katero se bodo združile tudi severne države. Izrazil se je tudi na žaljiv način o okrepitvi verskega življenja v Nemčiji. Rektor in senat lipske univerze obžalujeta ta korak profesorja Ostvvalda, ki je prizadel Nemčiji veliko škodo.
Novi predlog sv. očeta za premirje o Božiča.
»Corriere« poroča iz Rima; Sveti oče je obnovil svoj poizkus, da se sklene o Božiču premirje. Proti pomisleku Rusiie se predlaga, naj se sklene premirje tudi za pravoslavni Božič.
Kaj so irije kroiji sklenili.
Malmo. Po odhodu danskega in norveškega kralja so izdali sledeče uradno poročilo: Sestanek je otvoril švedski kralj Gustav. Poudarjal je složno voljo severnih držav, da ostanejo nevtralne. Želel je, naj bi vsi skupno delali v interesu vseh. Nato sta govorila kralj Hakon norveški in danski kralj Kristijan. Oba sta izrazila željo, naj bi sestanek rodil uspehe. Sestanek se je končal 19. decembra popoldne. Konference med kralji in ministri so uspele; v vprašanjih, ki so prišla na vrsto, se je dosegla popolna edinost. Konference se bodo ob primernem času nadaljevale.
Vršilo sc je več posvetovanj: najprej zunanjih ministrov z uradniki, nato kraljev z zunanjimi ministri. Potem so sledila posvetovanja posameznih kraljev s svojimi zunanjimi ministri in slednjič skupno posvetovanje vseh kraljev in ministrov.
Voiska s Srbi. *
BOJI PRED UMIKANJEM V SRBIJI.
Graški listi priobčujejo: Kakor piše »Pester Lloyd«, se o bojih pred umikanjem naših čet iz Srbije poroča sofijskemu listu »Kambana« iz Niša:
Boji so trajali od 3, do 8. decembra, 6 dni in 5 noči. Srbi so zbrali vse svoje sile. Celo od bolgarske meje so odposlali čete v boj. Boji so bili izredno hudi. Srbske izgube so bile zelo velike. Ceste so se nahajale v tako slabem stanju, da artiljerija in tren avstroogrske armade nista mogla v taki sili pravočasno dohiteti, kakor je to zahteval ljut, obupen napad Srbov. Edino zato jc armadno vodstvo ukazalo, naj se avstroogrske čete umaknejo. Nikakor ni umikanje povzročilo posebno srbsko junaštvo ali kak drug razlog v avstrijski armadi. Ko so avstroogrske čete izprevi-dele, da njih težki topovi in vozovi na omehčanih cestah ne morejo naprej, so bile prisiljene, da so se umaknile v ugodnejše ozemlje, kjer izvedejo novo razvrstitev in čakajo ukaza za nove operacije.
Srbi so predvsem napadli četo, dve diviziji, podmaršala Krausa, ki so s težko artiljerijo že obstreljevale srednje utrdbe Kragujevca. Ta skupina je zadala Srbom krvave izgube in je odbila vse napade z veliko silo.
Tudi čete, ki so prodirale iz Belgrada proti jugu, so odbile srbske napade, a morale so se umakniti, ker je to zahteval splošen strategičen položaj. Tretji avstroogr-ski armadi nasproti je stala srbska premočna sila nasproti.
Tretja armada je stala na črti Rudnik —Gornji Milanovac. Srbe je močno pritiskala in je osobito takozvani akademični gardi, v kateri služijo samo inteligentni Srbi, zadala velike izgube. Kljub temu se je morala umakniti od Valjeva. Severna črta avstrogrskib čet je zadržavala napad srbskega levega krila in središča in je tako krila umikanje.
Vsi sofijski listi naglašajo, če tudi so zasedli Srbi svoje prejšnje postojanke in če tudi se je avstrijska armada po izvedenih junaških činih umaknila, srbska armada svoje zmage ne bo dolgo uživala, ker nova avstrijska ofenziva gotovo radikalno izpremeni položaj. Niti Srbi sami ne smatrajo izida teh bojev odločilnim in niti ne zakrivajo, da se prava vojska šele zdaj prične.
XXX
Drugi listi pa imajo od dobro informi-tanih strani naslednja pojasnila:
Naša zadnja ofenziva v Srbiji se je pričela v zadnji tretjini meseca oktobra. Trajala je brez odmora in brez počitka 6 tednov. Na popolnoma razmočenih, ilovnatih cestah so bili ljudje in živina več ali manj izčrpani. Obleka je komaj varovala ljudi pred slabim vremenom. Dovoz živil in streliva je zadel na velike težave. Srbska armada, ki se je umikala, je pustila za boje z našimi četami le nekatere zadnje oddelke; sama je pa zasedla že prej določene točke. Dobivala je nove čete in vojni material. Več dni je počivala in je dobro pripravljena čakala na naše prodirajoče čete. Boj je sovražnik zopet pričel z zelo ugodnimi pogoji. Pred Arangjelovcem in Gornjim Miianovcem kakor tudi južno od Valjeva so zadele naše čete na pripravljene sovražnikove postojanke. Naše vsled prodiranja utrujene čete niso mogle razviti tiste napadalne moči, ki bi bila potrebna, da bi se bil srbski odpor udušil. To se je poročalo tudi uradno. Naše čete so ponovno poizkušale boj s spočitim sovražnikom; a neenako razmerje sil je končno učinkovalo in. morali smo se umakniti. Naglašamo, da so se naše čete šele umaknile, ker ni kazalo, da bi se Srbi vnovič napadli.
