khaja v Trstu TsaKo soboto opolnlie. letopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Utiiništ?o In apravništro ul- del Lavatoio it. I, I. 1 TELEFON 18-67. Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K '4'—; za pol leta in za četrt leta razmerno. Glasilo »Narodne delavske organizacije" v Trstu. Tovariši, vozniki! 1’odpisana Vas vabi na I. občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 16. maja 1909 ob 9. uri dopoludne * Lonjer-ju, v prostorih „Kons. društva". DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo o štrajku voznikov. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika o dosedanjem gmotnem stanja zadruge. 5. Volitev novega odbora, b. Slučajnosti. TRST, dne 8. maja 1909. Zadruga voznikov na Primorskem reg. zadruga z omej. poroštvom s sedežem v Trstu. Novi davek! Država potrebuje nujno denarja, in sicer veliko. Zagotovljali so nas pred kratkim, da imajo v dunajskih kasah toliko zlata, da se tudi vojske ne bojijo, a ko 8o nekaj pripravljali v „oiacano varstvo bove posesti Bosne in Hercegovine, so narasli računi na toliko milijonov, da nas sedaj pritegnejo vse na pomoč. Novega direktnega davka nam res ne nalože, ker ne kaže gospodom ministrom dražiti dobre davkoplačevalce in prosjačiti s takimi sitnostmi v našem delavnem parlamentu. Oemu pač ? To se da vendar doseči mnogo lepše na drugi način, namreč z takozva-nimi indirektnimi davki. Na primer obdaruje se samo take stvari, katere le nekateri rabijo, kakor železnico, žganje itd. To se mora zdeti vsakemu proletarcu le pravičen davek ; če ga že moramo plačati, pa naj ga plačajo oni, ki imajo čas in sredstva za potovanje, in ki nočejo pustiti žganja. Kdor ne mara plačati davka, stori lahko odmenj s tem, da ostane doma in se izogiblje žganj arne. Take misli so pa prav napačne ! Tako sanja le oni srečni človek, ki si je ohranil predobro mnenje o obzirnosti države do PODLISTEK. državljanov. Kajti ravno taki indirektni davki so najbolj težki, ker razmeroma največ oškodujejo vboge sloje. A država se jih poslužuje, ker dobro ve, kako so varni in veliki taki dohodki. Plačamo jih namreč nevede mi vsi, in sicer prav vsi, in vbogi,, ki so ob enem največa masa, razmeroma največ. Prometna sredstva sploh so v Avstriji izvanredno draga. Povsod so že-, leznice cenejše, poglejmo Italijo, Nemčijo, ali celo Švico, ki vendar živi od prometa tujcev. In po železnici se ravnajo tudi druga prevozna podjetja, katerih voznine so nezaslišano visoke, naj si bo to tramvaj, električne proge ali poštni voz. Že to je jako škodljivo gospodarstvo, ker se tako baš ubožnejim otežuje potovanje, ko si gredo izbirati delo in boljši kruh. Ali povišanje voznine za osebe se bi še dalo prenašati. Mnogo huje bo pa z novimi vozninami za blago. To bo zadelo največ naše najvažneje potrebščine, kakor so premog, sladkor, žito, krompir itd., ki bodo zopet podražili se, dasi je vse žv sedaj neznansko drago. Če se pa premog podraži, zvišala se bode tudi cena vseij tovarniškim izdelkom, seveda, in tako bo dovolj utemeljenih in navideznih razlogov za splošno višanje vsega, kar nam treba kupiti. Lepa nas čaka. Čudno je pa le, da dandanašnji, ko izumljajo letanje in plo-venje po zraku, ko najdejo denarja za grajen e naj večjih oklopnic 8 topovi, ki zadevljejo celo 10 kilometrov daleč ih slične manj nujne čudotvore, da ne znajo razne vseobetajoče stranke z neporušnimi programi urediti boljše in lepše državne račune, da ne bi trebalo vbogemu ljudstvi vedno na novo dukladati in odtrga vati i od ust. Posebno hudo zadevlje pa vbogo ljudstvo davek na žganje, pivo in pijače sploh. Že sedaj gre polovica vsega troska za pijače v državne in deželne blagajne pod imenom najrazličnejih doklad in indirektnih davkov. Radi tega so pijače razmeroma jako drage, kar pa nikogar ne mot;, da bi se jih vzdržal. Nekdaj se je pač mislilo, da se z obdačevanjem opojnih pijač bode zaprečilo vživanje istih in omejevalo nadaljno razširjevanje mej vbožnf-jimi ljudskimi sloji. Ali noben povišek cene ni doslej še količkaj uplival na množino vživanja ; preti do je namreč vkore-ninjeno splošno napačno naziranje, d* so „okrepljajoče“ pijače koristne in potrebne. Dokazano je tudi, da je konsum pijače naravnost odvisen od načina razpečavanja namreč c d priložnosti. Čim več krčem, čim več žganjarn tim več pivcev. To je oči-vidno človeška slabost, pravo socijalno zlo, ki ima neverjetno mnogo hudih in raznovrstnih slabih posledic za Mesno in duševno stanje ljudstva. O tem govore jasno vse bolnišnice, ječe, siromašnice, hiralnice in norišnice, ki so zadnje zatočišče žrtvij alkoholizma. Vprašamo sedaj je li pametno, Bimbi, orangutang. Poslovenil II. Orjaška opica, orangutang najgrše zunanjosti, uklonjen na verigo v veliki železni kletki, je začela prijetno zabavo... Rila je gorka noč, soparna do zadušenja, In ko sem s svojim drugom, češkim potomcem Čenkom Paeltom hotel leči v bližini kletke na krovu, pozdravil nas ie orangutang s strašnim krikom. Uj
