Poštnin* plačan* T fafcmni Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečno L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Sped. in abbon. post. * 11 Gruppe % Leto VIII. - Štev. 20 Gorica - 17. maja 1956 - Trst Izhaja vsak četrtek PARIZ ZA ZELEZNO ZAVESO Naš posebni dopisnik poroča: PARIZ, 13. maja. V dneh od 7. do 11. maja je bil v Parizu na obisku pri predsedniku francoske republike Josip Broz-Tito. Spremljala ga je njegova sedanja žena Jovanka Budisavlevič, zunanji minister Koča Popovič in njegov o-sebni zdravnik dr. Lavrič. — Prišel je v ponedeljek 7. maja s svojim posebnim vlakom preko Trsta, Italije in Švice. V Bois de Boulogne ga je sprejel Rene Coty. Še isti dopoldan je položil venec na grob neznanega vojaka in bil odlikovan s francosko vojaško medaljo. Popoldne je sprejel zastopnike diplomatskega zbora, zvečer pa bil na slavnostni večerji v Elizejski palači, kjer je tudi sicer stanoval. —> V torek 8. maja bi bil moral prisostvovati vojaški paradi ob priliki francoskega praznika zmage, kar pa je odklonil, ker Francozi niso ugodili njegovi zahtevi, da paradi ne bi prisostvoval papeški nuncij, ki prejšnji popoldan ni hotel priti k sprejemu Tita, čeprav je predsednik diplomatskega zbora. Opoldne je bil sprejet na magistratu, popoldne pa imel politične razgovore z ministrskim predsednikom Guy Molle-tom. Zvečer je priredil na jugoslovanskem poslaništvu slavnostno večerjo, potem pa prisostvoval prireditvi v pariški operi. — V sredo 9. maJa je obiskal Versailles, popoldne pa tovarno avtomobilov Des-sault. V četrtek 10. maja je bil na vojaškem vežbališču v Chalon sur Marne, kjer so mu pokazali najmodernejše orožje, zvečer pa je bila slavnostna večerja na zunanjem ministrstvu. — V petek 11. maja je imel znova politični razgovor s francoskim min. predsednikom, potem pa si je ogledal atomsko središče Sarclav. Ob 11. zvečer je odpotoval proti jugovzhodu, kjer si je v soboto ogledal največjo francosko električno centralo Donzere-Mon-dragon. UDBA MU PRIPRAVLJA POT Zaradi varnosti so potovanje do zadnjega skrivali. Da bo prišel, je bilo gotovo. Dalj časa namreč ni smel nihče iz Jugoslavije v Francijo brez posebnega dovoljenja jugoslovanskega notranjega ministrstva. V Parizu se je nekaj mesecev prej pojavila UDBA, ki je sama vodila vse varnostne ukrepe. (Scotland Yard ni dovolila Serovu podobne pomoči ob priliki Bulganin-Hruščevega obiska v Angliji). Med jugoslovanske izseljence so bili poslani v začetku maja ljubljanski akademski pevski zbor, oktet itd. Jugoslovanski konzul v Strasburgu je pridno zahajal med Slovence (kadar je treba kaj pomagati ga ni), da bi preprečil Vs«, kar ni bilo titovskega. Tako je sklical seje slovenskih rudarskih društev i„ jim prepovedal prisostvovati slavnostim na čast slov. izseljenskemu duhovniku msgr. Stanku Griinsu, z grožnjo, da ne dobijo vizuma za obisk domovine, ker ne bodo več smatrani za Jugoslovane. — Jugoslovanski delegaciji (60 o-seb) za pariški velesejem so bili odklonjeni vizumi. Tito se pač boji svojih podložnikov, čeprav si niso »izvolili svobode«. — V soboto 5. maja je bilo ob 6h zjutraj odpeljanih 80 Jugoslovanov iz Francije na Korziko, kjer so preživeli Titov o-bisk v hotelu na račun francoske države. Dnevnice tega tedna so jim plačane. Ostali Jugoslovani so se morali javljati po dvakrat na dan na policiji. Med njimi tudi nekate-rt, ki so v Parizu z jugoslovanskim potnim listom. Vsako protikomuni- stično gibanje je bilo seveda onemogočeno. Kljub temu so prejeli pariški časopisi in francoske politične osebnosti iz Francije, drugih evropskih držav in Amerike razglednice, kjer je bilo med drugim tudi na tole opozorjeno: »Diktature minejo. Francija in Jugoslavija o-staneta. Vedno bosta potrebovali ena drugo. Ali se da zamenjati s krvjo podpisano prijateljstvo ljudstva z dvomljivim in minljivim prijateljstvom diktatorja? Daj, da bi bili Francozi branilci pravic do svobode in pravice na molk obsojenih jugoslovanskih narodov!« POLICIJA, GASILCI IN VOJSKA STRAŽIJO JUGOSLOVANSKEGA GOE RINGA Pravijo, da je maršalov obisk stal francosko državo okrog milijardo frankov. Ni čudno. Že prvi dan prihoda so mobilizirali vso policijo in gasilce za osebno varnost visokega gosta. Toda kljub vsemu je bila prva Titova kretnja v Parizu — strah in prvi pozdrav —- nerodnost. Posebni vlak se ustavi na predsedniški postaji. Ljudstva ni blizu, ker ga ne zanima, pa tudi ne sme. Samo policajev je 17.000. Po strehah in hišah gasilci. Hiše, mimo katerih se ima peljati, so že pregledane. Pred vlakom rdeča preproga. Tovariš-he-roj ne zaupa: v lepem krogu jo obide. Pri rokovanju s francoskim predsednikom mora pokazati, da je prišel iz hoste: pozabil je, da je treba rokavico sneti. Zato je treba rokovanje pač ponoviti. Praznik za fotografe (morali so imeti po več posebnih dovoljenj), ki potem objavljajo sliki eno poleg druge. Vse dni se vozi rdeči fašist po najširših ulicah, da policija lahko postavi ograje čim dalje. Pariz je prvič v svojem dvatisočletnem življenju videl ograje ob ulicah. Nekaj radovednežev je sem pa tja za ograjami, navadno ne smejo ostati pri miru. Pri slavnostnem vhodu ploskajo — vojaški godbi. Sploh je sprejem mrzel. Sicer je videti precej moških, toda to je tajna policija. Skrita je tudi v kostanjih okrog postaje in na Elizeju. Francoska policija komaj prepriča UDBO, da ni treba posebne