foitmna platana v gotovini.
izhaja vsak torek, ietrtek in ioboto<
j Cena posamezni Številki Din. —'50.
TRGOVSKI
O
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTR’
r
x '<y O v Y
,v
v
o
A,»
ST
V
OBRT.
OrttftlflTvo fl» apmvitlStvo Je v Ljubljani, GradlSče Slev. 17/1. — Dopisi se oe vračajo — Slev. pH ft \v> ^ nradu v Ljubljani 11.953, — Slev. telefona 351» ■arotntaa ta oi«mlJ« SHSi letno D 60za pol teta D 30*—, za Četrt leta D IS*— mesečno D 5*-, iu .ooterastvo D 90'—. — Pla<a In loil se v Ljubljani
LETO V.
LJUBLJANA, dne 23. sept. 1922.
ŠTEV. 111.
List stane od 1. septembra 1922:
celoletno Din 90.— t. j. (K 360.—); polletno Din 45.—, t. j. (K 180.—); Četrtletno Din 22.50, t. j. (K 90.—); mesečno Din 7.50, t. j. (K 30.—); posamezna št. Din —.65, t. j. (K 2.50).
Domače prilike.
Zopet enkrat moramo na tem mestu govoriti o nezdravih političnih razmerah, ki so se v zadnjem času razvile pri nas. Hočemo jih osvetliti s svojega stališča, ki je za gospodarski list merodajno, ter predvsem maramo ugotoviti, da se v Jugoslaviji bije še vedno v prvi vrsti kulturni boj, kar ima silno kvarne posledice za državni razvoj. Gesla, ki bi že ob prevratu morala biti zmagovita, ali bi bila morala že takrat za vedno utihniti, izpolnjujejo malone vse naše javno mnenje ter vedno z nova netijo strasti. V dobi, ko bi vse stranke morale imeti pred očmi predvsem problem gospodarske restavracije države, ki je bila zapletena v svetovno vojsko, to-kraj in onstran Drine, votle politične parole brez okostja zastrupljajo prebivalstvo ter širijo malodušnost in nezaupanje do nove domovine. —-Vladne isitranke niso uspele, da bi si pridobile več ugleda. Čeprav že nad leto dni odločujejo državno usodo, njihovo delo ni našlo priznanja, in velika večina prebivalstva z dnevno večjo nezadovoljnostjo — spremlja vladno politiko. Napake, ki so jih vladne stranke zagrešile, kar je gotovo mnogokrat neizbežno, so rodile prokletstvo nepopularnosti. Hibe centralizma, ki sam po sebi zahteva obširen in silno temeljit upravni aparat, so se baš pri nas pokazale v občutni meri ter so marsikoga, ki si je mnogo obetal od centralno organizirane države, privedle na levo stran. Plemenska vprašanja so se vedno bolj razmahnila, ker ne najdejo v okviru Vidovdanske ustave priložnosti, da se brez škode za svoje bistvo morajo mimo razvijati. Živo življenje prestopa okvir mrtvega zakona.
Ta nezdravi notranjepolitični položaj nas navdaja s iskrbjo. Ne vidimo namreč spasitelja iz mučne situacije, kajti opozicija danes ni sposobna, da ustvari trajnejšo delavno večino, in reči moramo tudi, da nimamo mnogo zaupanja, v njeno delavoljnost v onih gospodarskih vprašanjih, ki posebno pridobitne kroge zadevajo. Tudi izjave raznih korporacij in posameznikov, kot se je zgodilo v Zagrebu, ki niso v dnevnem političnem boju, nas ne morejo bogvekaj zadovoljiti, ker ne stojijo na temelju realne politike, ampak dokaj megleno izražajo to, kar vsi občutimo, ter v bistvu ne povedo mnogo novega. Dr. Beneš je zadnjič dejal pri predavanju, ki ga je priredil časnikarjem v Ženevi, da smatra tisto politiko za pravo ki v idealnem okviru gre svojo realistično pot, ki se ne izgublja v fantomih filozofije in tudi ne izgublja izpred oči svojih idealnih in filozofsko ustaljenih ciljev. Niti preveč filozofične-ga idealizma, niti preveč surovega materializma. Najti srednjo pot, je pa seveda državnika umetnost, ki je
dar božji. In baš na zagrebškefri kongresu nismo culi besed in programov, ki bi pomenili začetek nove dobe na realnih tleh. Nočemo pa zanikati pomena kongresnega dogodka, da je skupina jugoslovanske inteligence v najboljšem namenu poskusila povedati neodvisno javno mnenje, ki ga je zdaj seveda treba . realizirati, ker drugače ostanemo na polju državne filozofije.
Položaj je danes ta-le. Hrvatsko vprašanje zahteva neodložljivo rešitev, ne v radikalnem zmislu, nego v smeri sprave. To vprašanje ni samo nacionalno, in sploh kulturno, ampak je v veliki meri državno-pravno, ker nihče ne napusti prostovoljno nekdanje, čeprav nekoliko izumetničene samostojnosti ter pri-ljubljenh tradicij. To je jedro problema, ki bo zahteval mnogo uvidevnosti in spravljivosti, predvsem na hrvatski strani, ki je danes že tako napredovala v svojem negativizmu, da moramo to razpoloženje imenovati nezdrav, ali pristno slovanski pojav. Seveda bo pri tem ustavni zakon izgubil svoj glavni karakteristikon. Drugo istotako važno vprašanje je gospodarsko, katerega, moramo brez ovinkov reči, Beograd ni sposoben, kar pa ni očitek, da vodi z uspehom' celokupno gospodarsko usodo države. Beo-gradske razmere so zaenkrat preozke, da bi mogle ustvariti gospodarski center Jugoslavije, kjer naj bi se stekale vse niti produkcije, de-narstva, prometa in trgovine. Razumemo odklanjajoče stališče Zagreba napram Beogradu v tem oziru, ker prednost Zagreba leži na dlani. Kako to nesoglasje odstraniti, je uganka. Nekdo je dejal, naj se sporazum med Srbi in Hrvati ustvari na ta način, da bi Beograd prevzel politično, in Zagreb gospodarsko vodstvo drža ve/Kakor je v tej misli ideja, kajti v bližji preteklosti je potekal razvoj v obeh mestih poglavitno v navedenih smereh, vendar najdemo v njej gotovo absurdnost, ker sta politika in gospodarstvo preveč tesno spojena, da bi jih mogli trajno v tej obliki ločiti.