XXX
Iz komunikejev, ki so jih izdali v Nišu, fe razvidno, da je umikanje naših čet popolnoma presenetilo. Iz srbskih poročil (po »Az Estu«) si lahko sestavimo sledečo sliko o razvoju dogodkov:
Avstroogrska armada je došla 3, decembra ua tiste točke, kjer so hoteli pričeti Srbi boj. Zbrana je bila tam glavna sila srbske armade; desno krilo je bilo od levega krila razvito v razdalji približno 100 kilometrov. Dasi so Srbi sami izbrali kraj, niso bili gotovi, da zmagajo. Bitka se je pričela 3. decembra. Bila se je silovito 4 dni. Srbi so imeli zelo velike izgube. Ponoči 6. t, m. so Srbi napadli z levim krilom pri Užicah, a napadu sami niso pripisavali večje važnosti. Ob tej priliki so se avstroogrske čete umaknile. Umikanju Srbi tudi niso pripisavali velike večje važnosti, ker se na posameznih točkah v tako veliki bojni črti večkrat izvede na posameznih točkah premikanje čet. Ko se je zdanilo, so Srbi šele zapazili, da sc cela avstroogrska armada umika in da so žc čete precej oddaljene. Potem so Srbi zadeli še 8. t. m. pri Valjevu in 9. pri Užicah na našo armado, kjer je avstrogrska armada podvzel^ zopet napad na Srbe. Vsled splošnega umikanja se 'e morala tudi naša severna armada poda >.! v nove postojanke.
X X
VRNITEV KRALJA PETRA S FRONTE.
Dunaj. »Stidslavische Korr.« poroča iz Niša: Kralj Peter, ki se je zadnje dni nahajal na fronti, se je vrnil v Topolo, Kralj se je peljal k četam v avtomobilu, ker je težko bolan in ni mogel drugače potovati.
RUSKE DOBAVE MUNICIJE SRBIJI.
»Universul« poroča iz Črne Vode: Radi megle je iskalo zavetja 5 ruskih par-nikov in 30 ladij, ki so vozile strelivo Srbiji. Vožnjo so zopet kmalu nadaljevali. -Naznanjenih je zopet 12 ruskih ladij.
2000 SRBSKIH UJETNIKOV V OSJEKU.
Cenzurirana graška »Tagespost« poroča: »Esti Ujsag« poroča iz Osjeka: Skozi Osjek so prepeljali v sredo 1500, v četrtek 2000 srbskih ujetnikov. Del ujetnikov je bil oblečen v grške uniforme. Ujetnike so odpeljali v Avstrijo.
V SRBIJI NI RUSKIH ČET?
Sofija, 19. decembra. Vladi se je poročalo, da v Srbiji ni ruskih čet. V Nišu so videli le tiste ruske vojake, ki so spremljali po Donavi utihotapljeno strelivo. Vodstvo srbske armade je odposlalo v Aran-djelovac makedonske in posadke ob bolgarski meji.
NOVI RUSKI POSLANIK NA SRBSKEM.
Niš, 20. decembra. Srbski časopisni urad poroča: Novi ruski poslanik princ Trubeckoy je danes v Kragujevcu izročil prestolonasledniku-regentu Aleksandru v navzočnosti ministrskega predsednika Pašiča svojo poverilno listino.
ALBANIJA IN »SVETA VOJSKA«.
SoLja, 20. decembra. Iz Albanije poročajo, da zavzema agitacija za sveto vojsko med mohamedanci čezdalje večji obseg. Več rodov hoče z navdušenjem iti proti Srbiji.
MOST ČEZ REKO VARDAR PO-PRAVLJEN.
Sofija, 19. decembra. Most čez reko Vardar, ki so ga razstrelili četaši, je zopet popravljen. Železniška zveza med Srbijo in Grško je obnovljena.
NESREČA V BITOLJSKI VOJAŠNICI.
Sofija, 19. decembra. Iz Soluna se poroča, da se je v stari artiljerijski vojašnici v Bitolju podrl strop spalnice, kjer so spali srbski rekruti stari 17 do 20 let. Ranjenih je bilo 70, število mrtvih ni znano.
SRBI SNUBIJO MOHAMEDANCE IN BOLGARE.
Dunaj. Iz Carigrada se poroča: Znano je. da delajo Srbi z vso silo na to, da bolgarsko in mohamedansko prebivalstvo v Macedoniji uvrste v vojsko. V okrožju Ti-kviš se rekvirira vsak živež. Mohamedanci od 28. do 40. leta se s silo potiskajo v vojsko ali jih z lažnjivimi obljubami nagovarjajo, da stopijo v srbsko vojsko. V Ko-priilu je naložena mohamedancem vojna kontribucija v znesku 8000 dinarjev. 70 mohamedancev je obtoženih, da so bili v zvezi z bolgarskimi četami, ki so se zbirale v Kustendiilu. Srbi so oplenili mesto Korpelii. Mohamedanskim občinam je naložena kazenska kontribucija v znesku 20 tisoč dinarjev. Za varstvo zveze s Solunom stoji neki srbski bataljon ob Egri Pa-lanki ob reki Vardar.