straže z brzostrelkami v kleteh Elizejske palače. — Spored obiska je javljen vedno samo- nekaj ur prej, pa še tega navadno ne izvedejo tako kot je najavljeno. Na večer prvega dne, ko je položil venec na grob neznanega vojaka, je mladi češki begunec, ki je bil verjetno zaprt v Jugoslaviji, strgal z venca komunistično zastavo. Pri Invalidih, glavni francoski vojašnici, snamejo jugoslovansko zastavo bivši indokinski borci. Na strehi Elizejske palače jo stražijo noč in dan utrujeni gasilci. V torek, pri sprejemu na magistratu, UDBA zahteva, da se okna zabijejo z žeblji. Rečeno, storjeno. Toda, kakšen vtis je to zabijanje pustilo, si je lahko misliti. — Istega dne organizira francoski odbor za zaščito preganjanih manifestacijo pred jugoslovanskim poslaništvom. Francozi so. Rožni venec molijo in velike napise nosijo. Med drugimi: »Vrni Boga svojemu narodu. Pusti na svobodo kard. Stepinea. Daj svobodo* jugosl. narodom«. Varnostni organi odpeljejo inanifestante na policijo, kjer so vso noč. Med njimi francoski duhovnik. Dva francoska duhovnika razlagata v bližini poslaništva časnikarjem pomen manifestacije. Ker vse to slikajo, se policija spravi na fotografe: nekaj aparatov razbitih, par časnikarjev'ranjenih. Hudi protesti v vseli časopisih. — Značilno je, da je maršal pri nekem sprejemu prebledel, ko ni videl nobenega policaja v uniformi. Vprašal je, če ni nič poskrbljeno za varnost, pa so mu odvrnili, da so vsi ljudje, ki jih vidi pred sabo, policisti v civilu. Tako so se koncem koncev pojavljale povsod iste osebe. — Na Champs-Elisee so bili aretirani trije bivši jugoslovanski oficirji. To so: komandant Nijovič, polkovnik Re-metič in kapetan Piletič. Razdeljevali so letake z napisom: Tito As-sassin! — Ko je šel v Chalon sur Marne, so mobilizirali za stražo tudi vojsko. Maršal je itak rekel za to priliko, da noče videti nobenega civilista. Odpeljal se je deset minut potem, ko je odšel redni vlak. Bal se je min, kljub temu, da je bila vsa železnica zastražena tako, da je moral lepo Marnovo dolino gledati samo preko čelad, pa še iz gozda so kukale. Ko je redni vlak prišel v Chalon, so potnike zaprli v čakalnico. Postaja je bila okrašena za sprejem. Toda heroj ni zaupal. Odpeljal se je precej ven iz mesta na polje, odkoder se je vrnil z avtomobilom. Preden je ob 4h popoldne zlezel v vlak v Chalonu. so vojaški avtomobili-žerjavi spravili s postaje vse avtomobile, ki so bili slučajno tam. Chalon je precejšnje mesto, pa je policija prebrskala vse hotele. Maršal je tudi skozi Chalon drvel — kot po navadi. Pariški šoferji mu seveda zavidajo, saj je iz Bou-logna do Elizeja pridrvel v štirih minutah. Pariška javnost se je zabavala še z manjšimi incidenti kot sledeči: na trg Beauvau pred Elize-jem prileti čuden predmet in se razpoči. Takoj ga obkoli kakih 20 policajev. Smešen peklenski stroj: na pol gnila pomaranča, ki jo je odvrgel neki gasilec s strehe bližnje hiše. Medtem, ko se gasilec opravičuje s kretnjami, mora policija že v vrsto: druga skupina obvešča po radiu, da se maršal že približuje. Drugi: Dva zajčka in ena veverica so poginili v nekem grmu v Versaillesu, menda od strahu. Alarm. Obvestijo šefa policije. Ta se razkači. Saj je vendar ukazal, tla morajo vse spraviti iz vrta. 24 ur je trajala gonja po parku, ponoči so z bakljami podili veverice, čuke so pa še pritegnili. Ob desetih zjutraj debi šef policije radijsko obvestilo, da so spravili ven zadnjega slavčka. Maršal v takih razmerah Pariza sploh videti ni mogel. FRANCE SOIR pravi, da mu bo šele Jovanka lahko povedala, kakšen je Pariz. (Nadaljevanje na 3. strani) Jugoslovansko - francoski razgovori Jugoslovanski predsednik Tito je bil pretekli teden pet dni na obisku v Franciji. Francozi, zlasti socialisti, so si od tega obiska veliko obetali. Morda so sanjali na tiste stare čase, ko je francoski veleposlanik v Beogradu vodil politiko Male antante. Danes je Francija pribita na križ težav doma in zlasti v Afriki. Dasi jo je demokratični Zahod dvakrat rešil nevarnosti, vendar nekateri francoski politiki sanjajo o neki nevtralnosti titovskega kova, lipa joč, da jih bodo Sovjeti varovali pred novo Nemčijo in se bodo s pomočjo komunističnega bloka izvlekli iz nerešljive zagate v Al žiru. Zunanji minister Pineau je govoril celo o novi jugoslovanski socialistični demokraciji ter novem jugoslovanskem gospodarstvu in ju stavil za vzgled Francozom. Če bi bili hudobni, bi razvajenim Francozom res privoščili, da bi se nekaj časa tolkli skozi življenje in gazili v podobni revščini in-stiski, kot mora delati po komunistični krivdi ubogo jugoslovansko ljudstvo. No, kot kaže, jim je Tito bore malo obljubil glede pomoči pri Nasserju, da bi svetoval Berbercem in Arabcem, naj vendar ne mečejo Francozov tako neusmiljeno iz Alžrra. Odbor za zaščito političnih preganjancev pa je organiziral več sto svojih francoskih članov, ki so pred jugoslovanskim veleposlaništvom v Parizu molili rožni venec ter nosili napise: »Osvobodite kardinala Stepinea!