Sf. 321« Trst, č&trtek 20. novembra 1913. Tečaj XXXV! IZHAJA VSAK DAN «b nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. IPocamlčiie Ster. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih feobakarDah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju. Št. Petru, dostojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Sftini, Dornfcergu itd. Zantarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) 9«LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokcsti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mat. »amrtaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p® mm. Zn oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrata K 2. 2đxli oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprava JK-jLnosti", — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". FJs?lj!vo in tožf/ivo tf Trstu. .....-r^gii----.— n i i i. ——r~.i—figr™MB Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V cd*** rt i j* ms*, t* NAROČNINA ZNAŠA Ka eelo loto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; it ma- ročbo bre* doposlane naročnine, so uprava na ozira, lutbiu u »4»ijik« !ii*nj« „ranrosTi" *um i m Mio Uto Kroa lio, n yol ltu Ms o m 1 OO. T«1 dopisi n^j so pošiljajo na urodaiitvo liata. Nofra-nke-vaaa pisma oa at sprejemaj« Ia rokopisi a« ■« vraftajo. Naročnino, oglasa is reklamacije jo pošiljati aa upravo livia. UREDNIŠTVO t ulloa Glorglt Galatti 20 (Narotfal ter). Izdaj Atoli in odgovrmi urednik ST KF IN GODINA. La*'^ iS konsorcg liata „Edimost*. - Natisnila Tiskarna .EcUc .1". vaisana zadroga a omejaaha poroitvosa v Trsta. Oiorgio OalattJ fetav. 20. Peltno-hraaHnltiil ra?un Ito«. S41-652. TELEFON VI. IVA Prestolni govor in ekspoze ministra Berchtolda. Delegacije. Sprejem pri cesarju. Prestolni govor. DUNAJ 19. (Ker.) Čteni ogrske delegacije so se malo pred 11 dopoldne odpeljali v dvorno palačo, kjer jih |e cesar takoj sprejel. Predsednik Ludovik Laag |e imel na cesarja kratek nagovor, v katerem se Je speminJa! zadnjih dogodkov aa Balkanu in £3£l&3slf da se iamo v prvi vrsti zahvaliti za ohranitev miru modrosti vladarja. Končal je svoj govor z besedami: .Naj božja previdnost še dolgo ohrani vladarja na srečo ogrskega naroda. Živel kralji" Avstrijska delegacija je bila sprejeta ob 12 in [e pozdravil cesazja z dajšim nagovorom predsednik avstrijske delegacije dr. Le o. Delegati so priredili cesarju živahne cva-•IJt. Po nagovoru predsednika barona Langa [e prečita! vladar v ogrski delegaciji prestolni govor, v katerem fe izvajal: „Sprejemam zagotovila zveste udanosii, ki ste mi jih izrazili, z živo hvaležnostjo in iskrenim zadoščenjem. Vojne komplikacije na Balkanu, ki so zahtevale vaš^ pozornost med zadnjim zadan jem delegacij, so se končale z zakSJuče-njem druge balkanske vojne. Med krizo so bila prizadevanja Mole vlade naperjena v ta, da bodo politični in gospodarski interesi monarhije obvarovani pred vsako škedo, in so šla za tem, da se situacija na bližnjem Vztc-ku kolikor le možno konsoliduje. V&pričo velike važnosti morja Jadranskega kakor edinega izhodišča za našo pomorsko trgovino, Je MoJa vlada obračala posebno pozornost rešitvi albanskega vprašanja. V popclnem sporazumu z nami zvezano Italijansko vlado smo prevzeli na konferenci v Londonu inicijativo za ustvaritev neodvisne kneževine Aibanske in posrečilo se nam je pridobili pridruženje ia podporo viastl za naše namene. Naši odnošaji do drugih vlasii so frajno prijateljski. V blagor nsšfh narodov nas že desetletja zpa\a zveza z nemško državo in z I talijo in se Je v resnem času vnovič izkazala kakor trdna opora evropskemu miru. Nedavni jako razveseljivi obisk NJeg. Veličanstva nemškega cesarja na Dunaju, Je no? dokaz o tesni prijateljski zvezi obstoječi med nami in nemško dižavo. Redni polletni proračun MoJe vojne uprave je sestavljen v normalaih mejah. Povečane vojne priprave tekom minole zime so provzročlle izdatne troške. Ti vara bodo predloženi kakor dodatni krediti in Jih priporočam v uvaževanje vaši patrijotični požrtvovalnosti. Zvesto izvrševaje svojo dolžnost, Je Moja vojska cb težkih okolščin3h v MoJe popolno zadovoljstvo izvršila naperno nalogo, zahtevano vsled dogodkov na Balkanu. Podprti po izkušeni pripravnosti MoJe ▼ojike, vejae mornarice in deželnih bramb, Je bilo Mo|i v!adž omogočeno, da (e z mJr-nlKi sredstvi dosegla cilfe, za katerimi Je š!a. VzlSc vojnim dogodkom v bližnjih državah ni bii oviran kulturelni fo gospodarski razvoj Bosne in Hercegovine. Sprejem zakona za grEdajo železnic od strani deželnega zbora bosen »ko-hercegovskega, da se preskrbe ti deželi s komunikacijami, nujno potrebnimi iz političnih In gospodarskih razlogov, Je dokaz o zrelem razumevanju velikih interesov monarhije od strani tega ljudskega zastopa. Zanašajoč se na zdravi kriterij in na patrijotično vnemo, s katero se posvetite svoji nalogi, vss prisrčno pozdravljam I* Berchtoitfov ekspoze. DUNAJ 19. (Kor.) V odseku za zunanje zadeve ogrske delegacije je ob 3 30 popoldne podal zunanji minister grof Berchtold sledeči ekspoze : Izbruh orijentske krize. V pozni jececi vršeče se delegacijsko zasedanje preteklega leta je stalo že v znamenju velike orljentske krize, ki je dovedla od tedaj do popoine preobrazbe na balkanskem polotoku in katere zadnjih posledic ud! Še danes ne smemo spregledati. BiH smo priče velikanskega, svetovno-zgodovinskega procesa, ki ]e bil utemeljen v etnografskih in kulturnih razmerah na Balkanu in do katerega Je moralo priti, ker se mohamedanska predstraži ni mogla več ustavljati po svobodi hrepenečim krščanskim elementom v svoji notranjost! in mladim sosednim državam, s katerimi Je bila v naj ožji zvezi. Teritorijalni desinteressement Avstrije. Že več desetletij Je bil aksijom zunanje politike monarhije zraven podedovanega statusa quo, neoviranje prostega razvoja balkanskih držav, torej orijentacija, ki Je odgovarjala našemu tradicionalnemu prijateljstvu s Turčijo in simpatičnemu interesu, katerega smo krščanskim balkanskim državam vedno dokazali. Bila je le praktična Izvedba tega političnega veroizpovedanja, ako sem v ekspo-zeju, katerega sem imel v delegacijah dne 5. novembra p. L, izrazil misel, da bi bili pripravljeni v veliki meri upoštevati novi P0I0Ž3J na Balkanu, ki |e nastal vsled zmag balkanskih držav. To izjavo smo podali tem lažje, ker je smatrala monarhija z aneksijo Bosne in Hercegovine svojo teritorijalno ekspanzijo na Balkanu za zaključeno In bi nikakor ne bilo v korist našim dobro premišljenim interesom, če bi opustiti to |asno precizirano stiUŠče že mojega prednika. Naše dobrohotno postopanje napram zmagovitim balkanskem državam pa seveda nikaker še ne pomen!, da bi monarhija opustila gotove sve je spse Lčne interese ia zato tudi nismo mogli pristati na znano desinteresijsko formulo, ki je krožila ene dni. Doseči naše specif Čne interese, ki obstojajo v ustvaritvi samostojne Albanije, v obranltvi spremembe ražmerjn ob Adriji in v ustvaritvi trajnega mfru na B -.ikanu, mirnim potom, to Je bil prtdmei naše posebne pozornoj ti in diploma t'čnega delovanja. O tem smo obvestili vse vele*lasti in postavili tudi princip, da vojnih operacij sicer nočemo ovirati, a s pridržkom, da se bodo po končani vojni respektirale naše zahteve cd strani zaveznikov. Londonska poslaniška reunija in ustanovitev Albanije. Radi n'prijateljskega stališča, ki so Je zavzele nekatere države na Balkanu in nekatere velesile napram našim zahtevam, se je bilo bati, da bo kontakt med velesilami uničen in nemogoča tudi mirna poravnava, vsled česar je prišlo