  • uij se je jezil, divjal, vil in rjovel, tresoč t svoji jezi z drogi svoje ječe. Nekega tudijca, ki se mu je približal v doseg njegovih dolgih kosmatih tac, bi bil skoro Pobil.... „Storilo bi ti dobro, prijateljček, če oi si dobil tako trohico morske bolezni! je spregovoril Paelt stopivši pred kletko. „Imaš celo kopico neumne odbojnosti, veliko preveč svojega „Jaz“ v svoji buči !“ Neprimerno di Iga kosmata roka orang-utangova je hlastnila na enkrat ven, skozi mrežo, in preje nego se je stari zlatokop Paelt nadejal, zgrabila ga je ogromna črna taca za prsi in divjim zatresenjem mu je iztrgala kos srajce. Širokoplečega velikana pa to ni prestrašilo. Zagoreli velikan je brezbrižno odstopil za korak nazaj in odtrgal s kope bananov, nakopičenih na krovu, dišeč, sočen sad. „Na!“ je mirno dejal podajajoč banan petemu vragu, ki je trgal v kletki cunjo srajce na drobne koščke. „Imaš v buči še preveč svojega „Jaz“ ! Potem sva si priredila ležišče med spečimi indijskimi domorodci na predujem delu ladije, kjer je neznosno vročino miril od časa do časa slab vetrič, kterega je vzbudilo zibanje se prednega dela. Ocean je bil sličen črnemu tolminu vrelega olja. Pod sprednim delom se je zdelo, da pia pola požar in kipi v temo nazaj poleg pošteno in koristno od države, da se poslužuje tako grozovite napake, prave ljudske bolezni državljanov da obdačuje to splošno žejo“ in s tem polni svoje blagajne. To ;ie neverjetno nesoglasje našega časa, da se zakonita zaščitnica ljudstva okorišča na slabostih istega ! Oa se potrebuje denarja, je treba ga drugje najti, to zahteva so-cijalna pravičnost naše dobe! Ponekod se je to že uvidelo in upeljalo takozvani Gro-tenburški sistem. Po zahtevi istega se namreč ves davek in dobiček sploh, kar ga prinašajo pijače, vporablja v ta namen, da se omejuje popivanje in ublažujejo in lečijo pogubne posledice istega. Tako se škodljivost pijač vsaj deloma popravlja in se ljudstvu povrne na koristen način, kar je ono samo v svojej neukosti zapravilo. Le na ta način bi se posrečilo zatreti alkoholizem kot najhujo nadlogo ljudstva, ker bi se mu istinito odtegnilo vsako pospeševanje. Ker se je ta Gotenburški sistem izvrstno obnesel na Švedskem, ne bi bila taka težava upel;avati ga tudi drugod. In saj je vendar vrhovna naloga vsacega državnega m troj a, varovati blagostanje budstva, ostale potrebe in obzirnosti so le podrejene važnosti. Čas bi bil, da se vendar uvažuje moderne socijalne zahteve in nauke. Morala U ia morala rtol... Štrajk voznikov tržaške okolice je za-vršil s popolnim vspehom štrajkujočih. To mora priznati vsak poštenjak — prijatelj ali nasprotnik. In to se tudi splošno priznava. To je gotovo največje zadoščenje za štrajkujoče in njih vodst>o, da, tako zadoščenje, da se lahko pozabi na vse bridke skušnje, ki so jih morali storiti i ozirom na lojalnost svojih političnih nasprotnikov toliko štrajkujoči vozniki, kolikor njih voditelji. Pokazala se je zopet v bengalični luči morala črnih in rdečih . .. Morala črnih: Koj v početku, po proglasitvi štrajka, so novodobni Kristusovi učenci, katerih generalno zastopstvo za tržaško okolico je pri Sv. Ivanu, a glavno poveljništvo za tržaško občino v Njega Prevzvišenosti palači v ulici Cavana menda zopet v interesu vere in krščanskih načel, začeli propovedovati v nekem časopisu v Trstu in v „Slovencu“ v Ljubljani, vsake vrsti neresnic, obrekovanj in lažij zoper voditelje stavke. Kot dobri politiki so prav dobro vedeli, da bi eventuvalni nevspeb stavke bil le voda na mlin njih, ki delajo z vsemi močmi zoper novo gibante, ki stremi po socijAlno-gospodarski povzdigi in osamosvojitvi slovenskega proletarijata v mestu in v okolici. A kot dobri strategi so zopet vedeli, da če hočejo kompromiti rati stavko, morajo najpoprej kompromitirati vodstvo stavke. In