« in: »Vrnite jugoslovansko ljudstvo Bogu«. To je policijo tako razjarilo, da je tihe demonstrante pobijala na tla in surovo vlačila na fiolicijške avtomobile, s katerimi so jih vozili v zapore. Grdo je ravnala tudi z duhovniki ter časnikarji in fotografi, ki so hoteli te prizore fotografirati. To je bilo seveda poštenim Francozom preveč in so proti surovemu ravnanju glasno protestirali. Skupina francoskih krščansko-socialnih poslancev je objavila odprto pismo Titu, v katerem graja jugoslovanske komuniste, ker so obsodili kardinala Stepinea in ker v svoji državi kršijo demokratične svoboščine. Resno pariško časopisje je grajalo socialistično vlado, da vlada v Jugo- so predčasno razpustili parlament in razpisali nove volitve. Večina volivcev se je izrekla za politiko katoliške ljudske stranke. Nova vlada bo verjetno spet koalicijska vlada ljudske in socialistične stranke. slaviji »rahlo omiljen stalinizem«, odnosno nacionalistično pobarvan povratek k leninizmu. Če naj bi Francija hodila po' Titovih stopinjah, kot je v vzhičenosti govoril Pineau, bi naredila samomor svobode in sama uničila svojo demokracijo. To so senčne strani, ki so neprijetno vplivale na jugoslovansko-francoske razgovore, kateri naj bi rodili nekaj sporazuma glede svetovne razorožitve, pomoči zaostalim državam (dajali naj bi jo Ameri-kanci, Sovjeti in njihovi prijatelji pa naj bi v Varnostnem svetu odločali, kdo naj bi jo dobil in kdo ne) ter o sodelovanju na atomskem področju. Sklenili so tudi nekaj kulturnih in gospodarskih dogovorov med Francijo in Jugoslavijo. Ko se je Tito vračal domov preko Ženeve in Milana ter Trsta, so ga tudi v Italiji dobro zastražili. V ta namen so morali številni jugoslovanski begunci v Italiji zopet v taborišča za nekaj dni, da bi se kdo ne drznil motiti diktatorju in njegovi lepi polovici prijetnega potovanja. Položaj na Cipru Na Cipru se je položaj zaostril. Angleži so dali obesiti dva na smrt obsojena ciprska gverilca. S pravnega stališča temu ni mogoče oporekati, vprašanje pa je, če je bil ta korak politično moder. Angleži st> dali nacionalistom dva mučenca, sprožili izbruh protiangleškega besa v Grčiji in izzvali verigo škodljivih mednarodnih posledic, katerih obsega in pomena še ni mogoče predvideti. Storili so veliko uslugo komunistom, ki bodo znali to napako dobro izkoristiti. Ker se potegujejo za Grke na Cipru Grčija, za turško narodno manjšino pa Turčija, je borih 490.000 Ciprčanov postalo nevaren dinamit, ki lahko razžene Atlantsko zvezo in varnost Zahoda. Grki gotovo ne morejo biti zadovoljni, če morajo njihovi rojaki na Cipru na vislice. Gverilci na Cipru so izjavili, da so v odgovor obesili dva angleška vojaka, ki so ju imeli ujeta. Mestni svet v Atenah pa je preimenoval ulico, v kateri je angleško veleposlaništvo, po imenu mladeničev, ki so ju Angleži na Cipru obesili. Če ne bodo te zadeve res kmalu zadovoljivo rešili, bo v protikomunistični fronti nastala Velika razpoka. Angleži bi pač morali vedeti, da so časi kolonializma že za nami. Svoje koristi na Srednjem Vzhodu bodo marali varovati pač kako drugače. Potrebna je kompromisna rešitev, toda v sedanjem napetem vzdušju terorja in protiteror-ja je vsak pameten kompromis nemogoč. Volitve v Avstriji V nedeljo 13. maja so bile v Avstriji državnozborske volitve. V starem parlamentu je imela katoliška ljudska stranka 74 poslancev, socialistična 73, neodvisni 14. komunisti pa 5. Pri nedeljskih volitvah pa je dobila katoliška ljudska stranka dva milijona glasov in 82 poslancev, socialisti 75, stranka svobode ( prejšnji neodvisni) pet, komunisti pa samo tri poslance. Avstrijsko ljudstvo je dolgo živelo pod sovjetsko zasedbo in vsaj od bliže spoznalo komunizem. V tem je razlog, da so avstrijski komunisti tako pogoreli. Katoliška ljudska stranka je šla na volitve z geslom, da mora petrolej — okoli katerega se je v glavnem sukal volilni boj — postati delno javna in delno zasebna last. Delnice pa naj bi po ameriškem vzgledu dobilo čim več ljudi, zlasti nižjih slojev, delavcev, uradnikov in obrtnikov. Socialisti so zahtevali popolno podržavljenje vrelcev. Ker se niso mogli sporazumeti v vladi, Mollet in Pineau v Moskvi Francoski min. predsednik Mollet in njegov zunanji minister Pineau sta v torek odpotovala na obisk v Moskvo. Javnost je o tem obisku zelo veliko razpravljala. Francoska diplomacija že tri mesece hodi nekoliko po stranskih poteh, ki vodijo precej poleg glavne ceste, po kateri teče atlantsko zavezništvo. F rancoske socialiste in nekatere druge je začela mikati nevtralnost, dasi se ne upajo odločiti zanjo. Mislijo namreč, da bi potem laže rešili svoje težave v Afriki, ker upajo, da jim Kremelj ne bi več nagajal. Pri tem pa se gotovo motijo. No, zdaj so Šli v Moskvo, da vidijo naslednike pokojnega razkrinkanega »očeta narodov«. Ni še točno znano, kaj so se menili, vendar se zdi, da so Francozi vrečo svojih želja precej stisnili. Prihodnjič bomo lahko o tem obisku povedali kaj bolj točnega in jasnega. DRAMATIČEN BEG IZ DOMOVINE Franc Milič in Livio Kert, dvajsetletna mladeniča iz Pulja, sta po 22 urah borbe z valovi na Jadranu končno našla rešitev na ladji »Daniele«, namenjeni v Manire-donijo. Mladeniča .sta na barki na vesla zapustila Pulj, ooivid.no z namenom pobega, a jih je na odprtem morju presenetil vihar in 22 ur sta se zaman borila proti njemu, dokler jih ni našla ladja »Daniele«. Drugih pet jugoslovanskih državljanov se je zateklo v Cliioggio hi so tani prosili za politično zatočišče, potem ko so na mali jadrnici prebrodarili Jadransko morje. V nedeljo sta se javili oblastem v Gra-dežu dve istrski družini az Umaga, skupno 9 oseb, med njimi 4 otroci. Tudi ti begunci so za pot v svobodo izbrali Jadransko morje. Stran 2 NAŠ TEDEN 20. 