do londonske posla-niške konference. Ml smo soglašali s tem načrtom, a le pod pogojem, da dobi Albanija sigurno samostojnost, Srbija pa zato trgovinski dohod k Adriji. In res Je bilo že na prvi seji dne 17. decembra sklenjeno, da dobi Albanija avtonomijo, Srbija pa trgovinski dohod k morju, o čemer je angleška vlada srbskega poslanika v Londonu takoj obvestila, Mi smo bili že v začetku prepričani, da je delo, ki si ga Je naložila poslaniška reunija, Jako težavno. Ustvaritev življenja zmožne Albanije, izprazneeje od zaveznikov zasedenega ozemlja, ustvaritev albanskega statuta in rešitev vprašanja Egejskih otokov, vsa ta vprašanja so bi-a splošno evropska is Jih nikaker ni biio lahko rešili. Ravno radi tega Je bilo v onem času, ko kriza ni čisto nič popus ila niti po odločilnih bitkah pri Lozengradu in Liile Bur-ga;u, ko |e zbirala Rusija na zapadu velikansko armado, ko je Bolgarska s svojim odganjajočim stališčem napram rumunskim zahtevam izzvala nov koniikt, ravno radi tega je bilo skupno delovanje diplomacije nekaka garancija za vzdržanje kontakta med velesilami in mitu. Ia ravno radi tega smo kljub počasnosti konferenc vztrajali na reu-niji in privoliii v marsikatere koncesije, četudi s težkim srcem. Vendar pa smo dosegli bistveni del svojega programa in ohraniii monaihili mir. Mobilizacija radi Srbije in Rusije. Za varstvo naših interesov je bila seveda radi sovražnega stališča Južnih sosedov potrebna precej obsežna mc bllizacija, posebno ker nismo vedeli, do kakega izraza pride ta sovražnost. Imeti smo morali pred očmi pač izkušnje iz aneksijske krize, ko nam [e Srbija sama, brez kake podpore, pripravljala vojno. Tudi na severu smo morali mobilizirati. Te naše odredbe so bile utemeljene v obdržanju enega rezervnega letnika na Ruskem, in nikakor ne v naših popolnoma korektnih In prijateljskih odno-šaj!h z ruskim carstvom. Vsled vlsokosrčne inicijative obeh vladarjev so pozneje te izredne odredbe na obeh straneh odpadle. Skadrska kriza in brodovna demonstracija. Pogajanja glede dellminacije severne Albanije so bila končana dne 20. marca, ko smo odstopili cd zahteve, da mora 01 tati Djakovica pod Albanijo, a se Je zato izrecno konstatiralo, da mera Skader tudi v slučaju kapitulacije Driti pod Albanijo, da se bo varovala verska in naredaa svoboda Albancev v srbskem in grškem ozemlju in da bodo tuje čete takoj izprazoile Albanijo. Trdovratnost, s katero fe kljubovala Crna-gora, podpirana od srbskih čet, tem določbam, |e imela za posledico brodovoo demonstracijo, ki sicer ni imela nobenega uspeha In tudi ni preprečila padca Skadra, a Je kljub temu predstavljala naše upravičene zahteve. Moralo je na naše obžalovanje priti koncem aprila in začetkom maja do energičnega nastopa monarhiie, da ie bila zagotovljena brezpogojna izpraznitev Skadra od strani Crnegore. Petrograjska konferenca. Kar se tiče kompenzacijskih zahtev Ru-munije od Bolgarije, smo ss trudili doseči miren sporazum v Si f i ji in konečno radi pasivaosti Gešovega kabineta akceptirali določbe uetrogrsls^e posfaniške reunlje, ki je priznala Rurounlji Silistrijo. Berchtold nezadovoljen z bukareSkim mirom. Ko so po mirovnem sklepu med Tur-č»o in zavezniki, dne 30. maia nastala nato nasprotstva med zaveznik! samimi in je prišlo do druge balkanske vojne, Je našla Rumunlja priliko, da fe spravila svoje na petrograjski kol ferenci le nezadostno realizirane aspiracije, do popolne veljave. Da so v ostalem vsebovaU rezultati te vojne v več ozrih kali vznemirjenja v sebi, Je žs znano. Vsled prizadevanja avstrijske in ruske diplomacije so se nekatere ttžkoče omilile in tudi Bolgarska se je šijub spojim prejšajim sijajnim zmagam, brez notranjih kriz udala v svojo bridko usodo. Vsekakor pa z novo razdelitvijo Baikana še nI izvedena narodna svoboda, kakor Jo želi prebivalstvo. To velja toliko kar se tiče Bukareikega rrJru kakor tudi londonske reunlje. Večja narodno enotna ozemlja so prišla pod oblasti tujeje-zičnik držav in sumaričoe asimilacijske metode nikakor ne morejo pospeševati mirnega razvoja. Albanska vstaja, Avstrija in Srbija. Nekak vzgled zato so zadnji boji med Albanijo in Srb jo, ki so lahtevaii cgromae žrtve in zapustili na obeh straneh globoko razdvojenost. Srbsko prediranje tekom vojne z Albanijo, ki Je stremelo za tem, da bi se z ustvaritvijo raziih f-^its rccompHs že tako prikraišano Albanijo še bol? prikrajšalo, nas Je prisililo, da smo v Belgradu zahtevali najprej prijateljsko, potem pa kategorično takojšnjo izpraznitev neupravičeno okupiranega ozemlja. Storili smo to, ker Je bila na eni strani ogrožena Albanija v svoji eksistenci, ca drugi strani pa Je šlo za ugled monarhije. Srbija je ugodila naši zahtevi in tako so bile preprečene Komplikacije, kakršnih gotovo nismo želeli. Konstituiranje Albanije. Konstituiranje albanske države (e v zadnjem Času, četudi zelo počasi, vendar ie napredovalo. Sklepom glede severne meje je sledil dne 11. avgusta sklep reunije glede južne aibanske meje, tako da tvori rtič Pte-iia nasproti otoka Kifa eno in Albaniji priznano ozemlje ckoli Korice drugo končno točko Južne meje. Komisije, ki imajo natančno trasirati vse meje, so sedaj na delu in je upati, da končajo kmalu svole delo. Dne 17. oktobra Je imela za nadziranje uprave dežele sestavljena mednarodna kontrolna komisija svojo prvo sejo, Nizozemska pa je obljubila, izvrševati v Albaniji orožniško službo. U jati je torej, da bo Albanija skoro urejena in izbran tudi knez. Položaj Turčije. Vsled neugodnih rezultatov balkanske vojae dokazana življenska sila v Turčiji, ki je našla izraz v zopetni osvojitvi vzhodne Tracije z Drincooljem vred, bo omogočila konsolidacijo in napredek Turčije in ]t izgube dragocene in vedno ogrožene mace-donske province ni treba otžalovatl. Po sklepu miru z Bolgarsko in Grško se sedaj lahko posveti neorgsuizt cljl. Mi Živimo ž njo v tradicionalnih prijateljskih odnošajih in v mnogostranskih trgovinskih interesih. Konstatiram na|, da se mora sedaj prestana dolga in težka kriza smatrati kot zgodovinska potreba, proti kateri delovati, gotovo ni oaia naloga. Odnošaji med trozrezo neomajno trdni Odncšaji med velesilami tekom minole krize so pokazali nepričakovano veliko t o-silno zmožnost. Ta krtpkost se Je pokazala zlasti v trdni in lojalni podpori, ki sta ram lo nudili naši zvesti zaveznici, Nemčija is Italija tekom cele krize. Trozveza, ki Je i*!la dne 7. decembra p. 1. obnovljena, {e prestala od tedaj Izskušnje neomajnega na oljnega obstanka. Z Italijo, ki je ravnotako l akot mi v gotovih balkanskih vprašanjih direktno interesirao?, smo biti vedno solidarni, 'aVo da sta obe državi razvili lahko akcijo, ki je uspešno vodila k uspehu. NemCi.a sicer na teh vprašanih ni direktno intereslraua, vendar pa je dokazala, da se fo sme sniatrai v nevarnih urah za brezpogojno zveš;3 zaveznico. Avstrija In tripleententa. Razveseljivo zboljšanje nemŠko-ansueškega razmerja fe moralo biti za mocaih jo veiifce koristi. Angliji se imamo v ranrg m cz'ru zahvali.i, da so cditraalle ve< ke težkoče položaja brez resne slabe velje za interesirane države. Ze poprej sem Imel priliko omeniti, da so bili naši odnešaji z rusko državo tek m cele krize korektni in prijateljski. Vsled razv ija balkanskih dogodkov ie prišlo včasll' do nesporazumi,1enja ta nesoglasja, ksr pa se je sedaj pozabilo in limcre na beć či razvoj ednošajev med obema državami te dobro vplivati. Kar se tiče Francije, nimamo ž njo nobenih interesnih nasprotatev. Će so priha>.li včasih iz republike precej malo prijati t iki g?asovi