Vsi si želimo izboljšanja sedanjih razmer, in javnost bi z zadoščenjem pozdravila tiste može, ki bi mogli izvesti utrujeno prebivalstvo iz današnje mučne politične situacije v mirnejšo dobo kulturnega in gospodarskega napredka. Ali naše upanje, da bomo to doživeli, je živo in trdno. Kadar je nevarnost največja, je pomoč najbližje.
Zborovanje trgovcev v Mariboru.
I
Po inicijativi trgovskega gremija v Mariboru, se je vršilo lam dne 20. t. m. trgovsko zborovanje, ki je uspelo nad vse pričakovanje dobro. Zborovanja so se udeležili razen množice trgovcev iz mesta in okolice, tudi mnogi obrtniki, ter zastopniki vseh mariborskih bank. Zborovanje se je vršilo v prostorih restavracije »Maribor«, ki so pa bili za tako zborovanje žal pretesni, tako, da se je vsled pomanjkanja prostorov mnogo došlih gostov zopet vrnilo.
Zborovanje je otvoril načelnik mariborskega gremija gosp. Vilko
Weixel, ki je po primernem pozdra-] vu navzočih, predal besedo referentu zastopniku trgovske in obrtniške] zbornice gosp. dr. Plessu. Gospod^ dr. Pless, ki je bil naprošen od načelstva gremija trgovcev, da bi refe-riral o zadnjih deviznih in valutnih naredbah, je podal zborovanju izčrpen referat o tem, danes tako zamotanem vprašanju. Njegovim stvarnim izvajanjem so sledili vsi poslušalci zelo pazno, tako, da se je mogla po končanem referatu vršiti vsestranska debata, katere so se udeležili posamezni trgovci ter razni bančni zastopniki. Debata je bila zelo interesantna, tu pa tam mogoče celo preživahna, čemur se pa nikdo od prisotnih ni čudil, vsaj se je razpravljalo o vprašanju, ki ni samo najbolj aktualno, ampak, ki je povzročilo že prav gotovo tudi vsakemu iz navzočih trgovcev mnogo nepotrebnih stroškov, zamude časa, neprecenljivih škod.
Trgovec Goleš je povedal primere ki nikakor niso v čast naši carinski upravi; kritiziral je postopanje carinskih uradnikov, ki najdejo veselje v tem, da stranke po nepotrebnem šikanirajo; napadal je v ojstrih besedah tudi špediterje in carinske posrednike zaradi zaračunanih previsokih pristojbin. Tajnik saveza špediterov je govornikove napade na špediterje pobijal, ter navedel korake, ki naj bi jih napravila stranka, ako bi smatrala, da so špediterjeve zahteve pretirane.
Zatem so nastopili še številni govorniki, ki so poročali o slabem stanju, v katerem se nahaja danes trgovstvo. Grajalo se je postopanje finančnega ministra dr. Kumanudija, ki je s svojo nerodno devizno politiko spravil našo trgovino na rob propada. Vsi govorniki so povdar-jali, da bi se ne smele nobene na-redbe, ki imajo tak upliv na razvoj trgovine, kakor ga imajo ravno devizne naredbe, izdati prej, nego se je o tem zaslišalo merodajne faktorje iz pridobniniiskih krogov. Samo v sporazumu z zastopniki oziroma strokovnjaki iz krogov trgovine in industrije, je mogoče voditi devizno politiko tako, da doseže cilj, ki ga ima pred očmi finančna uprava, ob enem pa, da ne škoduje trgovini in industriji. Povdarjalo se ,je, da bo treba v tem oziru podvzeti vse korake, da se bo finančnega ministra zastavilo, da se bo pri izdaji tako važnih naredb vendar moral ozirati na interese trgovine in industrije, ki so pri tem tako živo prizadeti.
Predmet največje kritike je bilo poslovanje carinarnice v Mariboru. Navajalo se je nekaj primerov, ki niso pokazali, da bi mogla mariborska carinarnica služiti drugim našim državnim uradom v primer. — Poslovanje se skuša otežkočiti ne samo z nepojmljivim, skrajnim formalizmom, ampak tudi z netočnim pojmovanjem carinskih predpisov.
Posebno občutno muči mariborske trgovce vprašanje poštno-paket-nega prometa. Zbog pomanjkanja uradništva, prostorov in tudi iz drugih razlogov je izdajanje paketov na poštni carinarnici v Mariboru tako pešalo, da imamo danes tam še okoli 20 tisoč paketov, ki čakajo tudi po več tednov ali celo mesece na carinsko manipulacijo. Napravilo
se je že več korakov, da is© odpravi te nedostatke, ki povzročajo naslovljencem zelo občutne škode, toda vse je bilo do sedaj brezuspešno. — Zbog napačnega tolmačenja zadnje naredbe, ki določa, da se imajo izdati vsi do 1. septembra došli paketi brez odobrenja odbora pri Narodni banki, se zahteva pristojbino 13 Din. tudi od onih, ki imajo odobrenje že v rokah, in ki so tedaj že pri izdaji odobrenja pri odboru plačali vsoto 13 Din. Naproša se zastopnika trgovske in obrtniške zbornice, naj bi se napravilo ulogo na generalno direkcijo carine, v kateri naj bi se zahtevalo vrnitev odveč plačane pristojbine, ki je dosegla pri nekaterih trgovcih že znatne svote.