XXX
PRED KOTORJEM.
»Frankfurter Zeitung« poroča z Dunaja: »Siidslavische Korrespondenz« poroča iz Dubrovnika: Odkar je neka naša velika bojna ladja obstreljevala Lovčen, so Črnogorci šele pred nekaterimi dnevi zopet pričeli z operacijami. Črnogorci so na Lov-čenu zopet razvrstili topove in pričeli streljati na Kotor in na nekatere naše postojanke. Obnovljeno obstreljevanje se izvaja še slabše kot prejšnje. Prejkoslej letalci živahno delujejo. Vsak dan se pojavijo nad Lovčenom, Barom in nad Cetinjem. V gorah močno sneži. Po gorskih potih je zato nemogoče hoditi. Prednje črnogorske straže, ki so prej ponovno napadale ponoči, so prekinile napade, Vojaki leže zakopani v svojih duplinah in več dni ne pade noben strel,
IZ KOTORSKEGA ZALIVA.
Graški »Tagespost« poročajo iz Ko-torja: Dne 1. t. m.: Pred Budvo se je po daljšem času zopet pojavilo francosko brodovje. Spremljalo jc transportne ladje, ki so najbrže vozile živila in vojni materij al Črnigori. Francoske tor-pedovke so poizkušale vdreti v zaliv, a so jih pravočasno opazili in obstreljevali. Izvzemši nekaterih bojev pehote, v katerih se je odlikoval tudi nek vod finančne stražo, jc bilo zadnje čase primerno mirno. Kadar naši letalci brenče po zraku, jih pozdravlja francosko-Cr-nogorska artiljerija. V okolici Kotorja sc čuje vedno streljanje. Črnogorski ujetniki in mrtveci niso oboroženi le z rednim orožjem, marveč jc vsak Črnogorec oborožen še z dvoreznim nožem in z ročnimi granatami. Mraz jc zelo občuten. Celo morje je nekoliko zamrznjeno,
Dogodki na Grškem.
Solun, 20. decembra. (Kor. urad.) Avstrijski poštni urad jc danes ustavil svoje delovanje.
Sofija. Sofijski listi poročajo, da je srbska vlada s posredovanjem francoske vlade naročila veliko množino topov in municije pri Creuzotu. Dne 26. novembra je prispel del naročila t. j, 32 topov in 9 vreč municije v Solun. Pri nalaganju v železniške vozove so pomagali grški vojaki. Po-šiljatev je bila odposlana v Skoplje.
Nevtralne države.
ITALIJA NAJAME TISOČ MILIJONOV
LIR VOJNEGA POSOJILA.
Rim, 19. decembra. (Kor. urad.) Vlada najame posojilo tisoč milijonov lir. Obligacije se vračajo skozi 25 let od 1. januarja 1915 nadalje. Obrestna mera znaša	oddajale se bodo s
97 % imenske vrednosti.
MORATORIJ NA LAŠKEM.
Rim, 20. decembra. Vlada je podaljšala v milejši obliki moratorij do 31. marca 1915. Moratorij ugasne dne 1. aprila 1915.
RUMUNIJA NE IZDAJA POTNIH LISTOV.
Rumunski uradni list objavlja odredbo notranjega ministrstva, po kateri ne dobe Rumuni od 17 do 47 leti potnih listov v inozemstvo.
RUSIJA SNUBI ITALIJO IN RUMUNIJO.
»Matin« poroča iz Petrograda: Ruska vlada želi, da se stvori po vojski zveza s Francijo še tesnejše kakor tudi zveza z Anglijo in z Japonsko. Rusija tudi želi skleniti zvezo z Italijo in z Rumunijo.
RUMUNIJA IN BOLGARIJA.
V Carigrad se poroča, da so se zadnje dni razmere med Rumunijo in Bolgarijo izboljšale, ; nastala so nesporaz-umljenja med Grško in Rumunijo, ker Grška ne stori ničesar, da bi se sporazumela z Bolgarijo in ker hoče zasesti Bitolj.
NOV SPOR MED BOLGARIJO IN SRBIJO.
Iz Srbije se dne 18. t. m. poroča: 16. decembra ob pol 4. popoldne so srbske obmejne straže zabranile 118 macedon-skim beguncem prestop v Bolgarijo. Srbi so streljali na begunce, nato pa tudi na bolgarsko obmejno stražo, ki dolgo časa ni streljala. Na obeh straneh so padle žrtve. Bolgarska vlada je vsled navedenega dogodka posredovala pri srbski vladi.
Nemška križarica Jormcran" razorožena?
Berlin, 20. decembra. »Berliner Tage-blatt': poroča iz New-Yorka: Nemška križarica »Kormoran« z 21 častniki in 345 možmi se je zatekla k otoku Guani v Ma-rianskem arhiplu in je bila tam razorožena.