z.a nas, si tega ne meremo raz'a^.ati ia z veseljem lahko konstatiramo, c'a r» .osmo nobenega povoda misliti, da so 1 teh napadih na nas Izražene dispozicije trurc-dajoih krogov. Avstrija in Rumunija. Omenjeno Je že bilo, da Je Rjmuni'a svoje zahteve, katere je A strija tekom c le balkanske krize vedno podpirala, spr^v-la do popolne veljave v srbzfco bolgnrskl vojni. Mi bomo z nami s prijatel st om zveza o državo spremljali kakor v preteklosti, tudi v bodočnosti s toplo sirapat ;o. Razmerje napram balkanskim državam zlasti napram Srbiji. Kar se tiče našega razmerja napram balkanskim državam, hočemo gojiti nap am vsem prijateljske odnoša|e in upeštevaii po možnosti tudi njih ekonomske potrebe. Teritorijalne izpremembe so ze!o bistveno spremenile tudi gospedsrsko stališče posameznih balkanskih držav naprum nam i 1 to radi tega, ker je vsaka država vsled z lat-nega prirastka ozemlja in prebivalstva, 11-dcbila večji pomen za blagovni promet kakor tudi večji interes s s:aiišča važnih prometnih problemov. Mi s no priprav\-nl, posvetiti tem gospodarskim vprašanjem o-trebno pozornost in gledati nato, da tsa-nejo one države, ki so vsled zemljep: ne lege pripravne za medsebojno blagevno izmenjavo, y intimni zvezi z našim gos o-darstvom. Šli tomo taVol na dtlo, l -or hitro zginejo ša zadnji odmevi vojnih iD-godkov. Napram sosednji kra'jevini Srbiji sta-trarro pripravljanje poti za dobre gospj-dsrske udnošaje kot nekako poroštvo prja-teljskeg2 razmerja. Srbska vlada Je z naše strani že dobila tozadevna sporočila in mi pričakujemo sedaj, kot d kaz, da žel? t idl ona sličnega razmerja, od nje onih rt?o-ritev, ki so potrebne za prehod v podr; bna razmotrivanja obojestranskega gospodarskega! stališča. V očfgled temu lahko Izrečemo uido, da nastopi z preobrazbo na balkanskem polotoku nova era v našem razmerju z orjot-nfml državami, era ožjega gospodar 'tega prometa in zaupl|lve]š:h prijateljskih c dno-iajev. Temu bomo služ li naboij na ta način, če se politično konsolidaramo in voja ko okrepimo. Potem bomo neovirano v?' ali blagoslov mrru In popra »JI! ekono?: -ko Škoio, ki Jo je imel za posledico zgodovinski preobrat na našik mejah. Vtis prestolnega govora in ekspozeja. DUNAJ 19. (Izv.) Delegati so imel danes svoj slovesni dan in sicer dop^ dne preitolni govor, popoldne pa BerchtcLIov ekspoze, ki naj bi bil obenem bilanc ^ ia program avstrijske zunanje politike. Prestolni govor Je bil, kakor že običajno, precej malobeseden In se Je og bal vsakih konkretnih navedb. Poudarjati bi bilo le ono točko, ko je naglašal cesar, da Je Stran II. EDINOST ' St. 321. V Trstu, dne 20. novembra 1913. morala Avstrija zahtevati ustanovitev Albanije radi svc{e trgovine po Adriji, ki Ima na Adrlji edina vrata za svoje izpade ia pa osi del govora, ki govori o popolnem soglasju med Avstrijo in njenima zaveznicam, Italijo ia Nemčijo. To naj bi blio kot nekak dementi onih vesti, ki so pravile o nesporazumljenju med Dunajem in Berlinom. Vtis Berchtoldovega govora pa |e bil naravnost uničevalen. Karakteristično je, da je zunanji odiek poslušal ministrova Uvajanja, ne da bi bil vsaj eden Iznud delegatom tekom njegovega govora vsaj odprl usta. Ko je Berchtcld končal, se ni dvignila nobena roka in vladalo je naravnost ledeno razpoloženje. Vtis je bil silno mučen in neki slovanski delegat, ki sem ga vprašal Ećpoirčdao po Berchtoidovem govoru, kak vUj je napratll nanj ekspoze, je odgovoril: „Neroden poskus, prikriti grehe avstrijske diplomacije in zlobna fđlplka proti Srbi)', $ katero hoče Berchtoid, kakor |e sam te j s vi!, živeti v prijateljskem razmerju". Mncgo po loraosti so vzbudila Berchtol-tfova Ovajanja o avitrljsko-ruskih odnoiajih, zlasti oni zlobni komentar glede mobilizacije v Galiciji, češ da Avstrija ni mobilizirala radi vedno korektnega in prijateljskega razmerja z Rusijo, Zelo se |e tudi opažalo, da eks;oie ne govori skoro nič o Bolgarski in vzrokih oziroma drugi balkanski vojsi. Veliko nezadovoljstvo so vzbudila ona izva-jacj>, ki so ne tikala novega ozemlja balkanskih drž:v, ker je Berchtold direktno nagiašal, da balkanske narodnosti vsled Bukarešsega miru še niso osrobojeae, ker so važni deli ozemlja pod tujo oblastjo. — Splošno se trdi, da pomenja današnji e^spoze labudjo pesem sedanjega zunanjega ministra. Ob njegovi strani je sedel novoimenovani bukareški poslanik grof Otokar Czeruln, najhujši kritik rjegove politike v prejšnji delegaciji in trdi se, da je držal kot poklicani naslednik svečo umirajočemu upravitelju naše zunanje politike. Berchtoldove ostre besede proti Srbiji, katero je naslikal kot zlobnega in porednega pcglavca, proti kateremu je morala moner hija nastopati s skrajnimi sredstvi, sd napravile skrajno slab vtis. SneŠna je bila z'astl Berchtoldova trditev, da je Avstrija mobilizirala na jugu radi tega, ker so bile ob meji zmagovite balkanske čete, ko |e vendar notorično znano, da ni bilo ob meji niti enega srbskega vojaka. Tudi kritiziranje bukareškega miru, kot nezadovoljivega, v S bij i, Grški ia Rumuniji, gotovo ne najde simpatičnega odmeva. V odseku se debata o ekspozeju še ni ptičela, temveč se prične v prihod iji seji. Vsa znamenja kažejo, da bo slino ostra. Cesar je v preste In im govoiu izjavil, da |e šlo stremljenje avstri|ske politike za tem, da se varujejo avstrijski politični in ekonomski Interesi v orijentu ia naloga delegatov bo sedaj, da izrečejo svejo sodbo, če so bila ta stremljenja uspešna ali ne. Poslanska zbornica. Poslanska zbornica je danes nadaljevala specijalno debato o predlogi glede zvišanja da*Sa na žganje. Po govorih manjšinskih poročevalcev, Modračka, Roška rja in dr. R e n n e r j a |e bila seja z ozirom na sprejem delegacij pri cesarju, do ene ure popoldne prekinjena. Po zopetni otvoritvi je govoril rusinski manjšinski poročevalec Holubovvicz. ft:, Debata o predlogi glede zvišanja davka na žganje je dospela do sklepnega govora poročevalca dr. Steinvvenderja. Po govorih poslancev R e g e r j a in Tobolke k nujnemu predlogu o zboljšanju učiteljskega položaja, je bila seja glasom včerajšnjega dogovora odgođena na torek. Odpust nadomestnih rezervistov. DUNAJ 19. (Izv.) Volno ministrstvo |e izdalo ukaz, s katerim odrejuje, da se imaio nadomestni rezervisti I. 1910 In 11, ki vrše sedsj aktivno službo, s 25. novembrom od-pusiiil. Nadomestni rezervisti I. 1912 se odpuste sredi decembra, v kolikor bodo dovoljevale vojaške potrebe z ozirom na zvišane mirovnega stanja stotnlj v obmejnih okrajih. Poraz mladočehov v Pragi. PRAGA 19. (Izv.) Pri današnjih nado-mestaih ožjih občinskih volitvah so propadli mladočehi na vsej Črti. Zmagali so združeni scc;falisti in narodni socljalci. Opozicija bo štela sedaj skupno 15 mož, dočim so bili dosedaj le 3 opozicijonalni občinski svetniki. Govor držav, poslanca dra. 0. Rybžra v seji zbornice posl. dne 13. nov. 1913. Znanost v službi vladne politike. In kaf Je z znanostjo? Z znanostjo ni pri nas, žal, tudi nič drugače. (Posl. Choc: Saj ta je svobodna!) Znanost (e danes v tem pogledu, rekel bi, skoro presvobodna ; dovoljuje si stvari, ki naj bi si |ih ne dovoljevala ! Čudno Je namreč, da se v Avstriji ne more zgoditi nobena politična — kako naj bi se izrazil ? — nepriltčaost, ali, recimo Jasno: nobena politična lumparija, ne da bi se oglašal kak mož znanosti, ki to lumparijo opravičuje znanstveno. Pokazati bi hotel jaz le na nekaj slučajev, dogodivŠih se deloma v prejšnjih časih, deloma pa tudi iz zadnjega časa. Ko je n. ar. naši skupni vladi po okupaciji Bosne in Hercegovine šlo za to, da se po