Trgovec g. Pošinger je zahteval naj se čim prej ustanovi pri Narodni banki v Mariboru odbor za reguliranje prometa z devizami in valutami, ker povzroča dejstvo, da obstoji samo en odbor v Ljubljani, mariborskim trgovcem obilo škode in zamudo časa.
Po končani debati se je na predlog g. Weixla sklenilo, da se odpošlje na finančnega ministra resolucijo, v kateri se zahteva, da se naj pred izdajo visake odredbe, ki tan-gira trgovino, industrijo in obrt, zaslišijo strokovnjaki. Po sprejeti resoluciji se je nebroj zborovalcev obrnilo na zborničnega zastopnika g. dr. Plessa s vprašanji glede deviz, uvoza itd., na katera je g. zastopnik podajal točne informacije. Sklenilo se je, da.se v kratkem skliče v Mariboru javen shod trgovcev, in da se bodo prirejali redni diskusijski večeri vsakih 14 dni.
Zborovanje, ki je začelo ob 8., je načelnik gremija g. Weixel. zaključil malo pred 11. uro zvečer.
Nova Evropa.
Svetovna vojna je popolnoma izpre-menila. stari zemljevid Evrope. Delajo že nekaj let novega, ali ne morejo ga skrpati. Veliki narodi ga delajo po svoje, delijo zemljo po svoje. Po prirodnih zakonih in narodnem pravu bi morali tako mali kakor veliki narodi vživati v novi Evropi enake pravice. To so veliki narod: tudi obljubljali, ali ostalo je le pri obljubah. Veliki narodi so za-gažlli v gosto blato »del sacro egoismo« in krutega nasilja nad tistimi narodi, brez katerih sodelovanja v svetovni vojni veliki narodi nebi zmogli tistih sil, ki so se že dolgo pripravljale na boj proti današnjim zmagovalcem. Enakopravnost in svoboda malih narodov je bila v ust;h velikih narodov toliko časa, dokler so rabili pomoč malih narodov. Danes se valjajo nekateri velikih narodov v zlatu in izobilju, mali narodi pa sc dušijo v papirnatem denarju. »Vis major« davi male narode, ona je zasužnjila velike dele narodov tujemu go-spodstvu. Imejmo vedno pred očmi, da je velik del našega naroda v italijanskem suženjstvu, imejmo pred očmi, da se je Italija z zasedbo Zadra zajedla v telo Jugoslavije, Imejmo pred očmi, da nam je snedla Reko, imejmo pred očmi, da se bo začelo skoraj peto leto po svetovni vojni ali Italija ima še vedno zasedeno jugoslovansko zemljo, kamor ni prišla s silo meča ampak belo zastavo. S pogodbo se je zavezala, da zapusti našo zemljo, ali Italijan še ni nikdar držal besede, neznačajen je bil vsikdar.
Brest Litovsk se je večkrat ponovil. Močnejši izrabljajo brutalno silo nad manjšimi, ali ta sila poraja nezadovoljnost in znaša novo netivo za svetovni požar.
Turški narod se ne ozira na diktaturo velikih zmagovalcev, ne priznava brez njegovega sodelovanja sklopljenih pogodb, ampak si deia z mečem svoje meje.
Veliki narodi so skrpali zemljevid Evrope, ali nikakor noče držati dane mu oblike. Ako bi ga delala pravičnost in poštenost, bi bil že zdavnaj gotov in bi veljal za dolgo dobo. Ker ga pa dela »sacro egoismo« in pa brutalna sila, ne drži in ne bo držal in zato še danes ne vemo, kakšen bo pravzaprav zemljevid Evrope, čeravno se bliža že peto leto po svetovni vojni.
Društvo za socialno politiko.
Te dni je bila v Eisenachu glavna skupščina Društva za socialno politiko, ki je bila obenem jubilejna skupščina pred petdesetimi leti ustanovljene korporacije. Kmalu po koncu nemško-francoske vojske, v oktobiu 1872, je bil v istem nemškem mestu sestanek takozvauih katederskih socialistov in v zveži z njim ustanovni občni zbor društva, ki danes praznuje svojo petdesetletnico. Mi se na tem mestu pečamo s jubilejem, ker pomeni važno razvojno dobo tudi v našem gospodarstvu. Skupina nemških narodnih gospodarjev je pred leti stopila pred javnost z načelom, da treba na temelju obstoječega družabnega reda in njegovih oblik započeti reformno akcijo v tej smeri, da bo prišlo do večje veljave delavsko pravo vseh panog. Tej šoli so po krivici nadeli naslov katederskih socialistov, kajti v nobeni zvezi niso s socialno demokracijo, ki sama odklanja vsako sodelovanje z njimi.
Program, ki ga je v imenu sklicateljev razvil na prvem sestanku v Eisenachu pokojni profesor Schmoller, nam najbolj jasno pove glavne smernice nove struje, ki je po zmagovitem zaključku francoske vojske, ko je nemška država začela v silnem razmahu stopati v ospredje evropskega gospodarstva hotela zbuditi v narodu zavest, da treba biti socialno pravičen tudi napram delavskemu sloju, ki je pomagal ustvariti Nemčijo. Schmoller je izvajal naslednje misli: Nočemo nobene nivelacije družbe, obstoječo zakonodajo in dane razmere kot izhodišče za svoje delo, ki hoče ustvariti izboljšanje in ne zametuje reform. Priznavamo sijajni napredek novejše dobe v tehniki in narodnogospodarskih pridobitvah, ali ravnotako tudi nastale temne strani, ki jim je glavni vzrok, da izhaja zakonodaja pri presoji vseh teh vprašanj s stališča, da treba izključno samo gledati na procvit produkcije kot take, ne pa tudi na to kako ta procvit upliva na prebivalstvo. Nočemo da se odpravi obrtna svoboda, da se odstrani mezdno razmerje, pač pa hočemo
Podlistek.
Od zotetnika do popolnega trgovca.
(36. nadaljevanje).