XXX
V seznamu nemškega brodovja ni nobene nemške križarke tega imena, marveč samo topničarka »Kormoran«, ki je bila v vzhodni Aziji. Ta topničarka je imela v vojnem stanju največ 170 mož posadke. Zato je treba gornjo vest sprejeti z največjo rezervo.
Tracy-le-Val pri Aisni, v Champagne, v Argonih in pri Verdunu je naša artiljerija zelo uspešno delovala.
Nemška ofenziva pri Nieuportu.
Rotterdamski Courrant« poroča! Nemci so podvzeli splošno ofenzivo ob Yseri in prodirajo proti Nieuportu.
Obstreljevanje mesta Reims in Soissons,
Reuter poroča (19. t. m.) iz Boulogna, da mečejo Nemci iz zrakoplovov bombe v Reims in v Soissons. Popolnoma uničena je baje stolica v Soissons. V Reimsu je bilo ubitih več ljudi.
Angleška ojačenja.
Frankobrod, 20. decembra. »Frankfur« ter Zeitung« poroča iz Pariza: »Petit Journal« javlja, da jc Angleška vrgla na Flan-dersko nadaljnjih 80.000 mož.
70.000 NOVIH NEMŠKIH ČET V ANTWERPNU.
»Nieuvve Rotterdamsche C.ouranU poroča: V Antwerpnu pričakujejo 70 tisoč mož novih nemških čet.
IZGUBE ZAVEZNIKOV OB YSERI.
»Hamburger Nachrichten« poročajo iz Bruselja: V bojih ob Yseri do 1. decembra znašajo izgubo zaveznikov: Belgijci 60.000, Angleži 80.000, Francozi 75.000. Skupaj torej 215.000 mrtvih, ranjencev in ujetnikov.
Težave pri prebiranju v Franciji.
Zadnje odredbe vlade glede na uvrstitev prej kot nesposobnih odklonjenih vojakov, zadevajo na odpor. »Guerrc So-ziale« objavlja dopis nekega majorja, ki izvaja, da veliko število pozneje uvrščenih vojakov ne more prenašati telesnih naporov. Sodi sc, da to moštvo posadk ne bc zapustilo, ker bo obolelo in napolnilo bolnišnice.
Angleži se boje.
Rotterdam. Vožnja ob angleški obali med mestoma Hull in New Castle je prepovedana.
Vojna kontribucija v Belgiji.
Bruselj, 21, decembra. Deželni zbori devetih belgijskih provinc so sklenili, da bodo vojno kontribucija v znesku 480 milijonov frankov, katero mora belgijsko prebivalstvo v mesečnih obrokih tekom enega leta plačati, pokrili z izdajo zakladnic, za katere bodo jamčile omenjene province, Zakladnice bo prevzel nek bančni konzorcij, kateremu načeljuje belgijska »Societ* Generale«,	"
»Voila les Japonais!«
Rim, Iz Genove se poroča: Neka oseba, ki se je iz Marsilje vrnila v Genovo, pripoveduje, da je videla, kako je šla skozi ulico Rue de Republique številna skupina japonskih vojakov, pred katerimi je šlo nekoliko indijskih plotunov. Japonci so bili oblečeni v svoje »kaki-uniforme« in so nosili klobuk burske oblike. Zapovedovali so jim častniki. Prebivalstvo jih je srčno pozdravljalo s klicem: »Voila les Japonais!« Ne ve se, ali je to prvi oddelek ali predstraža; dejstvo je, da so se Japonci v Marsilju že izkrcali.
Francija zahteva od Japonske vojake.
Berlin. »Post« prinaša vest iz Milana, v kateri pravi: Francoska vlada je zahtevala od Japonske z ozirom na težke izgube, naj ji pošlje več japonskih vojnih zborov! Cena, ki jo Japonska zahteva ocl Francije, je tako velika, da se do sedaj francosko vojno ministrstvo ni upalo javnega mnenje o tem obvestiti.
Boji nfl zahodu.
Berolin, 19. decembra. Iz nemškega glavnega stana se poroča: Na zahodu se je včeraj vršilo več sovražnih napadov zapored. Pri Nieuportu, Bixschote in severno La Bassee se boji še vrše. Zahodno Lensa, vzhodno Alberta in zahodno Noyo-na je bil napad odbit.
Berlin, 20. decembra. Wolfov urad javlja: Veliki glavni stan 20. decembra pred-poldne: Na zahodu {e nasprotnik svoje brezuspešne napade pri Nieuportu in Dix-schote včeraj ustavil. Napadi v okolici La Bassee, katerih so se udeleževali tako Francozi kot Angleži, so bili z velikimi sovražnikovimi izgubami odbiti. Ujeli smo 200 nasprotnikov (črncev in Angležev). Okroglo 600 mrtvih Angležev leži pred našo ironto. Pri Notredame de Lorette, južno-vzhodno od Bethune smo izgubili svoj strelski jarek v dolžini 60 metrov. Naše izgube so majhne. V Argonih smo nekoliko napredovali ter smo zaplenili 3 strojne puške.
Najvišje armadno vodstvo.
XXX
Francosko uradno poročilo.