5. nedelja: Binkošti. Prihod Sv. Duha 21. 5. ponedeljek: sv. Andrej Bobola, m. 22. 5. torek: sv. Emil. m. 23. 5. sreda: sv. Deziderij, m. 24. 5. četrtek: Marija Pomočnica kristjanov 25. 5. petek: sv. Gregorij VIL, p. Sveti Urban, p. 26. 5. sobota: sv. Filip Neri. sp. * SV. GREGORIJ Vil. (1020-1085) je bil neupogljiv, neustrašen in svet borec za svobodo in pravice Cerkve. Njegov naj-hujši nasprotnik je bil Henrik IV., nemški cesar, ki si je lastil pravice v Cerkvi, katere mu nikakor niso pri/Kidale; zato ga je papež Gregorij izobčil. Borba je bila silna, zmagal je papež. Protestantski zgodovinar Gregorovius izjavlja, da mora svet bolj občudovati Gre-gorijeve kot pa Napoleonove zmage. Napoleon da je napravi Gregoriju le krvav vladar. Ali ne bo zgodovina nekoč podobno pisala o sedanjih tiranih? Če bi bili tirani le kaj brihtni, bi se iz zgodovine kaj naučili. Eno drži: Cerkev bo stala do konca sveta. Kdor je z njo, se ne bo kesal, ne v življenju ne poslednji dan. nost, so vodeni po Njegovi osebi in dajejo znake (sadovi Sv. Duha), da je nevidni Sv. Duh z njimi in pri njih. N. pr. svetniki, brezgrešno živeči katoličani. Taki morajo biti vsi dobri verniki. Kdor pa živi trajno grešno življenje, je znamenje, da je izgubil pričujočnost, varstvo, vodstvo in ljubezen Sv. Dulia. Vedimo: prepotrebnega Sv. Duha nam daje in pošilja v tabernaklju bivajoči Jezus. Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni! Pridi, napolni in prenovi cel svet! IZ SV. EVANGELIJA Ao je prišel binkoštni dan, M so bdi vsi učenci skupaj . J na istem kraju. In nastal je nanagloma z neba šum kakor prihajajočega silnega vetra in je napolnil vso hišo. kjer so sedeli. Prikazali so se jim jeziki kakor plameni in se porazdelili ter obstali nad slehernim po eden. In napolnjeni so bili vsi s Svetim Duhom in so začeli govoriti v drugih jezikih, kakor jim je dajal Sveti Duh izgovarjati. Prebivali so pa v Jeruzalemu Judje izmed vsakega naroda pod nebom, bogaboječi možje. Ko je nastal ta glas, se je zbrala množica in se zavzela, ker jih je vsak slišal govoriti v svojem jeziku. Vsi so strmeli in se čudili, govoreč: Glejte, ali niso vsi ti, ki govore Galilejci? Kako da mi slišimo vsak svoj jezik, v katerem smo se rodili: Parti, Medi in Elamljani in kateri prebivajo v Mezopotamiji in Judeji in Kapa- Pija XII. slavijo nekatoličani ALLGEMEINE WOCHEN-ZElTUNG DER JUDEN IN DEUTSCHLAND, tednik nemških Judov, se papežu Piju XII. zahvaljuje: List spominja na velike zasluge, ki jih ima Pij XII. zato, ker je skušal omiliti preganjanje Judov. Pripominja tudi. koliko denarja in dragocenosti je Pij XII. potrošil za rešitev Judov v Rimu. Poveličuje njegovo nastopno poslanico iz leta 1939 Summi Pontificatus v kateri je obsodil oboževanje nekaterih človeških rus, kar cepi enotnost človeštva, obsodil pa tudi vsemogočnost države, ker uničuje človeško dostojanstvo. Članek se zaključi takole: »Odločno se je boril za čast svetega pisma in za ljudstvo, ki je s svetim pismom neločljivo povezano. Judje gojijo vedno hvaležnost do njega, ki je znal brezpravne in brezobrambne ljubiti. Danes se klanjajo z vsemi ljudmi dobre volje kakršnekoli veroizpovedi preti spoštovanjem vzbujajočo osebo v Vatikanu.« (9. marca 1956). »SUEDDEUTSCHEN ZEITUNG« pravi: »Nič čut In ego se nam ne bi zdelo, če bi komu prišlo na misel in bi začel govoriti o Pacellijevi dobi. Ne morda zato, ker je ta papež znal pokazati lepoto in mor težko preizkušene Cerkve, ampak zalo, ker je njegovo osebno življenje popolnoma prepleteno s tokom in s spremembami našega stoletja. Življenjska pot tega papeža je od prvega začetka pot pokorščine. Njegovo osebno življenje obdaja neka skrivnost, ki vzbuja spoštovan je.u (2. marca 1956). Dnevnik »fVASHINGTON POST« piše 2. marcu: »Upravičeno moremo trdili, da si noben papež od časov reformacij dalje med pripadniki drugih verskih skupin ni pridobil toliko simpatij, kot Pij XII. To se je posebno pokazulo. ko je leta 1951 tako težko zbolel. Največje delo njegovega papeževanja, ki je bilo zilruženo z neštetimi zunanjimi težavami, je omiljenje tistih zgodovinskih in ideoloških nasprotij, ki ločijo krščanstvo od 16. stoletja dalje. Svoj up in namen je izrazil že v nastopni encikliki, da bi namreč- vse ljudi dobre volje, če jih že ne veže ista vera, povo-zala vsaj ljubezen. Zgodovinska razmero so napravile papeža Pija XII. za enega najpomembnejših zagovornikov krščanske vesli in krščanske kulture v dobi mosler-nega barbarstva in najhujšega terorja.u »NER' Y()RK TIMES«: »Pij XII. je v preteklih 17. letih s svojim spretnim in velikodušnim delom dosegel, da je postavil sebe in katoliško Cerkevo za vzgleil vsega tistega, kar je katoliškim vernikom st telo. Njegova nesebična dobrota je ogrela sna vseh kifut janoti, ker je spl osna iit/ sega do vseli.