prečastiti gospodje so se z naravnost krščansko vnemo po- * v bokov ladije kot z gorečimi bakljami. Nekoliko milj za nami je razsajal vihar, in videli smo natanko ognjeno zarjo oddaljenih bliskov. Krave so včasih v hlevu ladije tožno zabučale ; pod našimi nogami so temno zveneli ia ropotali stroji in od časa do časa se je oglasilo prodirljivo zaškri-panje železnih pepelnikov, kojib vsebino so kurjači sipali v morske valove. Paelt se je vlegel poleg mene in si prižgal zadnjo smodko za „lahko noč“! To je bilo znamenje k početku razgovora, s katerim smo se zabavali vedno pred spanjem. In jaz sem poslušal rad, dolgo v noč, predno me je spanec premagal, kajti stari turnovski rojak Paelt je imel lepe skušnje in je umel krasno pripovedovati s svojim globokim glasom, zvenečim kot zvon in harmoničnim kot šumenje morja, tega morja, na katerem je preživel pol življenja! Blodno in pestro je bilo življenje tega češkega potovaloa, ki se je kakor Abasver klatil od svojih otročjih let po širnem svetu, tvegajoč zdaj v Avstraliji med zlato- prijeli tega protisocijalnega in protide-lavskega — dela. Trosili so med vozniške najrazličnejše klevete in izmišljotine. V najbolj kritičnem času stavke so z neprikrito škodoželjnostjo pisali, da je stavka ponesrečena, kajti magistrat da je že podpisal pogodbo za do-bavljanjef gramoza inženjerjem Faccanonijem. Ob drugi priliki so zopet opozarjali voznike, da je stavka brezsmiselna, kajti dosedanja podjetnika, da sta bila prav poštena in voznikom prijazna podjetnika, dočim se bo voznikom pod gospodarstvom zadruge položaj le poslabšal. Toda vse to ni bilo dovolj. Verni svojim tradicijam so zopet posegli po starem, izkušenem orožju, po osebnih napadih. Posebno dr. Mandič-a so si na prav nekrščanski način privoščili. On, dr. Mandič, da je nevedne voznike — zapeljal — v gospodarsko pogubo. On — da je zakrivil nevspeb stavke. No da-si oni. krščanski socijalci obračajo, je tudi takrat obrnil — gospod Bog. Stavka je vspela. Veste, kaj so tedaj pisali in pišejo ti le gospodje ? — Postali so kar naenkrat prijatelji voznikov in se vesele njih. vspehu, vspehu — stavke. — ... Stremite, kaj ? V zadnii številjki škofovega glasila in glasila „Marijine družbe“ je izrecno rečeno : „In mi, katerim so se vedno vozniki smilili, se veselimo njih vspehu! . . .“ To je prava — krščanska morala. Morala rdečih! . . Še ni bila, tako-rekoč oticijelno proglašena stavka, in že je „I)elav8ki list“ zagotavljal, da se bodo vzdrževali vsake kritike in spregovorili še le po končani stavki. Toda — par tednov potem je „11 Lavoratore“ otvoril kampanjo proti dr. Mandiču. Tekom te kampanje se je rečeni Ust pospel celo do trditve, da je dr. Mandič najel pri neki češki banki posojila v znesku K 10.000 v svrho podpor štrajkujočim in da bodo morali štrajkujoči ta denar po — ponesrečeni — stavki povrniti. Vrhu tega je omenjeni list grajal pravila vozniške zadruge, ki da so zelč stroga in nasvetoval več ali manj voznikom naj se le udajo, kkjti stavka da je zavožena. Komčno se je pridružil zopet „l)e-lavski list“ ter začel dokazovati, da doseženi vspeli ni — vspeli, ker bode zadruga morala plačati raznim Faccanonijem, Paleo-logom itd. razne svote. Da je vse to grda izmišljotina in nepotrebna gonja — ni treba menda povdarjati. Namen je prozoren. Oslabiti moč gibanja, ki stremi po organiziranj narodnega delavstva, prikriti z neopravičeno in neutemeljeno ter skrajno zasukano kritiko svoje — nedelovanje — to je njih končni smoter. Mi obžalujemo to prav iskreno. V začetku gibanja je »Delavski list“ obljubljal nepristranost. In — mi smo se temu radovaii. ker smo v tem videli znamenje za bpšo bodočnost, ko si bomo sicer nasprotovali kot politiki, a se medsebojno vsaj prenašali — kot delavci. Žalibog se te nade niso izpolnile. Prevla- kopi in zdaj zopet klateč se v Indiji z lovci si ma in uničevalci tigrov, potem pa nabirajoč v Južni Ameriki krasne orchidee in zdajci v Transwaalu iščoč diamante, večno preganjan nemirom, reven in brez sreče, a vzlic temu trdnega zdravja in zdravega humorja. Poslušal sem napeto svetobežnega Turnovana, dokler ni ognjen konec njegove smodke ugasnil in mene objela polagoma dremota. Tedaj nas je zdrznil grozen krik, ki ga je zarjul orangutan v kletki, najbrže razburjen vsled sanj o svobodi v gozdovih daljne domovine in ki je zvenel kot tožba goreče duše v vicah. Ob enem je začel blazno tresti z mrežami, da je zvenelo po krovu... „No, če bi prišlo na nas sedaj to črno strašilo, ostali bi z nas samo cucki“... je omenil Paelt, zaspano zevajoč. „Ta nesnaga rjove, kot le kaj ! Ampak pazite, kako ga ukrotim. Takoj prestane !