Kristijanija, 20. decembra. Pariški uradni komunike z dne 17. t. m. se glasi: Od morja do Lysa smo z bajonetnimi na- j padi vzeli več sovražnih strelskih jarkov. ' Postojanke pri Lombartzyde in Saint Ge-orges smo utrdili in organizirali zahodno od Gheluvelta osvojeni okraj. Na ostali fronti ni bilo infanterijskih bojev. V okolici
Poslanec nemškega državnega zbora prostovoljec francoske armade. Pariz, 21. decembra. (Kor. urad.) Državni poslanec v Metzu, dr. Weil, jc vstopil 5. avgusta kot prostovoljec v francosko armado. Izjavlja, da je prepričan o tem, da jc tako izpolnil svojo dolžnost kot socialno - demokraški poslanec Alzacije-Lorene.
Tiiitija v vojski.
RUSKO POROČILO S KAVKAŠKEGA BOJIŠČA. Kristijanija, 20. decembra. Ruski kav-
kaški generalni štab poroča: Na fronti se nadaljujejo brezpomembni boji. Dognalo se je, da so turške čete v vilajetu Van, ob perzijski meji, dobile ojačenja.
TURKI 15 MILI PRED SUEŠKIM PRE-KOPOM.
Matino poroča iz Egipta, da stoj« turške čete in Beduinci 15 milj od Sueške-ga prekopa blizu Rdečega morja.
PRODIRANJE PROTI KOTURU. Carigrad, 20. decembra. Iz glavnega
stana se poroča: Turške čete, ki zmagovito prodirajo proti Koturu, so zasedle nekaj gričev, ki obvladujejo mesto.
TURKI ZAPUSTILI SINAJ.
London, 21. decembra. (Kor. urad.) Reuter poroča iz Kaira: Turške čete so zapustile pred štirinajstimi dnevi poluotok Sinaj, Vrnile se niso nazaj. Sueški prekop so utrdili od Port Saida do Sueza,
i iV
MESTO BAGDAD POPLAVLJENO. — 2000 HIB UNIČENIH.
Bagdad, 21. decembra. (Kor. urad.)
Reka Tigris je poplavila velik del mesta. Škoda je zelo velika. Uničenih je približno 2000 hiš. Avstro-ogrski konznl je razdelil 200 funtov (4500 kron) med reveže.
BOJI PERZOV Z RUSI.
Bukarešt, 19. decembra. Iz Petrograda se poroča, da se boji ob perzijskoruski meji nadaljujejo. Rusi poročajo uradno o hudih bojih pri Asugliju in pri Baškalu. Gromenje topov se daleč čuje. Na Kavkazu so se bili boji pri Selouskyiu, Piruske-merju in pri Tutahu. Ob reki Evfrat še ni padla odločitev.
ANGLEŠKI GENERALNI GUVERNER V EGIPTU.
Iz Kodanja poročajo: Državni tajnik ta. zunanje stvari indijske vlade sir Artur Mac Mahon je imeovan za geeralnega guvernerja v Egiptu.
NOVI SULTAN V EGIPTU.
London, 20. decembra. (Kor. ur.) Časopisni urad poroča: Ker se je prejšnji egiktovski kedive pridružil kraljevim sovražnikom, ga je vlada odstavila. Visoko dostojanstvo z naslovom ^egiptovski sultan«, visokost« je vlada nato ponudila knezu Hussein Kemal paši, najstarejšemu princu družine Mehemed Ali, ki je ponudbo sprejel. Kralj je imenoval novega sultana za častnega viteza velikega križa reda Bath.
ARABCI IN TURKI.
Carigrad. »Turan« piše: Znani voditelj Arabcev Ibu Sud je izuril 8000 jezde-3000 meharistov je poslal v smeri
cev.
Bassarah, da se pridružijo turški armadi. Sam bo pa z glavno močjo odrinil v Jemen. Neki drugi glavar rodu Medšad Ibu Rešid je tudi zbral veliko silo in pričakuje samo povelja turške vlade.
ITALIJA IN AEGLEŠKI PROTEKTORAT V EGIPTU.
Rim. Poslanec Galli je napovedal interpelacijo z ozirom na nastali položaj, ker e Anglija v Egiptu proglasila svoj protek-orat.	Kfts.
NOVI MAROČANSKI SULTAN.
Madridski »Imparcial« poroča iz Mehike: V Fezu je bil proglašen za maroškega sultana Abdul Malik.
Avstralija in japonska.
Kodanj, 20. decembra. Iz Tokia poročajo peterburški listi, da je japonski parlament sklenil naprositi vlado, naj zahtevo avstralske zvezne vlade, da bi japonsko brodovje svoje operacije omejilo na prostor severno od ekvatorja, odkloni.
Novi ameriKanskl mirovni predlog.
Genf, 20. decembra. Pariški »Herald« poroča, da bodo Združene države januarja vojskujočim se državam predložile nove mirovne predloge.
Kvirinal. Kralj je sprejel Biilowa v prestolni dvorani.
FRANCIJA ZAPIRA AVSTRIJCE IN NEMCE PO KOLONIJAH.
Pariz. Francoska je sklenila, da bo vse Avstrijce in Nemce po svojih kolonijah zbrala v koncentracijskih taborih.
NIZOZEMSKA VPELJE VOJNO DOLŽNOST.