« dociji, Pontu in Aziji, Frigiji in Pamfiliji, Egiptu in libijskih krajih pri Cireni in kateri so iz Rima, Judje in spreobrnjenci, Krečani in Arabci: slišimo jih v naših jezikih oznanjati velika dela božja. * Binkošti so poseben praznik Svetega Duha. Ta praznik nas spominja na slovesni prihod Sv. Dulia nad apostole; spominja nas hkrati na zakrament sv. birme, ko je nevidni Sv. Duh tudi nas posebej obiskal, nas utrdil v veri in dobrem, nas napravil v obilni meri deležne svojih sedmerih darov ter nas tako usposobil za duhovni boj. Pri sveti birmi smo zato poleg milosti prejeli še posebno neizbrisno znamenje Kristusovega vojaka ali .verskega bojevnika. Številni darovi Sv. Duha (pouk, navdihi, razsvetljenje, spoznanje, moč, mir, tolažba in vsi tkzv. sedmeri darovi, t. j. dar modrosti, umnosti, sveta, moči, vednosti, pobožnosti, božjega strahu) so znak in izraz neskončne božje ljubezni do nas. Sv. Duh prinaša in vsaja v nas nadnaravno ljubezen do Presvete Trojice in do bližnjega. On je posredovalec božje ljubezni. Zaradi tega in predvsem zaradi svojega o-sebnega bistva se Sv. Duh imenuje Duh Ljubezni. Današnji evangelij nam razločno pove, kako velika reč je krsč. ljubezen (predvsem do Boga), ki nam posreduje, božjo družbo, družbo treh božjih oseb. En sam pogoj (1 jubezen-svetost) za tako srečo in čast! Kaj je višjega, lepšega, večjega in za nebogljenega človeka boljšega od najsvetejšega Boga.''! Priporočimo se Sv. Duhu za tako milost in potrebno pomoč! Naše dolžnosti do Sv. Duha so naslednje: 1. verovati v Njegovo bivanje in delovanje — 2. misliti Nanj in razmišljati o Njem — 3. ljubiti in klicati na pomoč — 4. prositi za Njegove darove, posebno za svetost. Tisti ljudje, ki Sv. Duha spoštujejo in uživajo Njegovo pričujoč- IHIarijanisce naša skupna zadeva Ko spomladi prekopamo svoje vrtove, zasadimo grediee s čim bolj zdravimi sadikami; le taiko smemo upati da bo ob božjem blagoslovu iz naše setve zrasla bogata žetev. Podobno bodi z našim vzgojnim zavodom na Opčinah, Marijaniščem. Ob skupnem sodelovanju duhovnikov in vernikov borno v zavod usmerjali le bolj sposobne fante. Z izbiro bo zavod pridobil ne le na ugledu, marveč bo imel po svojih gojencih, če bodo naravno versko nadpovprečni, znaten apostolski vpliv na ostale dijake. V bližnjih dneh se bodo »pričeli sprejemni izpiti za vstop na srednje šole. Od staršev, učiteljev in ostalih vzgojiteljev mladine pričakujemo, da bodo mislili tudi na to, kateremu sposobnejšemu dečku bi omogočili sprejem v Marijanišče. Revnim, a drugače idealnim fantom se nudi znatna olajšava pri plačevanju vzdrževalnine. Vendar pa ne glejmo v IVJiarijanišču le zavoda, kot obstoji sedaj v tej skromni obliki, marveč kot pričetek k našemu skupnemu velikemu cilju! Vsi, ki ta zavod moralno in gmotno podpiramo, gledamo v Marijanišču na»m drago ustanovo, ki naj nudi zavetje in oporo vsem idealnim fantom. ki si zastavljajo za svoj poklic graditev božjega kraljestva v našem narodu. Zato bo Marijanišče nudilo oporo ne le fantom, ki so sprejeti v zavod na Opčinah, marveč po možnosti tudi našim bogoslovcem in celo onim dijakom, ki sicer ne vstopijo v zavod, a v okrilju kake verske organizacije pod vodstvom duhovnika z resnobo streme v obliko vanju svojega značaja k duhovniškemu poklicu. Sicer bo pa morda že v bližnji bodočnosti dana možnost v mestu samem kot dopolnitev Marijanišča odpreti dom le za dijake srednjih šol. Tako bo naša draga ustanova nudila zavetje in duhovno rast malim in sirotam, aspirantom duhovniškega poklica in ostalim fantom, ki bodo v luči vere gledali na svoj laični poklic. Zato tudi za naprej le radi odpirajmo za Marijanišče srce in roke! A'(tj, bodo kvatrne nedelje, ko se vrše zbirke za Marijanišče po naših cerkvah, zlasti dnevi goreče molitve, da bi nam Bog naklonil svetih duhovnikov in pogumno vernih laičnih apostolov kot se trudi zanje Katoliška akcija po vseh katoliških deželah. Iz življenja Cerkve Molimo za naš rod! Kot duhovnik, priporočam, gotovo v imenu stanovskih sobratov, poleg dela, zlasti molitev, ker je danes naša skupna molitev nujno potrebna; sicer ne vidim ne rešitve ne izhoda iz sedanje grozne stiske. Saj ni družine in celo ne duše. ki ne bi po svoje trpela. V nebesih bo drugače, ker tam narodov in narodnih razlik ne bo več. Tukaj na zemlji so pa narodi ne le dopuščeni. ampak potrebni, ker sicer nastane babilonska zmešnjava. Pa tudi, kar zadeva področje Cerkve, nam mora biti bolj pri srcu naš slovenski del kat. Cerkve (saj smo vsi katoličaniJ, njeno stanje in njeno trpljenje, kot pa katerikoli drugi del mednarodne cerkvene družine, katere skupni Oče je Bog. Mislimo torej nase, na naš rod! Bodite prepričani, da tega nihče ne bo storil namesto nas! Ponavljam: naša pomoč in rešitev je v Bogu!!! V tem smislu kličem vsem svojim ljubim in dragim rojakom: Mislimo na Boga in k Njemu se zatecimo, ker je samo pri Njem naša dokončna rešitev! Toda pogoj prošnje je duševna poštenost. Morda nas hoče Vsemogočni Gospod s težkimi preizkušnjami izčistiti, prenoviti, poduhoviti, narediti popolne v dobroti, ljubezni in vsestranski poštenosti. Narod ni, kot že povedano, zadnji naš namen, ampak podrejen večnemu in zadnjemu cilju v nebesih. Je pa vendar nek človeški POLOŽAJ VIETNAMSKIH BEGUNCEV Ameriške in francoske dobrodelne organizacije se zelo trudijo, da hi uspešno pomagale številnim beguncem iz Severnega Vietnama, ki so se naselili v južnem delu. Po 18 mesecih pa je položaj beguncev še vedno težak. Preteklo bo še precej časa, preden bo za vse begunce urejeno gospodarsko stanje. MEf. SV. IGNACIJA V noči med 20. in 21. marcem je Ignacij »položil svoj vitežki meč na Marijin oltar na* Monserratu. Dolgo časa je bil meč shranjen v bozjepotni cerkvi na Monserratu, sedaj pa ga hranijo jezuitski patri v Barceloni. KARMELIČANKE NA ŠVEDSKEM Po dobi reformacije bodo sedaj na Švedskem zgradili prvi karmeličanski samostan. Na švedskem ima katoliška