Da vedno natančno vemo, kako visoke so naše menične obveznosti, to je svota od nas sprejetih menic, vpišemo te menice v našo knjigo dolžnih menic, med tem, ko istočasno obremenimo konto dotičnega dobavitelja z zneskom sprejete menice in priznamo za to konto dolžnih menic ali konto lastnih akceptov ker Bprejme ta, s> tem da odda akcept, naš dolg napram dobavitelju. On odstopi akcept in ga priznamo za njegovo oddajo in dobavitelja, ki prejme akcept, obremenimo za prejem. Z drugimi besedami, namesto enega upnika, namreč dobavitelja, smo dobili drugega, namreč akceptni konto.
Konto dobavitelja se izenači po akceptnem kontu in slednji zopet po blagajniškem kontu, kakor hitro smo rešili naš akcept.
Po ovinkih dospemo torej k taistemu cilju, namreč k rešitvi po blagajni vsled prejema blaga došlih obveznosti.
delovati v tem smislu, da se izvede širokopotezna tovarniška zakonodaja, ki bo nudila delavcu polno in resnično svobodo pri sklepanju delavske pogodbe tovarniško nadzorništvo, predvsem pa možnost anket o socialnih vprašanjih. Zahtevamo nadalje boljšo državno skrb-za vzgojo in stanovanjske razmere delavskega razreda.
Ta programni govor je tvoril podlago za delovanje novoustanovljene korporacije: Društva za socialno politiko.
V	teku zadnjih petdesetih let je društvo razvijalo živahno delavnost, vendar je vedno stalo v ostrem boju z nemško socialno demokracijo, kar jasno izpričuje njegovo zmedno in predvsem strogo znanstveno smer. Na pobudu društva se je nagromadila ogromna literatura, ki polni danes celo knjižnico. Pri različnih posvetovanjih so bile na dnevnem redu najrazličnejša vprašanja gospodarskega življenja. Obravnavali so poiožaj rokodelskih obrtov domačega dela, pomen potovalne trgovine in magazinev, kartelno vprašanje, vzroke gospodarskih kriz v zadnjih letih, vprašanje industrijske ali agrarne države. Čisto teoretičnih problemov narodnega gospodarstva pa se je društvo dosledno izogibalo. Nedvomno je, da je to temeljito, čeprav samo znanstveno delo, prav bistveno uplivalo na razvoj nemške in avstrijske zakonodaje ter ji napravilo marsikatero dragoceno uslugo. V zvezi z nasveti In preplogi praktikov in v okviru splošnih političnih razmer so vlade mnogokrat posegle po rezultatih tega dela.
Mi beležimo jubilej Društva za socialno politiko, ker je njegovo delovanje tudi našemu ožjemu domačemu gospodarstvo dalo svoje obiležje. Vendar moramo tukaj ločiti dvoje dob. Avstrijska socialnopolitična zakonodaja se je gibala v znosnih mejah ter je bila rezultat resničnega razmerja moči med posameznimi razredi. Ta zakonodaja je sicer nalagala pridobitnemu razredu velika bremena, vendar so uvidevnejši v njej yideli končno samo mr.dro izbegavanje močnejših socialnih pokretov, ki škodujejo obema stranema, kapitalu in delu. Danes je položaj drugačen. Čeprav je vsled svetovne vojske človeštvo izre-volucijonirano, ki se od vseh strani čujejo radikalna gesla, mislimo, da je naša moderna socialna zakonodaja daleč prekoračila svoj delokrog, ker je ustvarila socialne zakone enostransko, brez sodelovanja pridobitnih krogov, ki nosijo glavna bremena, ter dejansko zadela samo Slovenijo, doČim bodo vse te institucije v drugih pokrajinah države kjer so bile dozdaj neznane, ostale večinoma na papirju. Upoštevala ni celokupnega položaja, vsled česar jo bo treba temeljito reformirati, da dosežemo pravično razdelitev Dremen na vse sestavne dela Jugoslavije.
S tem se je naša socialna zakonodaja zelo oddaljila od načelno zdravih intencij Društva za socialno politiko, ki praznuje letos v premagani Nemčiji, ■ svojo petdesetletnico v povsem drugih razmerah, kot so vladale v letu 1872,
Ko smo v memorial vknjižili do-šle in izišle fakture kakor tudi potek menic po naših meničnih knjigah, pregledamo potem došlo korespondenco, kar nam je zelo olajšano po pripombah, ki jih napravimo na pismih, ali po enostavni opazki »knjigovodstvo«, ako se nahaja v pismu kaka postavka, ki jo moramo vknjižiti.
Kot ste videli, imamo pri korespondenci več vrtst vknjižb, na pr. povračila primanjkljajev, katera mora prevzeti blagovni konto, skontna ali rabatna dovoljenja, stroški meničnih kolkov, obresti, kurz-ne razlike, stroški za agente itd. — Vse to so postavke, pri katerih je lahko razvidno, ali imajo za posledico pomnožitev ali zmanjšanje kup-čijskega premoženja, to je, ali se morajo vknjižiti v dobro ali v breme dotičnega konta.
Ko je knjigovodja pregledal došlo korespondenco, se spravi na izišla pisma. — Da mu tudi tu olajšamo njegovo nalogo, označimo v pismih, kjer gre za kako vknjiženo postavko, dotično mesto s pripombo »knjigovodstvo«. Še bolje pa napravimo, ako pri vseh zadevah, ki se tičejo knjigovodstva, pišemo posebna pisma in stavimo nanje s stampilijo iz kavčuka označbo »knjigovodstvo«.
ob rojstvu društva, ko je zmagovita Nemčija nastopila pot velikanskega gospodarskega napredka.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Treba bi bilo tudi stremeti za tem, da pridobimo nazaj vsaj en del angleškega trga. Velik problem banatskih in baških mlinov je kurjava. To vprašanje bi se dalo najbolje rešiti, ako bi se direktno iz Kostolca ali pa iz kakega drugega pristanišča na Donavi ali Tisi ali na prekopu dobivala električna struja, ki bi se izdelovala iz kostola-škega in podobnega premoga in bi se steni prištedili veliki transportni stroški za premog po suhem, ter dobila poceni gonilna moč.