združenju teh dežela z avstro-ogrsko monarhijo vzbudivše, ali okrepivše se nacijonaloo čutstvo Jugoslovanov, posebno pa Hivatov in Srbov, nekoliko uduši, ko je šlo za to, da v Bosancih in Hercegovcib, ki so, kakor znano, srbo-hr-vatskega plemena — saj je hercegovsko narečje v podlago za današnji književni Jezik Srbo-Hrvatov — ko Je ilo za to, da v teh ljudeh ne oživi čut skupnosti z avstrijskimi ia ogrskimi Jugoslovan!: tedaj Je iznašla skupna vlada takozvano bosansko narodnost in bosanski lezi k 1 la med tem, ko je v vsem slovanskem svetu, posebno pa med Jugoslovani, zavladalo največe ogorčenje radi tega početja skupne vlade, se Je našel, žal, mež znano sli, vseučilišča! profesor, ki Je znanstveno utemeljeval, da obstoji res bosanski jezik. To se Je zgodilo, recimo, že v polpreteklem času. Ko pa je v naj no veje n času Šlo za to, da b! dokazali, da na Jugu monarhije med Srbi obstoje veleizdajska stremljenja, da, da je celo dokumentov, ki dokazujejo to nepobitno, ia ko Je ministrstvo za zunanje stvari storilo vse možno, da bi dokazalo pred vsem svetom, da Je v interesu monarhije, če se caitopi proti veleizdajalskim srbskim stremljenjem, ic ko so inscenirali v Zagrebu slavni, ali recimo raje prosluli ve-leizdajniški proces: se je zopet našel mož znanosti, tukaj na Dunaju, ki je dokazoval m dokazal z dokumenti, da na Jugu v res n!cl obstoji taka konspiracija, dokler nI bilo dokazano sodnim potom, da so dokumenti, na katerih Je slonelo nje govo znanstveno delo, čisto navadni in celo Jako slabi falzi fikatil (Poslanec dr. Diamand: C. kr. lažnjiva znanosti) Da, kar se Je zgodilo v tem pogledu, Je lažnjiva znanost. Kar pa ti ljudje delajo sicer, ie ob gotovih okolnostlh in kar se |e zgodilo ravno pri teh dveh možeh, znanost; je precej temeljita in uživa sloves v znanstvenem svetu. Omenjam tega, gospoda moja, zato, da bomo videli, d s so besede gospoda d.ra Lodgmana, ki Jih je izpregovorll toliko na naslov na|viših sodišč, kol.kor tudi na naslov znanosti, Če tudi so bile, ponavljam, nekoliko trde, žal, vendar-le upravičene in utemeljene. I a ravno v tem navzočem slučaju smo doživeli, da Je v obrambo odredbe vlade, da, v obrambo povsem neverjetne razsodbe upravnega sodišča, zopet nastopil mož zna nostl, ki Je skušal dokazati, da ta po vladi sami kakor protiustavna priznana odredba (suspendiranje deželne ustave na Češkem) odgovarja U3tavl in pravici. Slučaj Je res tako čuden, da se izplača pobližje se baviti zujim. Odprava deželne ustave na Češkem Za kaj gre v tem slučaju? Gre za to, kar Je priznano od vseh strani, i a kar Je minoiega torka priznal gospod ministrski predsednik sam v svoji izjavi, gre za protiustavno odredbo, z eno besedo: za kršenje ustavel To kršenje ustave je povsem nedvomno in Jaz bi si dovolil tu posebno opozoriti na izvajanja gospoda govornika iz poljskega kluba, ki Je na res miren, ali temeljit in stvaren način prasnil, da gre za protiustavno odredbo. To je bilo sicer dokazano že poprej, a. pr. v časopisu „Recht", kjer |e bila na odločen in jasen način dokazana protiustav nost. (Posl. dr. Diamand: Značilno je, da je bilo to rečeno od najkonservativneje strani 1) Gotovo 1 Kar pa je posebno grajevredno na tej odredbi — pravim to, tudi če bi imel nale teti na oporekanje — ni toliko vsebina odredbe sama in odredba sama na sebi, marveč nje oblika in, kar Je najvažneje, posledice, ki Jih prinaša ta odredba. Ravno, kar se tiče forme, treba se povračati k temu, če tudi se utegne reči: Ali, če Je država, če Je dežela v nevarnosti, ne prihaja forma več v poštev ! Vse naše ustavno življenje se odigrava, gospoda moja, v predpisanih formah, in, čim se te ne spoštujejo, nastopa enostavno protiustavnosti Poglejmo na polje civilnega prava 1 Kaj bi rekli n. pr., ako bi v kolegiju sodnikov, kjer je po zakonu predpisana navzočnost štirih sodnikov sodila le dva sodnika?! Gotovo Je to le formaliteta, ali vendar Je taka razsodba neveljavna, in Jaz mislim, da ne bi se kasacijsko sodišče obotavljalo niti za trenotek, da ne bi proglasilo take razsodbe za neveljavno, vzlic vsem tistim neverjetnim razsodbam, ki smo Jih že dobili od najvišjega sodišča v civilnih in kazenskih stvareh. Kaj takega bi si ne upalo. Za kaj gre v navzočem slučaju ? Vlada je ukrenila odredbo in sicer v neustavni obliki. S predpostavami te odredbe se nočemo baviti za sedaf, ker so govorili o njih že razni drugi govorniki, ali na eno bi vendar opozoril: Viada ima pravico izdajati naredbe. Zakoni morejo pa nastajati le v ustavni obliki, namreč ob sodelovanju obeh zbornic in po saakdjoniranju po Njeg. Veličanstvu. Kaj pa |e napravila naša vlada ? Saj nočem reči, da bi bila naredba, ki bi Jo bila mogla izdati, zakonita, kajti nanašala bi se na stvar, ki se ne more urediti z nared-bami. Ali odstranila bi bila vsaj formo ia bi, kar Je najvažneje, ona sama nosila pri stvari odgovornost. Pokazala bi bila vsaj poguma k izjavi: nastopila |e sila — kakor še to tudi zatrja — in prisiljena sem, da pesežem v to bedno stanje In cd redim to, kar je potrebno v saniranje te nadloge. (Pride še.) PolItKno druStoo „Edinost ' o Trsta vabi na ki se bo vršil v nedeljo, 23. nov. t. I. ob 10 predp. v veliki dvorani „Nar. doma", DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednik«. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnik a. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev pregiedovalcev računov. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR, Hrvatska kriza. Vesti iz Zagreba, Budimpešte in z Dunaja Javljajo, da je hrvatska kriza blizo rešitve, da se pogajanja med ministrskim predsednikom grcfj.m Tiszo in zastopniki hrvatsko-srbske koalicije, došlimi na Dunaj aa poziv grefa Tisze, vrše vspešneje in da se ministrski predsednik kaže veliko po-pustijlvefši, nego je bilo pričakovati. Ta ugodni potek pogajanj je gref Tiszi omogočil s tem, da je opustit stališče svojih prednikov, češ, da je zagotoviti že v naprej, da bodo stari unljonlstl raznih dlak — Rauchove, TomaŠičeve itd. — ti madja-roni brez vsacega narodnega čuta pritegnjeni v kombinacijo, na kateri ima sloneti sporazum, oziroma, da Jih sprejmo v novo saborsko veČino. Hrvatsko-srbska koalicija je že tedaj, ko je kraljevi komisar baron Skerlecz po direktnem nalogu krone začel z informativnimi pogovori v svrho vsposlavl|enja normalnih ustavnih odnošajev v Hrvatski, odločno izjavila, da Je pripravljena stopiti v stike le s poslanci, ki bodo izvoljeni na povsem svobodnih volitvah, ki bodo torej uživali zaupanje naroda — pravi njega zastopniki 1 Nikakor pa ne z ljudmi, ki bi Jim morali Šele s kakimi kompromisi drugI preskrbeti mandate. Na tem stališču vstrajajo delegati hrvatsko-srbske koalicije tudi sedaj in — grof Tisza se mu ne upira več. Druga zahteva koalicije Je, da mora le hrvatski sabor privoliti v provizorlčao podaljšanje financljelae pogodbe z Ogrsko, ne pa, da bi se podaljšala kar naredbenlm potom, ker bi bilo to novo kričeče kršenje zakona. Ker pa ta pogodba poteče z novim letom, a za sklep no?e pogodbe nI več potrebnega materijalnega časa, treba, da je volitve za sabor — ia to bi biia tretja zahteva hrvatsko-srbske koalicije — razpisati tako, da se bo mogel sabor sniti še pred novim letom in skleniti dovoljenje za podaljšanje fiaancijelne pogodbe, a novo pogodbo naj skleneta — kakor zahteva zakon — obe regnikolarnl deputaciji tekom prihodnjega leta. Četrti pogoj hrvatsko-srbske koalicije je: odprava Železniške pragma tike, ki je v prvi vrsti Izz7ala sedanjo krizo, oziroma tisto določbo v njej, ki je uvela msdjarski