Amsterdam. Holandski vojni minister je izdal naredbo, po kateri se uvaja splošna vojaška dolžnost, od katere se ne bo mogel nihče več odkupiti.
FRANCOZI KOT VARUHI EVROPSKE NEODVISNOSTI.
Berlin. Wolfov urad: Francosko časopisje se je najprej pulilo za naklonjenost Bolgarije, Rumunije in Nizozemske. Sedaj pa obdelava švicarsko nevtraliteto in skuša Švicarje prepričati, da namerava Nemčija v Švico vpasti in jo anektirati. Nemčija da je pogazila pogodbo o nedotakljivosti Poljske, Belgije in Luksemburga. Trojni sporazum pa da je branitelj pravic zasužnjenih držav in švicarske neodvisnosti. Če bodo zavezniki sedaj premagani, bo šlo vse rakom žvižgat: neodvisnost Evrope in Švice. Aneksija Švice je že pripravljena in celo napovedana. Kaj pa čaka Švica? Ali hoče postati druga Belgija? »Matin« ve celo povedati, da se v Berlinu že tiskajo nemške znamke za Švico. Wol-fov urad pa pravi, da vč od merodajnega mesta, da je vsaka govorica o znamkah gola izmišljotina.
Ne pretiravati.
Dunaj. Vojni dopisnik lista »Morgen« piše, da se ne sme preveč zanašati na popoln ruski poraz, ker so ruske čete zelo močne. Vsekakor pa vlada pri vseh naših armadah veliko zaupanje v zmago, ki bo odločila tudi usodo Srbije.
Dnevne novice.
Konec Bnrske vstaie.
ZADNJI BURSKI VODITELJ UJET.
London, 21. decembra. (Kor. urad.) Reuter poroča iz Kairo: Ujeli so zadnjega burskega voditelja C o n r o y a.
OBSOJENA BURSKA VODITELJA.
Pretorija, 21. decembra. (Reuter.) Bur-ski voditelj stotnik Fourie je bil v soboto od vojnega sodišča obsojen na smrt in včeraj zjutraj ustreljen. Njegov brat, poročnik Fourie, je bil istotako obsojen na smrt, smrtna kazen se je pa nato izpremenila v petletno ječo. Oba sta pripadala prvotno k južnoafriški milici.
Francoska poslanska zbornica.
Pariz, 21. decembra. (Kor. urad.) Po-slaniška zbornica bo imela dve seji. Prva seja bo v torek. Zbornica bo glasovala o različnih zakonskih predlogah, med njimi tudi o začasnem proračunu. Zbornica bo brez vsakih debat glasovala za vladne predloge.
zimi. — Telefon na bojišču. — Volčje jame.
—	Taborišče ujetih Nemcev na angleškem otoku Man. — Zbirališče srbskih zarotnikov. — Veliki železniški most med Belgradom in Zemunom. — Pri Dixmuidenu, — Ob dvajsetletnici »Danice«, — Jožef Res-nik, — Ivan Moran. — Grad Konopišt in skupina ranjencev, nastanjenih v tem gradu. — Major generalnega štaba M. Kraus,
—	Naši vojaki v zametenih zakopih. — Vozovi srbskih beguncev med počitkom. — Srbski begunci se med potjo, zastraženi od vojaštva krepčajo. — Težko slovo. — Konjice na Štajerskem. — Ujeti srbski komi-taši. — flvan pl. Zaje. — Skalnata pokrajina med Kragujevcem in Nišem.
+ Umrl je v Zagrebu bivši vseučiliški profesor zagrebške bogoslovne fakultete dr. Martin Š t i g 1 i č.
—	Najvišje cene krompirja. Trgovinsko, poljedelsko in notranje ministrstvo je izdalo odlok, ki določa najvišje cene krompirju v veliki trgovini. Podrobnosti jutri.
—	Za begunce nam je izročil g, C. Me-nardi 25 K, — Živeli posnemovalci!
—	Čevlji bodo dražji. Zveza trgovcev s čevlji je z ozirom na podražitev usnja in drugih čevljarskih potrebščin sklenila nastaviti primerno večje cene za čevlje.
—	Klobuki so postali za 10 do 15 odstotkov dražji,
LMianske novice.
pešp. št, 27; poročnik Adolf Loschnigg, dom. pešp. št. 27; poročnik Christian Zit-terer, dom. pešp. št, 27. — Za poročnike: Praporščak Mario Landa, dom, pešp. št. 27; praporščak Rudolf Gross, dom. pešp. št. 27; praporščak Konrad Melzig, dom. pešp, št, 27, — V črni vojski: Črnovojni-škim nadporočnikom poročnik Henrik Abram. — Za črnovoj. polkovnega zdravnika dr. Mavricij Rus in dr. Josip Buh; za črnovoj. nadzdravnika dr. Fr. Derganc. — Nadporočnika v rezervi pri dom. pešpolku št. 27 sta postala dr. jur. Emil Stare in Josip Rasp. — Črnovoj. oskrbovalni oficijal je postal oskrbovalni akcesist dr. Metod Dolenc, ki se nahaja v Spillern na Nižjem Avstrijskem.
izpred sodišča.