Na Hrvaškem in v Slavoniji se producira letno v trgovskih mlinih okrog 45 000 vagonov, za katere se vzame 60% pšenice iz Hrvaške, 40°/» pa iz Vojvodine, Pšenica iz Vojvodine se mora dovažati, ker ima večjo vsebino lepila, ki popravlja kvaliteto moke. Preko naša današnje meje se je izvažalo samo najfinejšo moko in sicer na južno Tirolsko in v Trst, ki potrebuje letno okrog 7.500 vagonov moke.
Velik konzumni centrum je bilo mesto Dunaj in alpske dežele, ako ravno so se one poprej predvsem Budimpešte posluževale. Tja bomo lahko izvažali, samoumevno le v konkurenci z Madžari in Romuni. Nekaj časa se je delalo mnogo z Egiptom, pozneje je pa ta export prevzela Bul-garija, Romunija in Rusija. Sedaj bi bilo treba poskušati, da bi se ta export obnovil. Izvoz v Albanijo in Grško bi lahko dobil večji obseg, pa je naletel na italijansko konkurenco in je bil tudi sicer zvezan z večjim rizikom in se ga radi tega ni negovalo. Bilo bi treba začeti tudi na te trge intenzivneje delovati Važni del exporta gre nadalje na Čehoslovaško, Švico, Anglijo in deloma tudi Nemčija so kupovale samo najfinejše vrste moke (ničlovko). Za izvoz mlevskih produktov iz Hrvaške in Slavonije bi bilo zelo koristno, ako bi bil uvoz tuje pšenice dovoljen, ali pa, ako bi bil dovoljen uvoz pšenice proti izvezu moke in bi tedaj tudi naši mlinimogli predelavah. S podelanjem ruske pšenice nazivane »teranrok« so Italija in Francija razvile veliko mlinarsko izvozno industrijo.
Na Hrvaškem in v Slavoniji obstojajo večji mlini v Zagrebu, Koprivnici, Karlovcu, Belovaru, Džurdževcu, Klancu, Novemgradu, Grubišnem polju, Kloštaru, Sisku, Virju, Sv. Ivanu-Žabjem, Samoboru, Veliki Pisanici, Križevcu, Ludbregu. Osijeku, Slavonskem Brodu in Mitroviči. Tudi v Hrvaškoslavonski mlinarski industriji se nahaja mnogo različnega tujega, če prav domačega elementa. Knjige, občevalni jezik, in osobje je po večini domače.
To je enostavnejše za koresponden-ta in enostavnejše za knjigovodjo. Ako mora slednji šele konrespon-dentu dajati navodila glede vknjiže-nih postavk, ki ise imajo javiti, se izgubi s tem večinoma dosti časa in se poleg tega to ali drugo lahko prezre. Zato je veliko bolje, da rešujeta, kot se to pri nas godi, knjigovodja ip korespondent neodvisno drugi od drugega svoja pisma. Tudi za stranko in njen personal je potem veliko lažje, pregledati pisemski promet in jaz bi le želel, da bi vsi naši trgovski prijatelji tako delali kot mi, to je, da bi obravnavali pisma splošne vsebine ločeno od onih, ki se nanašajo na knjigovodstvo.
Ako je vse, kar potrebuje vknjižba, vpisano v memorial, gre potem za to, da prenesemo koncem vsakega meseca postavke memoriala in blagajniške knjige v zbirni joumal in sicer začnemo z vpisovanjem postavk v breme. Najprej začnemo z blagajniško knjigo. Sestavimo si posamezne postavke izdatkov pod dotičnim kontom, torej na pr. vse dohodke od dolžnikov pod rubriko »kontokorentni konto dolžnikov«, in ves denar, ki je došel od naše banke pod rubriko »diskontni bančni konto«.
V	Sloveniji se nahajajo trgovski mlini za izvoz g. Vinkota Majdiča v Kranju z 2.500 vagoni, Peter Majdič v Jaršak 800 vagonov, Peter Majdič Celje
2.000	vagonov, mestni mlin v Celju 1500 vagonov, Šcherbaum in'Sinovi v Mariboru 2.000, Ludvik Franz in Sinovi v Mariboru 2000, Fran Majdič, Vir 350,
J Zadravec, Središče; A. Jurca in Sinovi v Ptuju; Karl Grm, Novomesto, in Ivan Kuralt v Domžalah. Poleg teh mlinov se nahaja nebroj malih vodnih mlinov, ki od časa do časa prodajajo svoje proizvode, ki jim preostanejo preko te lokalne potrebe Mali mlini so producirali preko 8.000 vagonov letno za lokalno porabo, ostali pa so izvažali v inozemstvo. Ti mlini so izvažali 75 odstotkov v inozemstvo. Izvoz krušne moke je šel v Dalmacijo, Trst in večje kraje na Tirolskem, kjer so bili glavni konzumenti za ničlo moko. Mlin V. Majdiča v Kranju je naprimer izvažal okrog 27—30 odstotkov svoje produkcije v Trst in v od Italijanov zasedeno ozemlje, okrog 20 odstotkov v Dalmacijo, ostalo pa na Koroško in Tirolsko včasih tudi na Erdelsko.
(Dalje prih.)
Dogovor o vzajemnem prometu vina in pive med Jugoslavijo in Čehoslovaško.
Člen 1. Čehoslovaška se zaveže, da bo dovolila uvoz 150.000 hektolitrov vina v sodih in cisternah iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev se zaveže, da bo dovolila istotako uvoz 150.000 hektolitrov piva iz čehoslovaške republike.
Člen 2. Obe pogodbeni državi se zavežete, da bosta vse pošiljatve z vinom odnosno pivo prevažale na svojih železnicah in drugih transportnih sredstvih z največjo hitrostjo, ker se gre za blago, ki podleži skvarljivosti.