* (Pride še.) dala je zopet strankarska strast, nad — moralo. To je morala rdečih. Vozniki so pa vzlic temu napredovali in, upajmo, da bodo tudi v naprej napredovali I DOMAČE VESTI. Tovariši! Volilci IV. volil-nega razreda v mestu! Bližajo se volitve v mestni svet (deželni zbor) tržaški. Ša štiri tedne in poklicani bodete, da z glasovnico v roki sodelujete pri sestavi nove mestne uprave, novega mestnega sveta. Potrebno je. da smo v vsakem obziru pripravljeni, kajti le tedaj dosežemo on h vs ehe, ki nam gredo po našem številu. V štirih tednih naj se pokaže, da je največji del slovenskega proletarijata v bojoih vrstah za narodne in gospodarske potrebe slovenskega naroda v Trstu. I)a se domenimo glede zadnjih priprav za volitve, ste vabljeni na zelo važen sestanek, ki se vrši v pondeljek, dne 17. maja 1909 ob 8. uri zvečer v prostorih N. D. O. OPAZKA. V IV. razred spadajo delavci, državni vslužbeici, poiurad-niki, sploh vsi oni, ki stanujejo od 1. februarija šteti vsaj tri leta v Trstu in plačajo ali sploh nikakega davka, ali manj od K 20 osebnega in manj od K 10 reelnega davka. Dva volilna shoda priredi politično društvo ,,Edinost“ jutri v nedeljo, dne 16. maja t. 1. in šifer ob 4. uri pop. v Rojanu (,,Konsumno društvo1'), a ob 5. uri pop. v Lonjer-ju (,,Konsumno društvo"). Dnevni red : ,, Tržaški Slovenci in prihodnje volitve v mestni svet (deželni zbor) tržaški. Pričakovati je veliko vdeležbe. Kreditna zadruga (posojilnica) članov N. D. O. s s pripravlja. V kratkem se skliče sestanek zaupnikov. Za slovensko gledališče v Trstu ! Zopet je sezona slovenskega gledališča zaključena in zopet se je treba pripraviti za bodočo sezono. Tu navstajajo pa razni pomisleki. Ali slovensko gleda'išče v Trstu svojej nalogi ? Ali slovensko gledališče v Trstu izpolnjuje vsa pričakovanja, »misijo", ki si jo je predpostavilo ? Ali je slovensko gledališče v Trstu prodrlo globoko v srce ljudstva ? Težko je odgovoriti na ta vprašanja, ne da bi se ob enem dotaknili specifičnih razmer v Trstu. Da bodemo kratki, izjavljamo, da razmerja v Trstu niso same ob sebi ugodne za razvoj slov. gledališča. Ne da bi primanjkovalo slovenskega zavednega življa, ali celo spoznanja, da je slovensko gledališče v Trstu ne samo hram umetnosti ampak tudi zelo važno sredstvo narodno-politične osamosvojitve. To se na splošno priznava. Vendar le ni vse tako, kakor bi moralo biti. Kako to? Stvar je zelo ednostavna. Trst je svetovno mesto, arterija ne samo svetskega prometa, ampak bi lahko rekli, arterjja svetske gledališčne umetnosti. Da ne govorimo o ita-ljanskih gledališčnih predstavah, ki lahko in vspešno tekmujejo s komunalnim gledališčem v Bologni ali „Quirinom“ v Rimu, obiščejo vsako tohko tržaško mesto razne nemške, francozke itd. gledališčne družbe. Ali ni s tem vže veliko povedano ? In zopet. Tržaška okolica, katerej bi naj v posebni meri bilo posvečeno slovensko gledališče v Trstu, je deloma od trga Ca-senna odaljena po 4, 6 in več kilom. Ali ni s tem tudi veliko povedano ? In kje so vse one druge posebne lastnosti našega življenja v Trstu, začenši od skrajno neugodnega gospodarskega položaja slovenskega prebivalstva v Trstu? Vse to skupaj učinkuje, da inteligenci a na eni strani v očigled konstantnega deficita in klavrnih gmotnih razmer našega gledališča postaja apatična, da pa ljudstvo, na drugi strani, v očigled borbe za vsakdanji kruh — po staja tudi apatično. Treba je tedaj zdra vila ! Recept je zelo enostaven : Inteligenčna, sploh vse bolj situvirane rodoljubne osebe v Trstu morajo enkrat za vselej j spoznati, da je po usodi pridržano njim, da ski bij o za ljudsko omiko. To se je j spoznalo pri drugih naprednih narodih in se »višji" sloji celo ponašajo stem, da jim je dano skrbeti za razširjanje kulture med širše ljudstvo, pripomoči populariziranju vede. In te zavesti naj bi ne bilo med našo inteligencijo? Ljudstvu zopet je treba storiti gledališčne prireditve bolj pristopne. Ni dovolj, če se ljudstvo vabi na predstave, ampak je treba istemu ob enem dati možnost, da se vabilu odzove. Dosedanje cene predstav so bile razmerno previsoke. To je izviralo iz klavrnega blagajniškega