poslovni jezik na hrvatskih železnicah. Te dve poslednji zahtevi koalicije pa je na sedanjih pogajanjih posebno podpiral tudi minister za Hrvatsko, grof Pejačevlć, kar je sklonilo grota Tiszo, da se je tudi v tem udal Is odjenjal. Tako da Je — glasom teh vesti — prišlo srečno tako daleč, da je hrvatska krita tik pred rešitvijo. Hrvatska kriza — naglašamo. Ne pa ves hrvatsko-ogrski spor. Za rešitev tega bo treba še mnogo natezani, pred vsem pa ugodne rešitve vprašanja financljelae nagodbe. Hrvatsko-srbska koalicija |e izločila za sedaj — razun gori navedenih štirih zahtev — vsa druga vprašanja iz kompleksa ogrsko-hrvatskega spora, ker jI, je v prvi vrsti do tega, da se v Hrvatski odpravi izjemno stanje, komisarijat, in da ie vpostavi normalno ustavno življenje — poslovanje sabora. To Je storila tudi Iz razloga, ker sodi, da bo s konstituiranjem sabora šele odprta pot pogajanjem za rešitev hrvatsko-ogrskega spora. Vesti tz Budimpešte lavljajo tudi, da se kraljevi komisar baron Skerlecz že te dni poda na Duna), da sporoči cesarju o uspehu poga|anJ s hrvatsko-srbsko koalicijo in da se bržkone že sedal povrne z Dunaja — kakor novi ban Hrvatske. _ Domače vesti. Odborova seja političnega društva Edinosti* se vrši danes, v četrtek, dne 20. t. m. t o č n o ob 3 pop. v „S!ov;insk' čitalnici". Vabljeni so vsi gg. odborniki, da se seje udeleže. Imenitna lekcija našim Italijanom. Neki Leonardo Azzarit) priobčuje v pred-snočnjera „PiccoUi" svoj pogovor s črnogorskim kraljem Nikolaje-n. Uvodoma označi tega vladarja kakor glavnega faktorja sreče svojega kraljestva in najhitrejšega politika na Balkanu, k: je vreden vse slave kakor človek, kakor pesnik in kakor dižavoi?. „Piccilov" poročevalec je napisal več vprašanj, na katere Je odgovoril sfarl vladar: o hrabrosti Črnogorcev; o raz^rrju med vladarjem In narodom ; aH se je Ćrna^ora definitivni) odrekla Skadra (knlj Nikolaj je odgovori', da Črnagora se ni odpovedala svojim zgodovinskim in tralicijcnjlnim pravicam) ; ali |e Čraagorj zadovoljna z izidom vojne s Turčijo (Nikola!, je odgovoril, da se |e uresničil davni sei Čmegore: osvoboje-nje krščanskih bratov ta Bilkami); kako sodi Niko-aj o usodi Albanije (Odgovoril je. da se je Črnagora uklonila skiepu vlasti in da želi v miru Živeti s sostdinjo) Zmlmatl pa nas morajo v največji meri zadnja tri vprašanja. Dopisnik tiž^škega lista (e vprašal kr^ja, kako sodi o bodočnosti Slovanov na Balkanu?! Kralj Nikolaj Je odgovoril: Zveza med slovanskimi narodi na Balkanu je bi a vzl c bolestnemu razderu, ki se Je pojavil, visokega pomena, ker Je dokaza'a, da meč ia bodočnost slovanskih narodov na Balkanu je v njihovem ujedinje-n j u. Že dejstvo samo, da je bila balkamka zveza možna, ko ni nlkdo veroval van|o, da Je želja po skupnem in zložnem življenju spiošna, ia da se bo vzlic poja i Jim se aesoglasjem in antagonizmom zveza konsolidirala v delih miru in v bližnji neizogibni bodočnosti. Predzadnje vprašanje se je tikalo nalog Italije na Balkanu. Kralj je odgo-govorll: Italija seje u|edinila na podlagi narodnega principa. Ta izgled smo posneli na Balkanu. To |e pomnožilo 8'mpatlje do naroda, ki je dal tako plemenit izgled. Veliki možje italijanskega rlsorglmenta so umeii interes Italije na ohranitvi balkanskih Slovanov in ta ideja ni mogla umreti v slavnem italijanskem narodu. Tej Ideji je usojeno uresničenje že zato, ker med Italijani in Slovani ni navskrižja v Interesih. Ni to samo nada kraljeva, ampak tudi globoko uverjenje ! Zadoje vprašanje pa je specijalno za S!o?ane na jugu te monarhije najaktualnejše, a za nsŠe Italijane nsjkočljiveJŠe. Dopitolk Je vprašal namreč, ali more veden|e Slovanov v Dalmaciji, v Istri In v Trstu nasproti Italijanom aeugodno vplivati na splošn« razmerje med slovanskim in italijanskim narodom?! Kralj |e odgovoril, da to vedenje Slovanov v rečenih deželah mora izginiti, ker n I n a r a v □ o, in da ae more kaliti razmerja med dvema plemenoma, katerima Je usojeno, da živita v sporazumu. Odkrito povedano: mi ne verujemo, da je kralj rekel prav tako in smo U7erjeni, da »Piccolov* citat pomenja malo, ali bistveno korekturo na kraljevi izjavi. V tej sestavi bi ta Izjava pomenjala, da je nenaravno le vedenje Slorano7 v naših obmorskih pokrajinah napram Italijanom, da je torej krivda na sedanjih bojih med obema narodoma le na strani Slovanov. Kralj Je menil gotovo, da Je sedanje napeto razmerje med 11 a I i | a n i In Slovani nenaravno! Saj to pravimo vedno tudi mi' Odločno pa oporekamo, da bi biia krivda na naši strani. Tega ni mogel reči kratj Nikolaj — on, veliki Srb ia oduševljeni oboževatelj velikega Strossmsyerja M Ni mogel reči v hipu, ko je s pravim idealizmom govoril o bodočaos'i Slovanov, ko je govoril s toliko toploto o Slovanstsu. Ni mogel reči tudi kakor najbližji sosed Dalmacile, ki mu morajd biti znaal vzroki ia narav sedanjih boje 7 v tej dtželi. „Piccolov* dopisnik shv? kralja Nikola|a kakor plemenitega človeka in najbistreJKega državnika. Oobrol Če je to resno mišljeno in ni le prigoden poklon tako le zavoljo lepšega, potem morajo oni, Italijani, popolnoma revidirati svoje vedenje napram primorskim Slovanom, ko so čuli iz ust tako visoko cenjenega moža in sp o š t o v a t e IJ a italijanskega naroda, da Je sedanje napeto razmerje med Slovani in Italijani nenaravno, ker da nam je usojeno, da živimo v sporazumu! Zato bi želeli, da bi napisal „Piccolo* nekoliko svojih misli o te| izjavi črnogorskega kralla Nikolaja. Zanimalo bi nas res v visoki meri, da izvemo, ali nI »Piccolo* po stari, hinavski navadi naših Italijanov, hotel le paradirati z velikimi Idejami, z nacionalnim principom, ki ga pa sicer Italijani v vsej svoji praktični politici napram Slovanom dosledno in brezobrazno — skrunljo t Vsekako pa Je lekcija, ki so |o dobili, imenitna. Iz sodne službe. Okrajni sodnik dr. Edvard Tommaslnl je premeščen od deiel-nega sodišča k trgovskemu in pomorskemu sodišču v Trstu. V Trstu, dne 20. novembra 1913. .EDINOST4' št. 321. Stran III. . delavska organizacija (Slovenski umetnik — šofer. Shod podružnice NDO pri Sv. Jakobu ki se je vršil preteklo nedeljo v prostorih „Delavskega konsumnega društva" pri Sv Jakobu, je pokazal, da se je začelo šentjakobsko delavstvo iznova zanimati za svojo organizacijo. Ob veliki udeležbi je otvoril shod podružnični predsednik tov. Vol ar i č. Nato je pcročal strokovni taj nik Brandner o potrebi „Narodne delavske organizacije". Med drugim je nave del tudi dejstvo, da tržaška socijalna de mokraći ja niti svojim članom noče preskrbeti dela, če so Slovenci, marveč jih pošilja v urad NDO, češ — tja pojdi, tam preskrbljajo službe slovenskim delavcem. Nato je poročal o preustroju podružnice NDO pri Sv. Jakobu, ki bo odslej avtonomna tudi v denarnem oziru. Centralno vodstvo NDO hoče iti šentjakobskemu delavstvu na roko v vsakem oziru, pri tem pa strjgo gledati na to, da se odpravijo vzroki, ki so povzročali, da do danes ne moremo govoriti o zaželjenem uspehu Upati je, da bo v tem slučaju mogoče zgraditi trdno organizacijo vsemu sloven s: k emu delavstvu pri Sv. Jakobu. Državni poslanec dr. R y b a r je omenjal razvoj NDO in razmere med njo in socijalno demokracijo, ki ima pač srce za italijansko delavstvo, dočirn ga za slovensko nima. Takih slučajev je n šteto. Drastičen zgled v tem oziru pa nam je podal zlasti v zadnjem času socijaino demokratični deželni poslanec Cemiutz, ki se vedno bolj nagiba na italijansko nacijonalistično stran in so mu pred vsemi drugimi narodnostmi najbolj pri srcu — kakor se je sam že