Cerkev eno škofijo, v ikateri deluje 58 duhovnikov in 147 redovnic. RAZMERE NA CEJLONU Pri volitvah na Ccylonu so prišle na oblast levičarsko usmerjene stranke. Novi ministrski predsednik je komunist in tudi nekateri ministri. V nevarnosti so katoliške šole, ki jih že prejšnja vlada ni gledala prijazno. Težko je delati napovedi, kakšna bo bodočnost Cerkve na tem ozemlju. dom, neka zelo potrebna rodna hiša, brez katere smo nele izgnanci (v verskem smislu), ampak dobesedni brezdomci. Zato nikar ne grešimo, ker z grehi kopljemo prerani, žalostni, skupni narodni grob! Naša odgovornost je velika in skupna, ker smo odrasle osebe in v celoti živo prizadeti, tako da ima vsakdo svoj delež odgovornosti in se ne sme igrati. Časi so resni. Bodirna trdni v veri, poštenosti in še. poleg tega, posebej molimo, vsaj 5 očena-šev na dan, sicer pa čim več kdo zmore za naš težko ogroženi predragi rod! Prav tako: Naj ne bo med nami nobenih izdajalcev in ne nobenih škodljivih naivnežev ali nespametnih informatorjev, t. j. po domače »poštarjeva! Zahrbtnost ni slovenska lastnost. Varujmo se je! Bodimo iskreni in si pomagajmo! Samo vroča molitev zagotavlja delu u-speli in samo krčevita molitev bo prinesla vsem našim dejanskim prizadevanjem toliko zaželeno rešitev. Pokličimo na pomoč ljubeznivo nebeško Mater Marijo in naše nebeške zavetnike (med drugimi služabn. božja škofa A. M. Slomška in F. Barago, sveta brata Cirila in Metoda) ,najbolj pa prosimo g. Jezusa, ki nas gotovo ljubi in nas bo tudi gotovo uslišal, če ga bojno le znali prav in marljivo prositi! Ljubimo se v Bogu in molimo! Jezus, močni Bog, usmili se nas in pomagaj nam! Marija, Kraljica Slovencev, prosi za nas! M. ista!cer 80 METROV VISOK KRIŽ Na gori Faito pri Neaplju, ki je visoka 1500 metrov in obvladuje ves neapeljski zaliv, postavljajo 80 m visok križ. Ponoči bo ikriž razsvetljen in ga bo moči videti z morja 65 milj daleč. VATIKANSKE ZNAMKE Uprava vatikanske pošte je izdala vrslo jubilejnih znamk za 450-letnieo švicarske „. . . nn garde v Vatikanu. Obletnica je sicer januarja, vendar so jubilej praznovali 6. maja, ko je spominski dan padlih švicarskih gardistov v borbi za papeža. FATIMA Nad pol milijona vernikov iz vsega sveta se je zbralo v Fatimi, da proslavi 39. obletnico Marijinih prikazovanj trem fatimskim pastirčkom. Beneški patriarh kardinal llonealli je kot papežev zastopnik vodil vse slovesnosti in tudi v papeževem imenu podelil vernikom poseben blagoslov z odpustki. Največ romarjev je prispelo iz Nemčije, Mehike, Italije, Španije im Francije. Neka nemška skupina je prinesla kardinalu Ronoalliju posebno drag pozdrav. Bili so to bivši vojni ujetniki iz Chartresa v Franciji, katerim je kardinal Honralli. ki je takrat bil apostolski nuncij v Parizu, preskrbel posebno pomoč in sv. očeta. V teku velikih manifestacij so ŽENSKI KOTIČEK DEKLE. VARUJ SVOJE DOSTOJANSTVO! Mlad par d je bil obljubil zvestobo pred oltarjem. Poroka je bila s sv. maso kot je to star verski običaj. Po poroki je bilo poročno kosilo. Vse lepo, vse dobro razpoloženo, le nekaj je motilo navzoče. Nevestino vedenje. Tudi ženinu je bilo nerodno. Med obedom se mu je naslanjala na rame. ga božala in ni hotelo bili ne konca ne kraja temu dobrikanju. V?i so z neko zadrego gledali na to in marsikatera opazka je padla na nevestin račun. Moški zlasti so pomilovali ženina in sosedom pri mizi izjavljali, da take vsiljivosti ne hi prenesli. Še zdaj se spominjajo tistega poročnega kosila in ne morejo pozabiti vtisov, ki so jih od tam odnesli. Dekle in žena morata ohraniti svoje dostojanstvo, če hočeta, da bosta zaslužili ljubezen in vzbujali pri drugih spoštovanje, pa naj bo to v razmerju dekleta do fanta ali žene do moža. Popuščanje na tem polju je ženski v veliko škodo. Sproščenost, večja ali manjša je vedno rušenje svetle slike, ki jo fant ali mož nosi v du.si do svojega dekleta ali žene. Ljubezen je zaklad, ki ga človek ne sme nositi na dlani. Zaklade skrivamo. Čim bolj dekle sproščeno kaže svojo naklonjenost in svojo ljubezen na zunaj, tem bolj izgublja na vrednosti. Lepa. plemenita ljubezen ni vsiljiva... Moškim je vsiljivost zoprna. Nekoč med vojno sem st vozila v vlaku. Mlad par je bil v kupeju z ostalimi potniki. Žena z otrokom v naročju je bila pretirano slail-ka s svojini možem, ki mu je bilo skrajno nerodno. Vstal je in raje celo,dolgo pot stal na hodniku, kot da bi to vsiljivost prenašal. Ona ga je vabila naj zopet prisede, a ni hotel. Ko je otrok zaspal, ga je položila na svoj in možev sedež in sla na hodnik. Na njeno vprašanje, zakaj raje stoji, ji je povedal, da min je zoprno njeno obnašanje. Slišala sem njegov odgovor, ker sem sedela pri vratih kupeja. Bog ve, če je razumela? Podobne stvari se dogajajo mnogokrat pri dekletih v razmerju do fantov. Povsod jih lovijo, povsod se jim nastavljajo, vedno so za njimi. Poznam dekle, ki je z njo začel znanje resen fant. Ne vem. kaj bi rekla o njej. Mislila sera. da je re-ua tudi ona in sem bila kar vesela, da bo dober in srečen par. Pa ga je ona polomila. Vedno ga je iskala, pred pisarno ga je hodila čakat, na telefon ga je pogosto klicala itd. Fant se je tega naveličal in je znanje prekinil. Med kolegi v 'pisarni je večkrat prišlo do razpravljanja o tem. Razna mnenja so se kresala. Nekako skupno mnenje pa je bilo. da je vsiljivo dekle fantu zoprno. Neresni izrabljajo to