stanja slov. gledališča. A to slednje je zopet izviralo iz pomanjkanja vsake subvencije. Brez subvencije ni gledišča. To nam mora enkrat za vselej preiti v kri in meso. A če vže država ali občine ne skrbijo za subvencijo našega gledališča, moramo skrbeti mi, vsak po svojih močeh! Le na ta način se bo slov. gledališče moglo ozirati na potrebe in zahteve našega ljudstva. Le na ta način bo naše gledališče to, kar mora biti: pravo ljudsko gledališče. Le na ta način se bo’omogočilo slovenskemu delavcu, da bo trudapolnem delu vživa na blagoslovih domače prosvete ! Slišimo, da se je v tej smeri vže začelo delati. Prihodnji petek bo občni zbor »Dram. društva". Kakor koli pa stvar naj, izpade naše geslo je in ostane: slovenskemu ljudstvu v Trstu moramo ohraniti slovensko gledališče! Prvi volilni shod jugoslovanske socijalne demokracije, se je vršil v četrtek dne 13. t. m. v ulici Belvedere v gostilni »Al Belvedere". Shod je bil razmeroma zelo dobro obiskan. Polovico gostilne je bilo prazne a drugo polovico so napolnili člani N. D. O. Dasiravno je bil shod napovedan za 8. uro in pol, je bilo vendar potreba počakati dobra pol ure predno je nastopil socijalno demokratični gromovnik, uganite kedo ? — — Nini Regent 1 Sedaj pa poslušajte in strmite, kaj nam je povedal naš Nini na tem volilnem 8hodu. Napadal in psoval je na vse pre-tege narodnjake in N. D. O. Rekel je tudi ta »veleučeni" možiček, da vozniki tržaške okolice sovražijo dr. Mandiča. Da, ljubi Nini, to je pa že mogoče, da je dr. Mandič od voznikov sovražen. Toda kateri so ti vozniki ? Nini je najbrže mislil voznike, kateri vozijo politiko v ulici Boschetto št. 5. Nikakor pa ni mogel misliti N. D. O. in dr. Mandiča, kateri je pripeljal voznike do zmage. Neki zborovalec je bil celo toliko »korajžen", da je zakiical Regentu, da vozniki vendar niso taki tepci, kakor jih tukaj slika Regent Zatrjeval je še, da je okolica njihova, namreč socijalne demokracije, in poživljal navzoče, da storijo tudi svojo dolžnost v mestu, da se jih bodo slovenski narodnja-karji še bolj bali kot do sedaj ! ! ? ? Pri teh velepomembnih besedah je zrastla sicer majhna postava Nine Regenta skoraj do stropa. Namesto ploskanja se mu je vse na okoli smejalo in nekateri so mu še celo za njegov krasen govor ponudili večerjo z besedami »Nine h’jev bljeke". \ italijanskem jeziku je govoril Babuder, črkostavec tiskarne »Edinosti". Mi sicer nimamo nič proti temu, da je govoril na volilnem shodu in navduševal delavstvo za socijalno demokracijo. A ker je govoril v italijanskem jeziku, katerega sploh zmožen ni, in je potem njegov govor Regent -prestavil na slovenski jezik, se nam usiljuje domnevanje, da ne nastopa jugoslovanska socijalna demokracija brez sporazumljenja italjanskih sodrugov. Topa opravičujemo stem, ker nam je znano, da italijanski sodrugi gotovo nimajo potrebe, da bi jih na shodih zastopali ljudje, ala Babuder. Solidarnost socijalnih demokratov. Kako postopajo socijalni demokratje se svojimi sotrpini slovenske narodnosti. Prejeli smo iz krogov južne železnice : Ze dlje časa šikanira neki Maros, skladiščni mojster pri južni železnici (skladišče C), slovenske narodne delavce, kjer le more, V skladišču C je tlak zelo pokvarjen. Vsled tega ni včasih lahko prevažati blago iz vagonov v magazine. — Seveda daja ta okolnost socijalistu Maros povod, da besni čez naše delavce ! Vsaki-krat kadar eden naših delavcev vsled prevažanja prtljage pokvari vže pokvarjen tlak je slišati vpitje na naše tovariše : »Le čakajte ! Obsodil bodem vsacega na 1 krono globe, pa naj mu potem pomaga Mandič ali Rybar“. Tako postopajo torej socijalisti z našimi delavci! Res čudni pojmi o solidarnosti delavstva med seboj ! Iz proste luke. Ob času, k<> se je klicalo rezerviste pod orožje je vprašal nek hudomušnež sodr. Jernejčiča vulgo ,Longo', kaj misli on v preteči nevarnosti, in kaj misbjo socijalisti in kako hočejo zabraniti, da se ne bi po nedolžnem prelivala kri. »Longo" pa učeno odgovori : »Shode bomo sklicevali in ljudi vabili na iste, da ne bodo vedno mislili na vojsko. Sicer so pa že socijalisti na Dunaju preskrbeli — seveda že po nevihti — da ne bo vojske", Oj sodrug »Longo", kako si »brihten" ! Sodrug Ferri, ki tako, navdušeno govori o socijalizmu in o slovenskih „pseh“, težko vzdihuje dandanes : »Oh sram me je, da sem Slovenec, da me je slovenska mati rodila". Seveda letijo na ubogo