DR. BREJC CONTRA »GRAZER TAGBLATT«.
»Grazer Volksblatt« dne 20. t. m. po' roča pod zgorajšnjim naslovom: »Grazer Tagblatt« in »Tagespost« sta v številki 229 objavili, »Tagespost« v omiljeni obliki, članek iz Celovca, ki napada celovška voditelja Slovencev dr. Brejca in »Mirovega« urednika g. Smodeja in dviguje proti njima težke obdolžitve. Dr. Brejcu se je očitalo, da izvaja veleizdajalstvo, da spada zato prav za prav že dolgo pod ključ in zapah; obdolžuje ga panslavističnih stremljenj, po katerih naj bi se jugoslovanske pokrajine odtrgale od skupne državne zveze. Izrecno se dr. Brejc označuje kot »srbski prijatelj«, in se oba slovenska koroška voditelja obdolžujeta, da sta znala za napad v Sarajevu, ker sta tako hitro kondolirala koroškemu deželnemu predsedstvu. Zadnjo obdolžitev je objavil le »Tagblatt«. Vojaške oblasti so se zaradi teh člankov pečale z zadevo. Uvedla bi se bila tudi sodna preiskava in obtožba, ako bi se ne bilo posrečilo^ dr. Brejcu, da je izkazal svojo brezpogojno lojalno in domoljubno mišljenje. Ker obdolžuje članek dr. Brejca in g. Smodeja zločinskih dejanj in mišljenja, sta dvignila proti odgovornemu uredniku »Tagblatta« Robertu pl. Hoffmann obtožbo radi razžaljenja časti, o kateri je mesto porotnega sodišča pod predsedstvom višjega deželnosodnega svetnika Duda razpravljalo izredno sodišče. Obtožbo je zastopal v imenu zasebnih tožiteljev dr. Eisler, zagovarjal je dr. Panholzer. Obtoženi urednik pl. Hohmann je, opustil dokaz resnice in se je izpočetka zagovarjal, da je v list prišel inkrimirani članek le pomotoma. Zagovarja se, da se mu ne more tudi zanemarjanje dolžne uredniške paznosti očitati, ker je v kritičnem času bilo uredniško osobje všled vpoklicanja pod orožje od 8 na 4 moči znižano, da je bilo takrat jako veliko dela vsled brezštevilnih telefonskih vprašanj in izdajanja posebnih izdaj. Dohajala so poročila o izpranitvi Lvova. Tako je bilo mogoče in se je zgodilo, da je članek izšel v inkrimirani obliki nepregledan in neurejen v tisk. Telesno in dušno mu svoj čas ni bilo mogoče prečitati vseh rokopisov, predno so bili natisnjeni. Na predsednikovo vprašanje, če prizna, da je bil članek objektivno žaljiv, izjavi zagovornik, da se to prizna. Zastopnik obtožbe dr. Eisler opozarja, da je komaj verojetno, da bi v večjem uredništvu tehnično osobje, meter in stavci, izvajali uredniško delo in da bi zato potoval kak rokopis v tiskarno, ne da bi bil uredniško pregledan. Če tudi po izpovedi obtoženca ni podan naravnosten namen (dolus direetus), je pa dan dolus eventualis, da se doseže vspeh, ker je obtoženec lahko izprevidel in je moral znati, da nastanejo po njegovem postopanju take žalitve. Kdor to ve, hoče tudi mogoče posledice in jamči za nje. Vsekakor je težko zanemarjal predpisano dolžnost, ker je podano objektivno dejansko stanje težke ča-stikraje in se to tudi priznava. Take obdolžitve so važne za obdolžence tudi v tr-
jl Za Božičnico ranjenim vojakom so darovali nadalje po našem upravništvu: Ga. A. Lavrič 2 K, C. Menardi 25 K, Jurej Šterk Vinica 20 K, dr, Ivan Janežič 5 K, Ivanka Gajeta, Trst, 3 K. — Bog povrni! Še prosimo!
lj Umrl je v soboto zvečer v Ljubljani, Barvarska steza 5, vpokojeni pis-monoša, g. Andrej Kranner, v 96 letu svoje dobe. Pokojnik je bil pred leti splošno znan in priljubljen, v zadnjem času je živel popolnoma za se. Pogreb se je vršil danes popoldne. 2 njim je preminul eden izmed najstarejših Ljubljančanov.