žensko vsiljivost za zabavo, za hrbtom takih deklet pa se delajo norca iz njih. Toliko reči sem slišala v pisarni, kjer delam, na račun delklet, da bi rada marsikateri povedala na uho, kaj o njej mislijo. Dekliško srce mora biti za fanta trdnjava. ki si jo mora izvojevati sam. Potem jo bo cenil in spoštoval; če mu bo dekle .padlo v- naročje, ne ho srečen ne on ne dekle. Dekle, ki se vsiljuje, koplje grob svoji in fantovi sreči. Prava sreča obstoja le v pravi ljubezni in medsebojnem spoštovanju. ki ne ugasneta vse življenje, če imata trden teičtelj v času, ko se na zakon pripravljata. Ni čuda, da je toliko nesrečnih zakonov, ker dekleta s svojo vsiljivostjo kopljejo grob svojemu dostojanstvu in svoji sreči. Mera Fatimi tudi posebne molitve za mir * svetu in za spreobrnjenje Rusije, kakor je obljubila fatimska Gospa. OGRSKI ŠKOF GROESZ SPET SPREJEL SVOJE POSLE Ogrska zaseito bile informacijska agencija »MTI« sporoča, da je ministrski predsednik He-gedues sprejel v seboto 12. maja kalnške-ga nadšholai msgr. Groesza in mu sporočil, da vlada nima nič proti teiliu, če ponovno sprejme svoje posle kot predsednik kon- ference ogrskih škofov. Msgr. Groesza so oblasti spustile iz ječe dne 13. oktobra lansko leto in zdi se, piše avstrijski katoliški list »Kathipress«, da hoče vlada vzpostaviti v deželi nekak »modus viven-di« s katoliško Cerkvijo. Katoličani in komunisti Vatikansko glasilo »L'Osscrvatore Romano« je objavilo članek, v katerem znova poudarja, da je vsakršno sožitje med kristjani in borbenimi brezbožniki nemogoče. Povod za ta članek mu je dalo pastirsko pismo, ki so ga angleški katoliški škofje izdali malo pred obiskom Bulganina in Hroščev! v Londonu. Pismo pravi, da je izključeno vsako sodelovanje med verniki in neverniki. Vatikanski list pripominja, da to ni osebna sodba angleških škofov, marveč le potrdilo načelnega in moralnega nasprotja med marksističnim komunizmom in katolicizmom. O tem nasprotju se lahko prepriča vsakdo, kdor le malce pozna marksizem (n leninizem. Marksističnega komunizma, ki bi se odpovedal materialističnemu brezboštvu, si sploh ni mogoče zamišljati, zlasti se, ker je Lenin, na katerega se po opustitvi malikovanja osebnosti toliko sklicujejo, prvorazredni taktik boja proti vsaki veri. Kadar gre za to, da bi kdo tisto koeksistenco. ki je v skupnosti raznih držav potrebna, skušal pospeševati z vdorom na versko področje, tedaj so katoličani dolžni, da spet pripomorejo do veljave dejanski resnici. Vsi tisti pudarja »LOsservatore Romano« ki tako ali drugače, prostovoljno ali prisiljeno, pritiskajo na katolicizem, naj bi se veselili nad povsem zunanjimi dogodki, zahtevajo od katoličanov potrdilo, ki ga ni mogoče dati, ne da bi S lem izdali nadnaravno poslanstvo Cerkve, njeno zgodovinsko nalogo ter resnico samo. Taki ljudje izpodkopavajo duhovno odpornost katoličanov prav v trenutku, ko 1 je bolj ko kdaj jasno, da je prav od njene trdnosti odvisno bratstvo med ljudmi ter koeksistenca v okviru resnice. IPeslušalte versk« ure ia radiu Trst k vsako nedeljo ek 11,301 Slouenci uolijo Slouensho listo Kandidati Slovenske liste na Tržaškem za občinske in pokrajinske volitve Občinske volitve Občina mesto TRST Dr. Josip Agneletto Nosilec liste: Dr. AGNELETTO JOSIP, odvetnik, Trst Kandidati: 2) Dr. STMCTC Teofil. uradnik, Opčine 3) TENGE Kristijan, kamnosek, Sv. Križ 4) PODOBNIK Josip, trgovec, Opčine 5) Dr. MARZI-MARC Rudolf, profesor, Sv. Ivan 6) Inž. SOSIČ Milan, stavbni inženir, Opčine 7) FABRIS Franc, upokojenec, Trst 8) KRIŽMANČIČ Vincenc, kmetovalec, Bazovica 9) ŽELEZNIK vd. UDOVIČ Elvira, posestnica, Trst 10) ŠTOKA Jernej, uslužbenec, Kontovel 11) MAMOLO Humbert, profesor, Trsit-Rojan 12) KALC Alojz, delavec, Prosek 13) LOVRENČIČ por .SANCIN Pavla, gospod., Skedenj 14) SEDMAK Marij, delavec, Sv. Križ 15) SOSIČ Albin-Zoran, kmetovalec, Opčine 16) FERFILA Josip, uslužbenec, Opčine 17) SPANGIIER por. PERTOT Josipina, gospod., Trst 18) TORJAN Zora, uradnica, Trst 19) AGNELETTO Branko, odvetnik, Trst 20) ŠTEFANČIČ Aldo, visokošolec. Trst Občina Devin - Nabrežina Dr. Teofil Simčič Josip Terčon Nosilec liste: 1) TERČON Josip, trgovec, Nabrežina Kandidati: 2) BRIŠČEK Mirko, delavec, Praprot 3) FLORIDAN Egon, profesor, Nabrežina 4) KAKEŠ Franc, upokojenec, Nabrežina 5) KRALJ roj. KRALJ Marija, zasebnica, Slivno 6) LEGIŠA Josip, posestnik, Sesljan 7) LEGIŠA Alojz, vrtnar, Štivan 8) PERTOT Adolf, klesar, Nabrežina okr. Nabrežina: TERČON Josip, trgovec, Nabrežina 124 Milje: Inž. SOSIČ Milan, inženir, Opčine III. okr.: MAMOLO Humbert, profesor, Trst IX. okr.: TORJAN Zora, uradnica, Trst XII. okr.: AGNELETTO Branko, odvetnik, Trst XIII. okr.: Dr. MARC Rudolf, profesor, Trst XIV. okr.: FABRIS Franc, upokojenec, Trst-Škcdenj 9) PERTOT Lambert, upokojenec, Nabrežina 10) PERTOT Stanko, delovodja, Nabrežina 11) ŠEMEC Franc, posestnik, Prečnik 12) ŠIRCA Alojz, delavec, Mavbinje 13) TERČON Just, posestnik, Slivno 14) TERČON Izidor, trgovec, Sesljan 15) VRABEC Josip, delavec, Prečnik 16) ŽUŽEK Franc, posestnik, Mavbinje v Občina Zgonik Nosilec liste: 1) MILIČ Josip, kmet, Mali Repen 39 Kandidati: 2) ŽIGON Miroslav, kmet, Zgonik 36 3) ŠKRK Josip, delavec, Salež 61 4) BRIŠČAK Anton, kmet, Brišče 3 5) AUBEN Alojz, delavec, Salež 58 6) ČERNJAVA Alojz, delavec, Gabrovec 57 7) DOLJAK Henrik, delavec, Samotarca 1 8) GRUDEN Josip, kmet, Salež 