mater strašne kletvice, čeravno je ona polnoma nedolžna za to, da je sin izdajalec nje same. Ta mož naj bo svarilen vzgled vsem tistim starišem, ki v socialističnem duhu vzgajajo svojo mladino. Trhli dom — je sedanja mestna uprava. Ni dolgo temu, ko smo opozarjali naše tovariše na brezsramno in brezvestno politiko sedaj vladajoče laške liberalne klike v mestnem svetu tržaškem ter povdarjali nevednost mestnih »očetov" v reševanju najeminentnejših gospodarsko - socijalnih vprašanj občine. Tako smo se tudi bavili z ponesrečeno akcijo v svrho pocenjevanja živil, ljudskih stanovanj itd. V zadnjem času se je nuil la mestnemu svetu še ena prilika, da pokaže, na kak roparski način je dosedaj »upravljal" občinskim denarjem. Kakor znano, zapade pogodba, ki sta jo sklenila tržaška občina in južna železnica z vodovodno družbo »Aurisina" leta 1910. Do tega časa pa se je zavezala vodovodna družba, da bode ves inventar, vodovodne cevi, reservoiri itd. izročen omenjenima korporacijama v najboljšem, vsaj v rabnem stanju. Kaj se je pa zgodilo? Od 1. 1900. je bilo opazovati, da nekaj ni v redu. Vsako toliko je bilo mesto brez vode, ker so vodovodne cevi počile, ker so aparati, ki imajo »filtrirati" vodo bili pokorjeni itd. Vse to se je dogajalo vzlic temu, da je tehnični zavod tukajšnjega magistrata vodil nadzorstvo nad vodovodno družbo. Sedaj se pa bliža čas, ko bode nehalo pravno razmerje med občino tržaško oz. južno železnico in vodovodno družbo, da izpolni vse obveze prevzete nasproti občini. Še le v zadnjih dneh se je občinska uprava spomnila preteče nevarnosti (volitve se bližajo) in je zarubila potom svojega odvetnika »dividende" v znesku K 4000.000, ki pri-stojajo družabnikom »Aurisine" in tekočega upravnega leta. Toda vodovodna družba »Aurisina" je rekurirala na deželno sodnijo in je le ta razveljavila iivršdni sklep, s katerim se je občini dovolila rubežen imenovane »dividende". Občina je sicer napravila revizijski utok na najvišje sodišče — toda bogve, kako bo stvar rešena! Da, gospodje! Je treba iti k maši, kadar zvoni! Jesenice. Tukaj je priredila narodna napredna stranka javen shod, na katerem je govoril tov. Adolf Ribnikar o pomenu narodne delavske organizacije, ki se tako lepo širi po celi domovini, popisoval neznosne razmere, v katerih je živelo tržašho slov. delavstvo takrat, ko je bilo brezpomemben privesek ital. soc. demokracije. Danes je tržaških slov. delavcev 6000 organiziranih v »N. D. O." Velikanski uspeh je dosegla tržaška »N. D. O." s srečno izpeljano stavko voznikov. Ko je govornik omenjal konflikt, ki so ga imeli tržaški slov. delavci z laško parobrodno družbo »Dalmatia", pri katerem so ital. soc. demokratje potegnili raje z ital. vele-kopitalistom kot z našim izkoriščevanim slov. delavcem, nastal je v kotu, kjer so bdi soc. demokratje, velikanski hrušč, Kristan ia Kocmur sta skakala kar po mizi in se vedla kot dva besna pajaca. Govornik pre>de na ustanovitev »N. D. O." v Ljubljani. Djčim je soc. demokracija v Trstu odločno laška, v Gradcu nemška, na češkem češka, Inčejo biti naši slov. soc. demokratje v Ljubljani po vsej sili internacionalni. Ravno to, da so naši soc. demokratje vedno blatili našo slovensko narodnost in to, da niso skozi toliko let ničesar storili za slov. delavca, je privedlo do ustanovitve »N. D. O." Govornik omenja ob burnem protestu soc. demokratov veliki uspeh, ki ga je d »segla „N. D. O." Govornik omenja ob burnem protestu soc. demokratov vel ki vspeh, ki ga je dosegla »N. D. O." v Ljubliani s stavko cestnih železničarjev. Socijalisti slov. delavcu njfi te drobtinice ne privoščilo. »Rdečemu praporju" tudi to ni všeč, da je stalo za slov. delavstvom vse slov. občinstvo ljubljansko in da se je zavzel za socijalne interese slov. delavstva ljubljanski občinski svet. Socijalni demokratje niso slov. delavcu še prav nič pridobili, hujskali so ga le proti malemu revnemu obrtniku, nemški velekapital so pa čuvali in pardonirali, bržčas zato, ker so imeli za to povelje od svojega nemško-židovskega vodje dr. Adlerja na Dunaju. Tudi jeseniški delavci trpe pod nemškim kapitalom, socijalni demokratje pa podpirajo mogot-stvo pešč ce jeseniških nemčurjev, njih otroci polnijo šulferajnsko šolo. Govornik sklepa iz današnjega shoda, da Jesenice niso izgubljene za slovensko stvar. Preko soc. demokratov se bo organiziralo tudi vse slovensko čuteče delavstvo v »N. I). O." Govornikove besede so zadele navzot® soc. demokrate v živo in ker v svoj' onemogli jezi nad resnicami, ki so jih mo- ^ rali prečuti, niso mogli dati na drug način 4 duška, so vpili in razgrajali, dočim so naš' fi somišljeniki govorniku živahno pritrjevali in v ploskali. K besedi se je oglasil še soc. demokrat Anton Kristan. Komaj pa prične * govoriti, so začeli naši somišljeniki burno protestirati proti temu, da se mu je sploh podelila beseda. Klici: »Ta nam ne bo govoril! Dol žnjim ! Sedaj obračunamo z® Šiško !