lj Poizkušen samoumor. 201etni Miroslav Sartory rodom iz Ljubljane je šel pred 2 leti prostovoljno k vojakom in je bil tako marljiv, da je že dosegel šaržo narednika. Začetkom izbruha vojske je šel na južno bojišče, kjer je bil na roki ranjen in se je dosedaj zdravil v zagrebški bolnišnici, kjer je skoraj že popolnoma okreval in se sa-molastno pripeljal v Ljubljano ter šel nai-avnost k svoji materi v Rožni ulici št. 35. O tem je bila obveščena policija. Sartory je v soboto popoldne zaznal, da ga policija išče, je šel iz stano vanja na hodnik in se ustrelil na levo stran prsi nacl srcem, ter se opasno poškodoval. Težko ranjenega so prepeljali v garnizijsko bolnico. Nesrežnež menda ni bil normalen, v tem slučaju se mu je moralo duševno stanje vsekakor pa še poslabšati,
lj Vlom, Danes ponoči so neznani tatovi vlomili v gostilno in trgovino Mateja Sokliča v Konjušni ulici. V kuhinjo so prišli z dvorišča skozi okno, od tam pa v gostilno in trgovino. V trgovini so vlomili v dnevno blagajno ter iz nje pokradli okoli 30 K denarja. Svojo srečo so nato poizkusili tudi v godbenem avtomatu in tudi v tega vlomili ter iz njega pokradli do zadnjega vinarja. Za nameček so si pa se nabrali v trgovini konjaka, cigaret, salami in klobas, nato pa nemoteno odšli. 1 atovl so vsekako morali biti z razmerami prav dobro znani
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Romih, zasebnik, 80 let. — Marija Zupančič, hči paznika v prisilni delavnici, 31 ur. — Marija Čatež, čevljarjeva vdova, 90 let. — Iv Eppich, pešec 17. pešpolka. — Potočnik
Jernej, tesar, 64 let. - Josip Schrey pl. ---------- ----------------------- . ...
Redhverth, stotnik v pok,, 64 let. — ^>llve" govskem in družabnem oziru. Zahteva ster Zupančič, sin paznika v prisilni delav- | strogo kazen in objavo razsodbe v »Tag-
Boli v Airiki.
Kapstadt, 20. decembra. (Kor. urad.) V Garubu, 30 milj vzhodno od zaliva Lii-deritz, je 16. t. m. prišlo do boja med pro-dirajočimi angleškimi četami in nemškimi četami. Boj, ki je trajal dve uri, se je končal z angleškim umikanjem.
Razna poročilo.
KNEZ BOLOW V RIMU.
Rim, 20. decembra. (Kor. urad.) Knez Bulow je danes dopoldne izročil kralju Viktorju Emanuelu poverilno pismo kot nemški poslanik. Biilow in uradniki poslaništva so se v dvornih kočijah peljali v
-f Slovenec resu sina generala Po-tloreka. Odlikovan je bil s srebrno svetinjo za hrabrost naš rojak g. Franc Cigoj, c. kr. čuvaj v Gradiški. V bitki pri Krasniku je s svojo hrabrostjo rešil svojega kadeta, sina generala Potiore-ka. Gosp. Cigoj je .sedaj doma, bolan na revmi.
Imenovanje. Nadrevident obratnega ravnateljstva južne železnice na Dunaju g. E. Hrašovec je imenovan za inšpektorja.
-j- »Ilustrirani Glasnik« št. 17 izide že jutri, 22. t. m. Obsega 16 strani in je s slikami izredno bogato opremljen.
— Slike »Ilustriranega Glasnika« št. 17: BnJi« služba na bojišču, — Bojišče po-
nici, 3 dni. — Luka Miljenovič, pešec 96. pešpolka. — Fran Koblar, pešec 26. doino-branskega pešpolka, 23 let. — Anton Je-remia, pešec 43. pešpolka.
lj Umrl je g. dr. F r a n M u n d a , bivši odvetnik in posestnik, star 83 let.
lj Veliko projekcijsko predavanje v Mestnem Domu je bilo v soboto zvečer odlično no navzočem občinstvu,.
Vojaške zadeve.
Avanzirali so pri domobrancih: Za majorja: stotnik Josip Jereb, dom, pešp, št. 4; stotnik Avgust Blaschke, dom. pp. št. 27; stotnik Albert Zamarin, dom. pešp. št. 27, sedaj častnik ekonomije domobranske akademije na Dunaju. — Za stotnike: Nadporočnik Janez Holasek, dom. pešp, Plzen št. 7, prej dolgo služboval pri tukajšnjem dom. pešpolku; nadporočnik Karol Dolenc, dom. pešp. Jičin št, 11. — Za nad-poročnike: Poročnik Walther Mahr, dom. pešp, št. 27; poročnik Henrik Konrad, dom.
blattu« in v »Miru«. Zagovornik dr. Panholzer se obrača proti morebitnemu dolus eventualis. Obtoženčeva izpoved je tako jasna, da se ne more misliti na drugo, kakor na zanemarjenje dolžne pazljivosti. A tudi ta ni dana, ker je opisano izredno stanje povzročilo neizmerno nakopičeno delo in onemogočilo natančen pregled in ker ne more nobena postava zahtevati tega, kar je nadčloveško. Po dolgotrajnem posvetovanju razglasi višji deželnosodni svetnik Duda razsodbo, s katero se obsodi odgovorni urednik »Grazer Tagblatta« Robert pl. Hofmann v denarno globo 50 kron, v povrnitev sodnih stroškov in v objavo razsodbe v »Grazer Tagblattu« in v »Miru« na njegove stroške.
Povodnii v Italiji.
Rim, 19. decembra, Tibera narašča. Rimski mestni stavbni urad je ukrenil vse potrebno proti povodnji. Iz Floren-ce poročajo: Reka Arno je zelo narasla in je več krajev poplavila. Veliko oseb je vsled povodnji v hišah zaprtih. Reka že nosi mrtva trupla. Več mostov je po-škodovanilu