Člen 3. V svrho da bi se promet z gorinavedenim blagom olajšal in pospešil, se pogodbene strani zavežete, da bosta v kolikor mogoče olajšali svoje carinsko postopanje in vse druge formalnosti. V tem cilju bodo carinski in trošarinski uradi obeh dogovornih strank priznale vzajemne državne žige vtisnjene na sode, s katerimi se označa vsebina sodov v litrih, kakor tudi certifikate (analize) o hektoliterskih gradih izdani s strani pristojnih oblasti druge dogovorne strani.
Omenjeni certifikati, kakor tudi spričevala o izvoru blaga, se imajo v enem izpisu priključiti tovornim listom. Člen. 4. Tara za vsa vina, ki se bodo uvažala v sodih in cisternah Iz kraljevine SHS. v Čehoslovaško, je predvidena v obstoječih zakonskih prepisih.
Pri uvozu piva iz Čehoslovaške v kraljevino SHS. v sodih, se bo carinilo po odbitku tare, 20 od sto bruto težine. — Člen 5. Organi, ki segulirajo trgovino
Nato pregledamo memorial in vpišemo tudi od tu vse postavke »v breme« v joumal. Ko je gotovo, napravimo isto s postavkami »v dobro«.
Ko so vpisane vse postavke temeljnih knjig »v dobro« in »v breme«, mora biti znesek postavk »v breme« enak onemu »v dobro«, ker stoji vendar vsaki obremenilni postavki nasproti priznalna postavka v isti višini. Dalje mora biti skupna svota vseh postavk memoriala, vseh »v dobro« in »v breme« postavk blagajniške knjige	in meničnih
knjig pri enostavnem seštevanju enaka »v breme« in '»v dobro« znesku jomala. Ako je tako, tedaj so naša vpisovanja popolna in pravilna.
Zdaj preidemo k sklepanju knjig. Bilančni konto je izenačbeni konto. Koncem trgovskega leta se morajo vse postavke skleniti, in pri tistih, ki se ne izenačijo, se mora izkazujoči debet-saldo ali kredit-saldo prenesti na kredit ali debet bilančnega konta. Ker so vsi konti izenačeni in stoji vsaki debet-postavki nasproti v enaki višini postavka kredit, se mora enako tudi bilančni konto izenačiti, seveda, ako so bila vpisovanja pravilna. Oglejma si sklepanje knjig nekoliko bliže.
(Dalje prih.)
z devizami obeh pogodbenih držav, bodo izdajali uvoznikom odobrenje za nabavo potrebnih deviz.
Člen 6. Legitimiranim izvoznikom vina iz krsljevine SHS. v čehoslovaško republiko se odobrava, da smejo uvažati vzorce posameznih vrst vin v steklenicah od pol lira brez vsakih carinskih in drugih pristojbin.
Člen 7. Ta pogodba je napisana v dveh primerih, v srbskem in češkem jeziku in je podpisana s strani polno močnih delegatov.
Ta pogodba stopi v veljavo z dnevom ratifikacije, ki se ima izvršil> Čim prej in ostane v veljavi 12 mesecev.
Čim bo ena od pogodbenih držav izčrpala odobreni kontingent, se bodo začeli dogovori za določitev novih kon tingentov. V Beogradu 15. septembra 1922. Za čehoslovaško republiko: Dr J. Kaufman, dr. O. Čsrni. Za kraljevino SHS. Milan Todovovič, Jovan Vuletič
Pri tej pogodbi se nahaja tudi zaključni protokol s sledečimi dodatki:
1.) Naša vlada bo repartirala kontingent v iznosu 150.000 hektolitrov vina na posamezne pokrajine in bo sporočila Čehoslovaški, koliko vina se sme izvoziti iz vsake posamezne pokrajine.
2.) Vino, katero se izvaža iz naše države v Čehoslovaško v svrho pre delavanja (za konjak in likerja) se ne bo zaračunalo v ta kontingent
3.) Za ta kontingent v izvozu
150.000	hektolitrov ne bo veljala za za češke uvoznike dosedanja odredba o uvozu inozemskega vina, po katertj, so bili primorani, da pri vsaki nabavki vina iz inozemstva, nabaviio tudi eno tretjino te količine v Čehoslovaški sami.
Tudi na tem protokolu so podpisi in pečati polnomočnih delegatov. —
Izvoz in uvoz.
Osignranje valute za izvoz pšenice. Vsi devizni odbori pri lilijalkah Narodne banke so bili obveščeni, da smejo izdajati potrdila o osiguranju valute za izvoz pšenice, moke in koruze, samo s privoljenjem ministrstva za socijalno politiko, pod katerega nadzorstvom in vodstvom se bodo izvrševali protidra-ginjski ukrepi vlade.
narodno sospoaarsKe indm
Trgovina.
Uspeli lvovskega velesejma. Kolikor se je doslej dognalo, se je napravilo na lvovskem velesejmu kupčij za več kakor 32 milijard poljskih mark. Največ blaga so pokupili romunski, južnoslovanski in pa avstrijski trgovci.
Prodam
Obrt.
Tečaj za damsko prikrojevanje. —
Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani namerava prirediti v par tednih tečaj za damsko prikrojevanje v Ljubljani v dopoldanskih ali popoldanskih urah. lnteresentinje mojstrice ali pomočnice naj prijavijo svojo ugeležbo pismeno ali ustmeno pri Uradu za pospeševanje obrti, Dunajska cesta 22, najkasneje do 31. oktobra t. 1.
Csrlna.
Izvozna carina na kože povišana.
Vlada je sklenila povišati izvozno carino na surove in izdelane kože.
OavKi.
Novi finančni viri. Povodom razprave o regulaciji draginjskih doklad je bilo sklenjeno, da se na vso moč deluje na to, da se že v oktobru uzakoni vsaj izenačenje in povišanje zemljiškega davka, čegar doons je preračunan na 1 milijardo Din, in pa povišanje trošarine na alkohol.
Promet.