“ se je razlegalo po dvorani. Kri" stan, ki tega odpora menda ni pričakoval, je skočil na mizo, mahal divje z rokam' okrog sebe. Hrušč je bil vedno večji, dokler ni vladni zastopnik v splošni rabuki raz* pustil shoda. Soc. demokratje so hoteli po Krista* novem govoru razbiti shod, da bi ne mogel Kristanu nikdo več odgovarjati-Radi tega je b lo prav umestno, da so naši soc. demokratom to nečedno nakano temeljito spodbili. Včeraj so soc. demokratje želi na Jesenicah to, kar so že dalj časa po Ljn* j bljani sejali. »N. D. O." so oni v Šišk' onemogočili shod, v Rožni dolini so razbil' shod, predno je mogel zastopnik Narodne delavske organizacije njihovim odgovarjati — na Jesenicah pa so včeraj dobili plačilo za vsa ta svoja svobodoljubna dejanja. Na Jesenicah se danes vse smeje ponesrečenemu soc. demokratskemu poskusu najbolj pa seveda Kristanu in Kocmurju, ki sta prišla iskat iz Ljubljane tako blamažo. Iz Bertokov pri Kopru. Toliko za-bave pa pri nas že dolgo ni bilo, kakor smo jo imeli na dan 1. majnika. Iz Kopra so došli k nam naši »osrečevale^, mogoče kakih 150 na številu. Da pridejo ljudje s naše kraje, nikogar bolj ne veseli nego nas, da pa pridajo k nam zborovat ljudje, ki jih poprej nismo nikdar videli, je pa Vendar nekam čudno. Kako se je vršilo to zborovanje ? Socijalni demokratje so prignali s seboj nekaj sodrugov v društveno krčmo, kjer se je v začetku govorilo seveda italijansko. Potem pa sta se oglasila k besedi tud' dva socijalista, ki sta na vse pretege zaničljivo govorila o narodnosti in narodnem jeziku. Tu so pač bili socijalisti sami med seboj in se ni bilo treba bati ugovorov. Vendar je bilo nekaj domačinov zbranih slučajno zunaj sobe. Bili so silno nejevoljni, ko so slišali o zaničljivem govoričenju o naši narodnosti. Domači g. učitelj se je prijavil za besedo in je odločno protestiral proti temu, da se skličejo shodi brez objave. Vprašal je tudi g. sodruga-govor* nika, zakaj da blati slovensko narodnost. To so takoj zapazili drugi sodrugi in so se potem opravičevali, češ da je govornik tepec ki ne ve kaj govori. — Bravo ! Med domačini pač ti sodrugi niso pustili bogve kako dobrega sledu. Nasprotno! Domači delavci so se hitro začeli posvetovati o eventualni ustanositvi podružnice N-D. O. S tem se hočejo pokazati hvaležnim onim sodrugom, ki pridejo v naše kraje razkrinkavati svoje obraze. Istran je, kakor ga imenujejo sodrugi, zabit človek, vendar pa ima toliko soli v glavi, da ve kaj sme govoriti, kje in proti komu. Prišel bo kmalu čas, da bo i on pokazal, daje na domači zemlji le za domačine prostor a ne za »fliegende". Društvene vesti. V nedeljo dne 23. maja imajo slovenski dditvci iz Arzenala — tudi oni, ki niso včlanjeni v N. D. O. —ob 10. uri dopoldne v prostorih N. D. O. zelo važno posvetovanje. l)a se jih čim večje število udeleži se jih opozarja, da se gre za eventualni skupni nastop radi povišanja plače v Arzenalu. Tovariši! agitirajte, da se na-4pga sestanka vdeleži čim večje število slovenskih delavcev ! Podružnica N. D. O. za Ajdovščino sklicuje za jutri, dne 16. t. m., društveni shod ob 3. in pol pop. v zaprtem dvorišču tov. Rayer-ja. V Bertokih pri Kopru bo jutri dopoludne pred veselico važio posvetovanje radi ustanovitve podružnice N. D. D. Vsi zastopniki sodelujočih pevskih društev naj pridejo že dopoldne v B irtoke, posebno isti iz bližnje koperske okolice Odbornik« podružnice „N. D. O" v Borštu se vabiio, da se polnoštevilno vdeleže danes zvečer važne odborove seje v prostorih g. Bernetiča. Pride tudi zastopnik tržaške centrale tov. &orn. Odborniki „N. D. O." imajo danes zvečer važno sejo.