neštetokrat izrazil — italijanski delavci. Govornik je prešel nato na dr. Pitaccov govor v parlamentu, v katerem je poudarjal, da se NDO pri importi ranj u slovanskih dtlavcev poslužuje vseh mogočih sredstev, da jim plačuje voznino, pre-skrblja stanovanja, mobilje, oblačila itd., samo da jih vrine v službe v Trstu. Žaii-bog, da to ni res. Slovensko delavstvo se je do danes premalo zanimalo za svoje interese, in šele dr. Pitacco je moral pokazati, kaj je njegova dolžnost in kakšno nalogo bi morala izvrševati NDO. Za to uslugo moramo biti dr. Pitaccu ie hvaležni, slovensko delavstvo pa naj izpolni svojo dolžnost s tem, da skuša njegove besede uresničiti. Tu na svoji lastni zemlji imamo pravico do življenja, in te pravice si ne smemo dati kratiti od nikogar. Splošen smth je povzročilo, ko je govornik posvetil v socijalno demokratični tabor, kjer so slovenski socijalni demokratje le za šta-i'ažo, kar nam dokazuje dejstvo, da so italijanski socijalni demokrati voditelja slovenskih sodrugov, Regenta, na Čuden in ponižujoč način smešili in mu zaprli usti, češ, sirota, saj nič ne znate. Če pomislimo, da se nihče ni vzdignil proti temu, potem vidimo dovolj jasno, kako se dajo slovenski socijalni demokratje izrabljati, da so torej samo zato, da plačujejo članske prispevke. Z vsakega stališča — tako z narodnega, kakor z gospodarskega — je dolžnost slovenskih delavcev, da se organizirajo v NDO. Po govoru g. dr. Rybara je bil izvoljen volilni odbor podružnice. Izvoljeni so bili: Švigeij, Rtnko, Pišot, Hvastja, Stoj-kovič, Zvone, Vrabec, Valenčič. Po tej izvolitvi se je pri točki slučajnosti vnela daljša debata, v katero je poseglo več delavcev, med temi Sajina, Hvastja, Volarič' in Babic. Na vsa vprašanja je odgovarjal to.v. Brandner, nakar je predsednik Volarič shod zaključil, naznanjajoč, da se bo vršil občni zbor podružnice takoj, ko volilni odbor sestavi kandidatno listo. Obeta se velik napredek organizacije šentjakobskega delavstva, ki bo imelo za-naprej svojo avtonomijo. In to želimo iz dna srca — saj je pri Sv. Jakobu toliko slovenskega delavstva, da bo to ena izmed največjih krajevnih organizacij. Razne vesti. Mati svojo hčer s sekiro n&padia. 79- letca vdova Milvius v B^-bi pri Sobotišču na Ogrskem je ponoči napadla b sekiro svojo hčer, peštarico Heleno Milvius in je eekala b t-ekiro po ličerini glavi in rokeh. Nato je Šla pod streho, kjer si je vrat prerezala in skočila na cesto. Mater in hčer eo nevarno ranjeni prenesli v bolnišnico. Nova razprocaja »Edinosti*. Od lei se dohiv3 naš list tudi v tobakarni Počete, ui. Vine. B tlita!, voge! Riečega trga. (Iz Voloske.) Kakor ste že poročali v »vejem cenjenem listu in so tudi drugi slovenski listi ponatisnili, se (e posvetil naš umetnik-slikar Pavle Gustlnčič, ali kakor ga imenujemo tukajšnji Hrvati; Veli Jože, novi moderni smeri, bo!j dobičkanotni umttnosti, kakor slikarstvo, namreč šeferstvu. Moral je, tako je hotela useda 1 Taka |e usoda slovenskih umetnikov, da ne najde}o odziva in upoštevanja, še manj pa usmiljenja na domači gtudf. Nemo propheta Is pstria 1 Ni on prvi in edini slo venski slikar tako srečen, di mu slovenska domovina ni dala kruha. Tam pri solnčni Gorici, v iepih romantičnih Blljah, kjer ie vije motna V. pava okreg plo Jono snih njiv in pašnikov, živi še drugi tak revež, ki mora pri vsej svoji umetnosti in nadarjenost takorekoč sfrad.t*, namreč naš priznani ali kar-umetn& Tratnik: tam životari in usiha. Ia poklici Grohar, Gosar itd. Kdo bi naštel vse te nadarjene umetnike, ki nist 'flegli razviti vseh svojih moči, ki nisc mog!i pokazati vsega, kar znajo, ki so mo r.-li in mora|o pri vsem cUIu, pri vre] Line! nesii slradati? Dclga vrsta jih {e, od vsth pozabljenih, od domovine izdanih____ Ali, kaj našemu Pavletu I Oj je isJad, čvrst, močan, sćrav in „led h stanu*. Akc mu je hudo, zabasira kako domačo, poskočno, a?i kako hrvatako elegično ia bcljŠf mu je. Spoznal sem ga pred kratkim v družbi prijatelja, učitelja F. U. Vrlo simpatično osiiba. Na prvi hip sva biia prijatelja ; j*: pač umetniška naivna duša, ki ne poza? hinavščiae in zavrstnosii. Plavil mi je o seoli umetniški trnjevi poti in o nchoaetaost neketerih sloreiskih inteiigentov. N. p* nekje je nekeicu slovenskemu gospodu naslikal družino, očeta in ne vem kaj Še, i pastii pij nJem še lepo veliko sliko. Za Vit to jj dobil 20 K, na ostanek čaka še sedaj "^a tudi dotične s-ike, ki Jo Je samo tam pusta, da bi (o vzel o priliki, in ki prezen tira vrednost 400-500 K, ne more dobi Taka {e usjJa naših u metalko?! A i j res našemu narodu tuji umetnost? S epa politična strast je v nas zamojiSa vs-. lepa, idealna Čustva, da smo giuhi ia sle;v i z a vse le?o, za vss idealno, za ese polteao. odkritosrčno. Ako si u netalk, dobro, bod I Ali si pa tudi moj pristaš? Ne? Torej po glnil To je r^aisina naših razoranih ra£ mer. Ko je bil naš VeM Jože med Sloveče! — rojaki tako zaaič?van m ogoijufan, Šel j; med rojake s?/o|e matere, med Hrvate v Volosko. Tu ie našel prijazen vsprejena me i prijatelji Hrvati in tu bivajočimi Siovenc1. Ampak sreča mu tudi tu ni bila mila. V zakonskima Jdnovski js našel huda koaku renta ; ne v umetnosti, ampak radi tegfi ker sta ona dva domačina. A oa ? .... Z Jano s ski.ua ie razstavil na umetniški ras stavi v Opatiji lepo šievilo lepih slik, ksiikanih iz njegove velike kraške, ki ečts miado5tne duše. Jsvnost se je di?i!a njegovi umetnosti; pokupila je mnogo, mnogo siH, — a ne njegovih, njegovih m*nda irl ravno, da je bilo neka]. Sliš-l je raaogo lepih besed, a u videl je, da besede niso dejanja .... I j tako se vozi sedaj s!oven!k) siiket v avtomobilu, — ia kaj mu vse d^ugo mar? B. C. Kritična perijoda, ko rastejo zobje, Bledim otrokom, kterim daiejo matere okusno in redilno „Emulzijo Scott" iz ribjega jetrnega olja, postanejo ličiča rudeča in sveža. Drugo nemanjšo dobroto dopri naša „Emulzija Scott* otrokom v oni perij odi, ko jim rastejo zobčki. Kdor hoče odpraviti te neprilike, naj rabi „Emulzijo ScottM, ki je jako redilna, vsebuje tako snovi, ki so potrebne za tvorbo zobov, da nežnemu telesu novo moč in pomaga, da preder^jo zdravi zobčki br z vstke bolečine« Cena orig;naloi steklenici, ki s* d> bivi v vsth lekurnah Kron 2-50 /k> se pošiio 50 viuarjev v znamkah tvrda ^Scoti & B wne 'G. ui. b "H. I Vino z Brionskih otokov @- @ Glavna zaloga: i Trst - ulica Carlo Ghega štev. 11. @ Telefon 15-67. § 5PECI]RLITETR : § J| KOMJRK BRIONI IN VERMUT. g Ako se hočete ceno :::: obleči, pojdite :: ■ Slovenci 1 v prodajalno izgotovljenih oblek l^fllLA CITTfi'^1 ~ Dl TRIESTE ^ Trst, ulica Giosue Carducci 40, kjtr najdete obleke, paletot, ranglan za moške in otroke, kakor tudi velik izbor blaga za obleko po meri. Hlače in srajce za delavce v veliki izberi. klik GITTA' DI TRIESTE IRST - U ica Giosue Carducci št 40 TVRDKA francesco Badnar trst — ustanovljena leta 1878 — trsi je preložila svojo trgovino šiv&mih strojev bidfcljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosao štev. 4 v ulico Caritpaniie štev. 19. ANTON SARUCCA MlZAmKf MOJSTER Trst San francesec d'/fssisi Z Specijalist za popraTlJanJo rouiet u a oknih. Na leljo eo menjajo pasovi In zrnati aaftil za papiloi li ta ie btll kMkanaoi Slovenoi! :: Slovani! Priporoča se Vam slovenski krojač Fran Rupnik Trst ulica Ganpa 10,1. nadstropja kateri izdeluje oblek; iz finega in n vadnega sukna po zmotnih cenah. Uzorci na razpolago. Izdelane obleke na ogled. Solidno delo, :: izdeluje uniforme vseh vrst.:: Priporoča se slav. občinstm za obilen obisk. - MESNICA :: TOMAŽZADNIK