Zaklepanje vozovnih pošiljk »a južni železnici. Zaradi preprečevanja železniških tatvin je sklenila Južna železnica v območju Jugoslavije obligatorno zaklepati z železnimi Rekord-vi-jaki nastopne vozovne pošiljke v pokritih vozovih: manufakturo in usnjene izdelke ter vse živilske potrebščine (riž, kavo, sladkor, tobak, sol, moko, žito, meso, vino pivo, žganje, sadje, mast itd.) Druge pošiljke zaklene železnica sama, ako pošiljatelj zaklep predpiše v tovornem listu. Strankam se bo zaračunavala za vročitev vsakega Rekord-vijaka pristojbina 10 Din in za odžganje vsakega takega vijaka pristojbina 1 Din 75 par. Navedene pristojbine so stopile v veljavo dne 20. septembra 1222.
Nove telefonske postaje. Na Dolenjskem se v kratkem otvorita dve novi telefonski centrali in sicer v Toplicah in v Straži.
Kmetijstvo.
Nakup ozimnega žita. V zmislu odloka ministrstva poljoprivrede i voda z dne 6.. septembra 1922, št. 24.852 se nakupi večja množina (semena) ozimnega žita. Pravico do nakupa tega semena, ki se bo oddajalo po nabavni ceni, imajo samo oni posestniki, ki so trpeli škodo vsled elementarnih nezgod v tekočem letu. Vsled tega se ti posestniki (v mestnem okrožju) poživljajo, da se v teku 8 dni priglase pri podpisanem mestnem magistratu (gospodarskem uradu) in naznanijo koliko in kakšnega semena bodo potrebovali za bližajočo se setev.
Hmelj.
Hmelj IV. brzojavno tržno poročilo. Niirnberg, 20. IX. 1922. 400 bal prodanih, prima nespremenjen, srednji pri nazadujočih cenah.	Legisch.
Povišanje poštnih pristojbin. Ministrstvo pošte in brzojava objavlja, da se od dne 25. septembra dalje povišajo poštne pristojbine za ves notranji poštni promet za 100%.
Letošnja žetev. Prvo poročilo o stanju letine v Bauatu se glasi: Pšenice 25.000 vagonov, ječmena 2400 vagonov, ovsa 2500 vagonov, koruze 50.000 vagonov. V Južnem Banatu je najbolj uspela koruza, v srednjem pa pšenica. Oves je letos mnogo boljši od lanskega leta. Po zadnjem poročilu so slive v Bosni rodile zelo dobro. Njihova cena pada, ker ni dana možnost za dovolj izdaten izvoz.
Francoski vicekonzul v Ljubljani
gospod Paul Joseph F 1 a c h naznanja, da je nastopil poverjeno mu mesto za območje Slovenije in da se nahajajo pisarne vice-konzulata provizorično Krekov trg št. 10. do definitivne naselitve v novem poslopju Ljubljanske kreditne banke.
Borza.
Zagreb, devize: Dunaj 0.09325 do 0.09825, Berlin 4.80 do 5.10, Budimpešta 2.65 do 3.05, Bukarešt 46 do 48, Milan 286.50 do 291.50, London 300.50 do 306.50, Newyork 68 do 69, Pariz 504 do 512, Praga 203 do 207, Švica 1267 do 1287, Varšava 1.025 do 1.075, valute: dolar 66.50 do 68.50, avstr, krone 0.093 do 0.103, levi 43, češke krone 193.50 do 201.50, franki 496, marke 490, leji 45, švic. franki 1267, lire 280 do 290, poljske marke 0.95 do 1.05.
Jadranska banka 410 do 420. Ljubljanska kreditna banka 210 do 215. Ljubljanske strojne tovarne 175. Trboveljska premog, družba 310 do 315.
Curih, devize: Berlin 0.38, New-york 5.345, London 23.69, Pariz 40.90, Milan 22.55, Praga 16.10, Budimpešta 0.22, Zagreb 1.77, Sofija 3.10, Varšava 0.07, Dunaj 0.0075, žigosane 0.00 7/s.
Berlin, devize: Milan 5942.55 do 5957.45, London 6242.15 do 6257.85, Newyork 1393.25 do 1396.75, Pariz 10.761.50 do 10.788.50, Švica 26.117.30 do 26.182.70, Dunaj 1.90 do 1.94, Praga 4494.35 do 4505.65, Budimpešta 5.64 do 5.65, Sofija 858.90 do 861.10.
Razširjajte Trgovski list!
Odmev routa industrijcev na Bledu.
Prijatelj našega lista nam piše: Mudeč se v Beogradu, sem imel tudi posla pri načelniku odelenja za industrijo in zanatstvo v trgovskem ministrstvu g. Milivoju Saviču. Med razgovorom sem vprašal tega najodličnejšega pospeše-vutelja naše idustrije, kako to, da s« letos ni udeležil otvoritve vzorčnega semnja v Ljubljani. G. Savič mi je ria to vprašanje odgovoril, da oficijelno nikdar ne pride več v Slovenijo, ker mu njegova čast ne dopušča, da bi ri-skiral, da bi ga radi toaletnih predpisov kedo pri kaki prireditvi vun metal, kot se mu je to zgodilo na routu industrijalcev na Bledu. Izgovor, da je frak predpisal minister dvora, ne drži, ker ima g. Savič v rokah pismo ministra dvora, da ta ni za rout predpisal fraka. Sploh sem dobil iz razgovora g. utis, da je radi tega incidenta silno užaljen. Rekel mi je, da je njemu vojska vse uničila in je vesel, da si j« mogel nabaviti tako obleko, s katero je hotel posetiti industrijski rout. Do-tičnim, ki so to žalitev provzročili, svetujemo, da storjeni greh popravijo. Nikakor ne gre na ta ali drug način žaliti tako odličnega v svojem činu tako visoko stoječega državnega uradnika, posebno pa industrijski krogi ne bodo trpeli, da bi kedo kratil ugled radi takih malenkosti tako odličnemu pospe-ševatelju naše industrije, kot )e načelnik g. Savič.