__________________________ Odgovorni urednik : ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska: TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji pekarni in sladščičarni T ulici O AS KRMA 17, in na TRGU CASERMA ’ ^Jer ima na razpolago vedno svež kruh. naj-?ejše slaščice, potice itd. ter razne likerje in ‘na v buteljkah. Udani Alojzij Gul. Delavci! Ce hočete dobiti \ kozaree dosega in cenega vina vstopite v VINOTOČ ul'ca del Vento 20. (vogal ulice Guardia.) Prepričajte se, da četrt najboljega ?lna stane le 14 st., na dom po 12 stot. Za obilen obisk se priporoča JOŽE LEBAN. Slovenski delavci! Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gostilni „Pepi Moro“ Belvedere 49. ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi. Za obilen obisk se priporoča Ivan Škerjanc. Podpisani priporoča sl občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo Pekarno, sladš(i(arno in tov. biškotov v uliei del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago W^T vedno svež kruh raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd. Vdani LOVRENC REBULA. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu in tov. členom „N. D. 0.u, da BODI odpri jv nedeljo dne 14. min. meseca Novo gostilno „Pri Jelenu" v ulici Domenico Rossetti štev. 3 kjer točim belo vipavsko I. vrste po 72 st. In istrsko vino po 72 st., kakor tudi Opolo po 80 st. lit. Domača kuhinja vedno preskrbljena ž gorkimi in mrzlimi jedili - Točila bosta voditelja Alojzij In Urška Kos sc. - Mojim znancem, prijateljem, članom N. D. O. in slavnemu občinstvu se priporočam udani JOSIP FURLAN, lastnik dobroznane gostilne pri Francu v ul, 6eppa Vinko skerk PEKARNA in -SLADClCARNA TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9. V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni. Spoštovanjem VINKO SKERK. ■oiso* o>jU|H luupn ga^uoaio i>i!|!Jd o >js;qo uajiqo uz as -epojoducj \,i\Hsajq TW* IJd“ !ul!is -oS a repasop JO>jH>j ‘qeu0o nps; od ui OUAPJ IU0SA U{ nai0DBSA J0g0-i;SOd Oq J0[>| / ajs OAonu ojanbg o||ap p;|n a (ipizisiEiiiH) ud vnmsof)) • »OISUklkllD 1U UiaOLLUŽIi' OUIPSOS OAOU OfOAS ufuui ’Gg aup ‘iqnr/Rjd iuij(rj$o}[iiifl pdjrt ojoqos A UOAjO Bp ‘BfueUZBU LUB/\ lUBSldpOd il i»O O ki" 'ISMBAOI SBSB 9 J Konsumna zadruga članov M. D. O. (reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom) je odprla svoje prvo skladišče l| v uliei Boseo štev. 17. Skladišče je odprto : vsak dan od 7.—12. ure dop. in od 3.—8. ure zvtčer ; ob sobotah je odprto do 9. ure zvečer; ob nedelja od 7.—11 dopoldne. ODBOR. I1E===- ==11 Gostilna članov N. P. 0. (ex Magajne) se je odprla v soboto dne 8. maja 1909. na vogalu ulic Carradori-Ghega Postreže se z dobrim vipavskim, istrskim in da Imatinskim Vinom po 72 st. liter ter z budjejeviškim pivoiu po 5(5 st. liter. Kuhinja s toplimi in mrzlimi jedili. K obilni vdeležbi vabi ODBOR. V 1=11=11=1 AUSTROAMERIKAN A ■ TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severng in Južno Ameriko. "TRST—NOVI-YORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRST—NOVI-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec. TRST—BUENOS-AIRES, via Almeria, Oadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, ulioa Kolin Plooolo it 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. JKatevž furlan ul, Antonio Coccio 17. (prej Androna del Moro). U Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroziiano žganjarno v ulici Miramar I , nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristuejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. —Pekarna I sladščlčarna — Josip Pahor - Trst ulica Madonnina št. 39. ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladsčice in izdeluje najboljše biškote. — Sprejsma naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Priporoča se za Velikonočna pecila. Telefon št. 1190. Književne novosti. GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. . vezano GOVEKAR: „Dobr» gospodinja', gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano ....... „Štlrl ruske Bilke", povesti .... BENEŠ: „Bro dskovskl odvetnik" . Kip Gregorčiča 2-20 3.20 2-80 —■60 1-50 4’— Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST! NOVOST tlnkltl zn dvorane In vite pri :: zabavah :: v helo-modro-rudečlh barvah, komad po metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjisarnl m papirnici Josip Gorenjec TRST. - Ulicft Valdirivo 40. Pekarna in slaščičarna Benedikt Suban TRST, - ulica delldstria št. 12. - TRST je preskrbljena s kruhom lastnega1 izdelka ter veliko izbero vsakovrsme moke In mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. ac* Postrežba na dom