TRST = TELEFON Stv. 16-0.S. Rodoljubi {Posnemajte naše narodne mecene I Gostilna M. B, O. na vogala ul. C&rradori-Ghega Je p«d novim vod*trorn g. JOSIPA Ž [GONA. po* polfioaia preurej -na ic preskrbljena a p jačo naj. različuejSih vrst tap z Izborro knhinjo tople ln mrzle jedi- Sprejema aboaement n* hk-uttu 1< preskrbuje prenočišča. — Tazemskl in Inozemski časniki na raz-olafo. Za cenjeni obisk Sl naj topleje priporočil JOSIP ŽltfON, poslovodja. Franjo Stančić i rBt - ulioa Media au 17 - Trsi priporoča svojo trgovino jestvin m kolonij alueg^a blaga katera je vedno oairbijcna s svežim in prvovrstnim blagom trg «av. ivan» 5tv 6. - Prodaja meso ia l^stae klavnica na debelo drobno. Na drob:to goveje: sprodati deli po K l'4-4-in i 60. Zadnji deli po K 1'76 in 1'92. Na debelo po dogovoru. Mesnica je vedno dobro pratkrbljena a teletino prve vrste, j^akor tuli perutnino. Za mnogobrojen obiak se uljudno priporoča Tomaž Zadnik. finlon Žcrjal-Trst priporoča svoje trgovine restvin oliCE. Oommerciah 18, s podružnico ulica I^tr^a ftfc fOarbolu zgornja) - podaja ae žito, oves, koruza tu raznovrstne otrobi ter moka tudi nadebelo LOfcrts^jsko društva" pri Sv. Ani, j----l tik tramvaj ;ke proge —— ; priporoča slav, občinstvu svoja znano Prva sloveii. mirodilnlca v Trsto iklojz Saleteij ulica Carradori it 18, v b iiini gostil -9 NOO. Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predme- 5 tov iz gumija, sveč, mila, parfum., min. vod itd. GOSTILNO kjer se toči IZVFStHO belo Ili čriiO vmo ter ::: DREHEKJE O PIVO. Izvrstna domača kuhinja« Priporoča se za obilen obisk VODSTVO. Avforiziran el&ktfoteiri niški mehanik Vittorio Ban ™ PREVZEMAJO SE INSTALACIJE električnih luci, aotorje, električnih zvoncev, teh/onov in strelovodov. Bogata zaloga svetiljk ia mrežic iiajooljšiii znamk* Oskrbovarajo električne razsvetljave in zvoncev, dvigal, telefonov. Poseben oddelek za popravila v precizijski mehanik!. Ti*zaska posojileien in liiani reglstrovana zadruga z cmelenim poroštvom. Trst, piazia Caserma štev. 2, I. (v lastni palači — vhod po glavnih stopnjicah). PoStno hranttnldril račun 16,004, na vknjižbo, na menice, na zastave in Posojila daje na amortizacijo za daljšo dobo po dogovorn. Eskcimptuja trgovske stenice. Hranihs vlog^ sprejema od vsakega, če tudi ni ud i d jih obrestuje po Večje stalne viope to v-oga na tukoči »ačun po dogo-oru Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domače nabiralnike (hranilne pušice). Telefon štev. 902. Ima varnostno co>lco (saFe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požara, urejeno po najnovejšem načina, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah Stanje vlog nad IO mlijonovi URADNE URE : od 9 do M dopoldne In od 3 do S popoldne Izplačuje so vsak delavniK ob uradnih urah. Stran IV. __ Trst-GHjan-Miramar Salonski parnlk „Volosca" (za 400 oseb) Odhod vsak dan s pomola Sv. Karla ob 9.15 predp., 2.45, ob nedeljah in praznikih razven tega Še cb 9.15 predp., 2.30 in 4 popol. CENE : Vožnja tia in na*aj.....K 1'— za častnike........„ — *50 Sf mo ena vožnja....... — '60 za o roke .... "30 „EDINOST" St. 321 V Trstu, dne 20. novembra 1913 VSAKE VRSTE ZA VSE STROKE ATELJE BABUDERTBST Zaloga obuvala In lastna d&lavnioa A. Visintini frst, nlioA Oiosae Cardaoci itev. 27. Podraanioa: ul. Ri-borffo It. 31 („Al* BUON OPERAIO«) Velika izbera moških in ženskih čevljev. Poprave se izvršujejo točno, solidno in po zmernih cenah. Prva slovenska izda-lovalnics mostnih, ž! vinskih in drugih tsht-nlo 7a trgovino «n obrt, stavbno in umet na ključavničarstvo IVAN REBEK Celje, Poljska ulie priporoča svc-Je tehtnice. Csn b narazpo^iu brezplačno tn irtnto. 1 Prada|alnlca ur In dragoetnasti O. Bucher (a drag Dri|etlu Vakjete) TRt CflfSB H. 3S. Bogati Um ilaluiaa, mkniM, Atakom aoatf ta Npatk ar. Kttpoj« ta mri (Ur slafto ia tadB arabvo s morimi predmeti. — fl^aa aaieCfcs ta popravka mkamta« mMk ihkilm, kakov ta« ftepee m DELO SOLfl>NO. CENE ZMERNE, jI IHHHMMBMHnMMMaaamDKMCMMPlrf' r m IVAN TORRESANI TRST - ULICA G ULIA ST. 32 FR0DAJALNA ŽELEZNIKE. - PRE0 MET? ZA DOMAČO UPORABO ; OBRTNI IN P0LISKI PRECMETI. - CENE ZMERNE, j£3T POSTREŽBA TOČNA. Ljudska upirna i BOGOMIL PIMO Trst, nllca Vlncenzo Belllni it. 13 Ciasirstl bttn it. iiftti io?bi» Bogat izbor ar, verižic, o vratnih verižic, uhanov, prstanov, zapestnic itd. Konkurenčne cene. NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke Prepečene?, sla ščfce, mrzle pijače, kakor tudi vino in liker i. Uljudno se priporoča ALOJZIJ GULJ, (prej na trgu Caserma). i rJr3 DELNIŠKA DRUŽBA GREINITZ CORSO 18 - TRST - CORSO 18 ZADNJE NOVOSTI ii^! vseh sistemov za kurjavo s plinom, ogljem in drugim kurilom Razven tega bogat izbor VSEH PATIKU po najnižjih cenah Slavno občinstvo se prosi, da obišče in pregleda naše VELIJO -- PEČI, ne da bi bilo obvezano kaj kupiti. — SK'L.&IjIŠ&iu MlllUi i j M T w ji!) lil \h lili p^m -^ •v! lil l»ik fsUi si J if sit / jl i ' ^ fflJfrsmJl p fclii lm mmi lliillif eMM SPozor! Opoldne in zvečer abonement. Zelo ugodno. Izborna kuhinja in Bidjejevliko piie (brez glavobola). Zmerne cene, RESTAVRACIJA-HOTEL BALKAN j V Trstu, dne 20. novembra 1913. „EDINOST" št. 321. Stran V, Nekaj resnega za — smeh. Kakor |e znano, |e tržaški kamoraSki poslanec dr. P/tacco porabil v dunajskem parlamentu priliko, ko je ilo zav vprašanje krieeja deželne avtonomije na Češkem, da je „Spregovoril" o kršenju tržaške avtonomije po onih znanih namestaišUenih odlokih, ki zahtevajo odpustitev ioozemce? iz tržaške občinske službe. S tem pa je dal tudi priliko socijalnodemokraiskemu „Lavoratoru", da je napisal sledeče zanimive pripombe k Pitac-covemu „govoru": „Beseda parlament prihaja od „parlare' ia to {e najbrž tudi povod, da jih ie cd 508 po5?asc2V italijanskega parlamenta najmanj 400..... ki nikdar ne govore. Resnica je namreč, da se tem manj neumnosti pove, čim manj se govori; in potemtakem fe pač treba misliti, da se smatrajo onih 400 poslancev za prave mnogojezičnlke, seveda v smislu maršala Molikeja, da znajo — molčati v vseh jezikih. Na vsak aačla pa prihaja beseda „parlament" od „parlare" in zato je v italijanskem zakonodajnem zastopstvu prepovedano čitati več kot pet minut. Ta odredba pa |e vzrok, da morajo nekateri poslanci postati zopet dečki in se oprijeti tistih način: v, ki so biii svoj čas v navadi v gimnaziji_____ ko so se lekcije čitale iz krj!gef ki |o je Imel profesor odprto pred seboj, ali pa z lastnih, že prej popisanih maošet. Mnogo je tudi poslance?, ki si pripravijo govor, spisan s pisalnim strojem, v Katerem so zabeležena že vsa pritrjevanja, odobravanja in čestitke, si ga polože predse na pult ia ga potem, stoječ nekoliko skjučeno, improvizirajo z ono poč^s nostjo, ki spada k oni svečanost?. Včasih, ko je treba obrniti list, se zmotijo .... in potem je potom. Največkrat pa se niti ne dogaja taka nesreča, kajti kakor hitro se odkrije ta Igra, začne kričati časnikarska tribuna: — Nesite vendar papfrje stenografom!.... Ia večkrat je bilo videti govornika, da Je msd veselim smehom zbornice sprejel dobri svet____■ Tako je pisal italijanski časnikar R?c-cardo Fondi o italijanskem parlamentu, „Lavoratore* pa pravi, da mu je ta opis parlamentarnih razmer prišel na misel, ko je čital „govor" dr. Pitacca v „Piccolu", in pravi, da |e bil tudi ta Pitaccov „govor", kakor vsi njegovi parlamentarni „govori" lepo spisan, da so vsa „Piccoiova* „naj-živahnejša odobravanja" prihajala v resnici le cd „liberalne" Italijanske skupinice in da so »čestitke mnogih poslancev" le izrodek *PaS:Če pri A. Pečarju na Katinari. — N. SmiljaniČ. 