Proda se
dvonadstropna trgovska hiša v Spod. Šiški z velikim dvoriščem, skladiščem in vrtom. Lokali, gostilniški prostori in stanovanje takoj na razpolago. Hiša moderno zidana in v dobrem stanju. Ponudbe sprejema Alojz Planlnftek,
Ljubljana, Karlovška cesta št. 18.
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravlla in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Juao.AvtOf d. z o. z. v Ljubljani.
Fran Lukič
konfekcija za dame, gospode, dečke In deklice se priporoča. LJUBLJANA, pred Škofijo »tev. 19.
z transmisijami, pripravna za malo vodo, 60 1 vode pri sek. 34 PS, 40 1 vode 24 PS, za primerno 50 m padca, zraven tudi 115 m železnih cevi, premer 25 cm. Cena po dogovoru. Poizve se pri Lampreht, Brezno.
Manufaktura na debelo 2
M. Hribernik M!
Velika zaloga in vsakovrstna izbira
Josip Lampret I LSINTA
•M.nnvolra +rt'tro**ri5»	ES	mm
EO
mizarska tovarna
Šoštanj — Slovenija
opozarja na svojo Specijaliteto:
V omari, široki 155 cm, globoki 65 cm in visoki 2 m, je zložljiva kompletna postelja, dve nočni omarici, pisalna miza, obešalna omara, lekarniški predal in umi-valna miza. Cel zaboj tehta 187 kg. Ravnotaka omara tudi za dve osebi.
m
m
Splošna Industrijska in Trgovska družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva c. 15
dobavlja iz skladiščaCali tovarne: Gospodarske stroje in razno orodje stroje in druge potrebščine za mlekarstrvo. Nosilce, betonsko železo, lite cevi. žico, strešno lepenko. Vse vrste železa pločevin, žebljev. Različna orodja, okove za zgradbe, ter razne hišne in kuhinjske potrebščine. Motorje vseh vrst za pogon z bencinom, sirovom oljem in paro. Cele naprave za izdelovanje plina in briketov Tračnice, ogibe, vozove in vse druge potrebščine industrijskih železnic. Cevi za vodovode in plin, ter vse tozadevne armature. — Najugodnejša nabavna prilika za trgovce in tndustrij-ce po tvorniški ceni.
, 14m **..•»	-r»t. v »j,.c^u*^««««fArtiSi»i;'Aa:ww*«e
Čašica tega delikatnega likerja je nepopisen užitek!
Priporočamo: Cognac Dalmatia Medicinal in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe.
Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija V. Morpurgo, Split.
Zastopnik: Adolf SCordln, Ljubljana, Beethovnoma 9.
Mednarodni transporti
Antonio Bianchen &. Comp., Postojna
Centraia: Ponteba.
Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). VSIiach (Poštni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein.
Oprema vsake vrste blaga.
Specijaina odprema živil, žive in zaklane živine v kateri koli kraj.
Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3. —t====-.=.—_
Mavec - iips
Portland- In romim-cement, apno, opeko, umetni Skril!, strešno in Izolacijsko lepenko, u/atprof, kar-bolinej, drvocement, razne žeblje
nudi po najnižji ceni
KostoMovič'^
veletrgovina s stavbenim materijalom
Ljubljana,
MlkloSKeva cesta Stev 13.
Prevzame se tudi Izpeljava xylo-lithnih tlakov.
Gaiait
Biserni
Koščeni
Tovarna gumbek — Si@v. Bistrica
Jadranska banka -- Beograd
: Din 60,000.0011'— Hama: Din 30,000.000'—
PODRUŽNICE:
Ljubljana, Split, Maribor, Sibessik, MetkovK, Tržie Prevalje,	’
Sarajevo,
Bled,	Jelša,
Cavtat,	Jesenice,
Celje,	Korčula,
Dubrovnik, Kotor, Herzognovi, Kranj,
Zagreb.
Amerlkanski oddelek.	Kasiov za Mave: JADRANSKA.
Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
Frank Sakser State Bank, Cortlandt Streot 82, New-York Gity.
Banco Vugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.
m\WM saBati ISlSSlBl
sirci itlasjssli
razmnoževalni aparat razmnožuje strojno h ročno pisavo potom at-izrabljive steki plošče.
U	Glavno	zastopstvoma	Jugoslavijo
| The Res Co. MUaita, Gradi«« to. g II Metno sre!® poproslliiieo oseh pisiiniH stroje«. |
■S	•*
s/\	s**«	tara a «	******
Ljubljanska kreditna banka w Ljubljani
1 Delniška glavnica in rezervni zakladi zm BC 15Q,Q06'00€T
Ustanovljena ISOO
Čekovni račun št. 10.509. — Brzojavni'naslov: Banka, Ljubljana. — Tel. št. 261 in 413.
Se priporoča za vse v bančno stroko spodajoče posle. — — Obrestuje vloge najugodneje. - — Prodajn sf£č? e razredne loterije.
Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, MeSkovil, Novi Sad, ?iaj, Ssrajjeir©, SpSifi, Trst.
Lastnik: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebsl. • Tiska tiskarna Makso Hrovatin « Ljubljani,
Ojtošojie g jrSooskem Listu1!
Veika izbiri otoških vozičkov, dvo-ko in Hili sfrojev
Ljubljana. Stari trg 28.
Sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in ponikljanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji. »Tribuna« Tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4 — Zvo-narska ulica 1.
Erjavec & M
PRI „ZLAT! LOPATI" trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmidt (Mflhlelsen) nasproti Križanske cerkve.
lina lil
d. d. Škofja Loko
*V II
nse ki
•v«
R
Špedjaliteta: velur klobuki.
'in.
Veletrgovina
Miloš OSET
Maribor
nasproti glavnega kolodvora
priporoča gg. trgovcem po naj; ižji ceni vse
špecerijsko in kolo-nijalno blago.
Naslov za pisma in brzojav: MILOŠ OSET, Maribor. Telefon inter. 15. Zahtevajte cenik.