2741 Ctsnnuonin z 2 sob* mi, kutinjo in eno z OlOllUvallJC 1 sobo in kohinjo z uporabo vrta. Voda in plin v hiši. Lep razgled na morje Odda se takoj. Obrniti ae v ulico Oommer ciale uhed V. Sora Doris štv 222, 2743 Ivan de Lorenzo - Anton Ferfila ZALOGA GLINA8TIH PEČI IN ŠTEDILN.KOV Trat; ulica San Maurizfo 9. Velika izbera glinastih peči v vsaki velikosti in barvi. Lastna delavnica štedilnikov. — Izbera plošč za stene n. pr. kuhinje, kopelji itd. Izvršuje in popravlja vsakovrstna dela te stroke. Na-ročbe se izvršujejo točno. Sprejemajo se naročila tudi na deželo Vj> \ -v 'i mi"1 X OS I Priporočljiue Me. I MUiipip Čevlja mi ca, ul. Lazzaretto vecchio • nUlflv Št. 43. Zaloga izgotovijersih Čovljev za moške, ženske in otroke. Sprejemajo ae naročila po meri. — Poprave izvršuje točno in Litro po zmernih cenah. 3222 Pchišfvo in tapetarije po že xnaiio nizkih cenah, katere ae ne dobi drugje. Spalne mobe im vsakovrstnega leaa, rezane od 380 kron naprej. Jedilne sobe od 440 kron naprej. Nova mu loga S. ERO D, nI. Squero nnovo 7. I- nadstr. na atranJ pošte« palače. Po dogovora olajšanje plačevanja. 146* Kupujem železo, stare kovine: Anton Ueruac a Trat, ulica Olmo 5t. 14. 1865 kn!innvP7nira ANTON bepenšek je l\IIJIljUVG£llll#a ©dina slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Cecilia ŠL V. — Izdeluje vsa knjigoveSka preprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah. 1760 Rudolf Bonnes tz pri: poroča cenjenemu občinstvu svojo TAPE-TARSKO DELAVNICO, izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. Delo solidno. Cene zmerne. 1803 Medena obešala M^-JS! rane in iz aluminja, leseni predmeti in železnine za domačo uporabo, po cer ah, da ae ni bati konkurence. — Obrnite ae samo do Umberto Ceaca, ulica O&eeima Štv. 14. 1682 ^IH^nn^&fa Antona JerkiČa naslov: Trst, ul. riHUlji <11 d delle Poste 10; Gorica, Gosposka ulica 7. 4444 — 0 kmetija v najem ali pa plužba z dru-5*3 žino sa oskrbnika. - Naslov pove In-seratni oddelek IdinoBti prd štev. 2742. 2742 Išče A«laijft» An postelja mladeniču. - Uiica Ooroaeo Udua se f, v. n. desno._2746 Perzijske preproge Pojasnita v ulici Cecilia 9, I n ::: zeio krasne se prodajo po ceni. 2744 Solnčnata soba odda na Belvederju št. 12. vrata št. 11. _ 2745 Obrtno podjetje kladno tudi za gospe in katero daje Kron 200*— Čistrga mesečnega debička. se proda za Krcn 1600. Pojasnila daje Collarsich, Kavarna „Al Corso" v Trstu, od 9 do 11 Jn od 3 do 6. 2767 Gostilna Tomažič najbo'jše vipavsko, istrsko in dalmatinsko vino po najnižjih cena. in Drel erjevo pivo. — Vedno i veža kuhinja. Fegan Lean^er, voditelj._2703 Spretnega trgovsk. pomočnika kortferijske in modre brst že tfr obuval, ki je zmožen slovenščine, iir-iijanšćinp in nemščine sprejme takoj ttrdka Waldm«nu & Fi=cbof Gorica. 2699 C fin litrnv pasteriziranega jato finega mleka wUU II IlU V dnevno icatm takoj za oddati, tudi proti pogodbi. Ponudbe pod rMiekarna št. 2730-na Jnseratni oddelek Edinosti. £730 P-ftflrt ee naaterijal starega ribjega trga rruua OB T Trstu. Pojaanila istotam._2718 in mJ^EP6a »a-uljurska dela se iz-ivoJKJUljdCa trgujejo v frizerskemu sabnu And ROJIC-a v Trstu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrs na dela. Dt bra in t< čna poetrežba. Oglodajte si izložbo, da se prepri-žate 1851 Restavracija „Aiia Stadione' TRST, Trg pred južnim kolodvorom 3. — Najugod nejša restavracija za potnike in za meščane, ker je t bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjei ie uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino L vrat6. Izborno briško vino. Furlansko in istrsko za doia po {J6 stot. liter. Domača kuhinja. Ceoe zmerne. — Lastnik Anton Andrijacčič, bivši vratar Ho-teia Bslkan._1152 ilnfrti? et"ua slovenska žgt»;;jarna i i /fllLUli ■ fesi l\y ZEluga likerjev, \ kuteri hj dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v biiž ni „Narodnega doma* v Trstu, ul. Carlo Ghega 10, vogal ul. Ceci ia. Edina zaloga dalmatinskega tropinoves Razpcšilja tudi na deželo. 1152 Trgovina jestvin in deiikatea CELESTE FURLANi vrat, via Belvedere it. 5 7. Prodaja vedno »veže testenine iz Ilirske Bistrice ter ix drugih zunanjih tovarn. Vino in likei-i v steklenicah, Postrežba na dom RazpoSilja se pakete od 5 kg naprej : kave, olja i. dr. ER2VES? HOČEVAR, vodja trgovine. Slavnemu občinstvu naznanjam, d« sem prevzel dobrozaano trgovino jestvfn Antonija Mihelič v Trstu, ul. Rojan št. 8 FRAN SLUGA. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem odprl v Trstu, ulica Campo San Gia-como št. 18, (ua vogalu ulice del Pozso) Podružnico trgovine jest - n in kolonijalnega blaga. Pripore čam se za obilen obisk in beleži'a velespoštovar/em Vekoslav Stepanč č Trst, Via Bsrnera v. 33, viau 5y 13. Damska krojačnica. izdeluji vsakovrstne obleke po angleškem in frsnaoskeir feroju, piesne obleke, obleke za poroke, bleze tt USŽ« " gledališče itd. Cene zmerne. MMosoan mirar v ulici Torquato Tuaao , majUCil (vogal Belvedere) št. 23 se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje spalne Bobe ia drugo pohištvo.___2005 Uon QQl#oirf«S uiica Fornac® Tovarna rfaSI wdlVC!Ua in trgov-.na ghsovsrjev in pianinov. Razpošilja na vse kraje. Iz7r5uje vsakokratna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne Svoji k svojimi -2224 A¥tomo!iiI - UniTersal Ford 16—20 HP Novi modeli 1913 Pomnoženo proizvajanja. Znižanje ceni 4—5 Bedežev K 4800; 2 sedeža K 4W0. L.iu'ift'e 6 sedeže? K 63CO. Popolna oprava Capote b an-akimi zcvesemi, st kl.>, pet svetiik, generat r sh i« ie..fki plin, rog, kilomet rski Stevnik in hit; ..»-r. Cene veljajo z *. voze prosto veznine in eolnine vi. '.a ANTON SKERL, sodnijsk' iz-edenec Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon j; Garage: Via dei Bacchi 18. Telefon 2. 34* Prvovrsten v Trstu in Istri mnogo iet dobro vpeljan mlin išćc jako spretnega izumim zoslopniM, ki razpolaga s kavcijo. - Ponudbe pod „Vertreter P 9970" na Haasanste n & VaglSP A. G. Dunaj I . Neuer Markt Najboljše kranjske klobase :: komad po 20 do 40 vinarjev razpošiljam po povzetju od 10 K naprej. Pri večjem naročilu nekaj popusta. Josip Princ, gostilničar in izdelovalec klobas — Selo fitev. 23 pii Ljubljani. 2686 .nnnf slovenska žganjarna in saloga 2C ŽUptll vsakovrstni h likerjev t Trstu, Csmpo 6an Giacomo Štv. 17. Razpošilja likerje od 5 litrov naprej pošteine prosto, po konkurenčnih cenah. Slavnemu občinstvu se toplo priporočata, kakor tudi pripcrcČata svojo trgovino jestvin na Op-činth. — B-sta SOSIC. 2355 Pnhi^tvn za en0 spalno sobo iz ma- I lili E OIV U haguncvca proda Ivan Ščuka, mizar, Trst, ul. 8. Cilino 533 pri Sv. Ivanu. 2739 Ctannuoniiia (soba in kuhinja) se odda T OUtllUValijS najem. — PeršiČ, Sv. Ivan 1063, nasproti tovarne Girardelll. 2736 # Zaradi selitve Se proda po neverjetno nizki ceni: Poročna soba, solidna, moderna elegantna — ogledala — šivalni stroji, stroji za pletenje — tudi različno pohištvo. SAMO ZA MALO DNI. TRST, ul. del SolSce 2 Mazin), □ Frdh MALIS dipl. krejsč na du"«Jskem učne* zavodu za prltrojavanj«. z dovolj.n:ijeav$tf. nam. TRST ul. Tor S Piera 4 Podružnica v Nabrežini. Krcjačnica. zalaga sukna Obleke po zmernih cenah Solidna, vzorna izvršitev R. C^a&perlei, Trst Tetefoa iter. 1974, sped^tdP Vi* Economo «t 10. mmzm Prevozno podjetje ■■ Sprejema razcarinjanie vsategabli bl^a Iz altaic, dostavlja aa km. FOftlLJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopajo tvrdk« „Oomont" Tarormm PRODAJA NA DROBNO. mntm mPortlMrndu r SpUetn. CENE BREZ KONKURENCE.