25 Josip Milič 9) MILIČ Anton, gostilničar, Briščiki 10 10) ŠTOLFA Karel, kmet, Salež 46 11) ŠTREKELJ Dominik, trgovec, Gabrovec 33 12) VODOPIVEC Just, kmet. Koludrovica 4 4) SALVI-Slavee Nazarij, kmet. Prebeneg 5) STRANJ Avguštin, trgovec, Dolina 6) ZAHAR Marij, kmet, Boršt 7) ŽERJAL Friderik, trgovec, Boljunec 8) ZAHAR Roman, kmet, Boršt 9) SANCIN Karel, delavec. Dolina 10) ZAHAR Bruno, kmet, Boršt 11) SMOTLAK Josip, zidar. Dolina 12) HERVAT Andrej, kmet, Boršt-Zabrežee 13) SMOTLAK Alojz, delavec, Mačkovlje 14) PETAROŠ Josip, kmet, Boršt-Zabrežec 15) JERCOG vd. OTA Justina, zasebnica, Dolina 16) TUL Marija, učiteljica, Mačkovlje Občina Dolina Nosilec liste: 1) JERCOG Valentin, krnet, Dolina Kandidati: 2) KOSMAČ Nikolaj, kmet, Boršt-Zabrežec 3) ŽERJAL Lovrenc, kmet, Boljunec Valentin Jeroog Pokrajinske volitve SLOVENSKA LISTA SE BORI Za narodno enakopravnost SPOŠTOVANJE ČLOVEČANSKIH PRAVIC PRIZNANJE SLOVENSKEGA JEZIKA UZAKONITEV SLOVENSKEGA ŠOLSTVA IZVAJANJE LONDONSKEGA SPORAZUMA Za učinkovito socialno politiko ODPRAVO BREZPOSELNOSTI IN BOLJŠI ZASLUŽEK ZA VSE POTREBNIM VEČJO POMOČ IN DRAGINJI PRIMERNE POKOJNINE BOLJŠA STANOVANJA IN NJIHOVO PRAVIČNEJŠE DODE-LJ E VANJE IZBOLJŠANJE ZDRAVSTVA IN OSKRBE ONEMOGLIH Za uspešnejše gospodarjenje USTANOVITEV POPOLNE PROSTE CONE INDUSTRIALIZACIJO, POMEMBNEJŠI DVIG POMORSTVA IN TURIZMA POSPEŠEVANJE IN ZAŠČITO TRGOVINE IN KMETIJSTVA BOLJŠE PROMETNE ZVEZE Z OKOLICO IN ZALEDJEM Za boljšo javno upravo ŠIROKO AVTONOMIJO TRŽAŠKEGA OZEMLJA HITRO, UČINKOVITO IN PRAVIČNO JAVNO POSLOVANJE PRAVIČNEJŠO ODMERO NEPOSREDNIH DAVKOV NEPRISTRANSKO REŠEVANJE UPRAVNIH ZADEV Proti RAZNARODOVANJU IN NARODNEMU ZAPOSTAVLJANJU BREZPOSELNOSTI IN POGANJANJU DOMAČINOV V TUJINO ZAVLAČEVANJU REŠEVANJA TRŽAŠKIH ZADEV POLITIČNIM SKRAJNEŽEM IN TOTALITARCEM VSEH BARV Zato Slovenec voli Slovensko listo Če voliš SLOVENSKO LISTO - voliš svobodo Odgovornost katoličana ol» volitvah Radijski govor j*ri oddaji »Vera iti naš čas« 13. 5. 1956 Ta naša oddaja nosi naslov »Vera in nuš časa. Ze sam naslov ima svoj pomen, ker smo hoteli v njem povedali, kakšen naj bo cilj te oddaje. Slo je predvsem za to, da bi poslušalce seznanili z raznimi sodobnimi verskimi vprašanji, v kolikor nam je v naših skromnih in težkih razmerah mogoče; obveščevali jih o uspehih in neuspehih v verskem življenju katoliškega sveta. Ob raznih prilikah tudi povedali, kako nuj katoličani presojajo razne dogodke in potrebe časa v luči vere in njenih zahtev. Povedali, kakšno je pač stališče vere in Cerkve do važnejših vprašanj človeškega življenja, kakor nam ga narekujejo verske resnice, božje in cerkvene zapovedi. Zakaj govorimo o »politiki* Važno vprašanje so za nas sedaj na Tržaškem bodoče volitve. Ru-zumljivo torej, da moramo v tem trenutku tudi pri tej oddaji spregovorili nekaj besed, da bomo spoznali. kaj nam krščanski nauk o tej važni zadevi more povedati ali kakšne so cerkvene smernice, ki veljajo za vsakega katoličana, ko je poklican. da z glasovnico v roki pove svoje mnenje in s tem prispeva svoj delež pri gradnji skupne blaginje. Upam, da se ne bo nobeden nad tem spotikal, češ da je tako govorjenje politiku, ali, kakor pravijo, vtikanje v politiko. Tak bi pokazal, da sploh ne ve, kaj je politika, in ila se ne zaveda, da ima politično življenje svoj odmev tudi na verskem področju. Politično delovanje je namreč človeško delo. In kakor vsako drugo človeško delo, mora bili tudi to v skladu z božjimi zapovedmi ljubezni in pravičnosti: mogoče še bolj, ker gre tu za skupno blaginjo, za korist skupnosti. Zakaj bi torej ne govorili o tej zadevi pri naši oddaji? Zakaj govorimo duhovniki o politiki Kdo drug pa bo morda ugovarjal: Naj že bo. Tudi to spada v področje, ki ga obravnava katoliška moralka. A o teh vprašanjih naj ne govorijo duhovniki, ker politika ni za duhovnike. Tak ugovor sem še večkrat slišal, predvsem od tistih, ki bi radi videli, da bi duhovnik molčal posebno takrat, ko gre za božje in človeške pravice. Takemu nea.V-dovoljnežu pa jaz nastavim sledeče kratko vprašanje: Zakaj bi se duhovnik ne smel baviti s politiko? Če se sme in mora že vsak navaden pastir, ki mogoče še pisati ne zna, zakaj bi se ne smel duhovnik, ki ima poleg višje srednješolske izobrazbe še bogoslovno? Ali je manjvreden kot drugi? Ali pa je politika res kuj tako slabega? Če je politika nekaj slabega in umazanega, potem se ne sme nihče z njo baviti. ne duhovniki, a tuUi noben drug ne. Politika je skrb za javni blagor l\a žalost ima politika dandanes la kaj malo prikupen prizvok, znamenje torej, da bo sedaj na mesta par besed s področja krščanske .sociologije in krščanske moralke. Vse knjige o sociologiji in moralki ali etiki govorijo o pravici, ki jo imajo državljani, da po svojih močeh sodelujejo pri gradnji skupne blaginje. Iz te pravice izvira tudi dolžnost, da to spolnijo. Morejo pa to storili na razne načine. Najbolj enostaven način sodelovanja je ta, da so vsi res pošteni in dobri državljani. Mi bomo rekli: največja pridobitev za skupno blaginjo bo šele tedaj prišla do veljave, ko se bodo vsi člani družbe, kakršnekoli vrste, držali božjih zapovedi in delali v duhu ljubezni in pravičnosti. Ta način življenja je najlepša in najboljša politika in skrb za svojo srečo in za srečo človeške skupnosti. Volitve naj bodo svobodne Vsaka družba mora imeti oblasti ali voditelje. Te si izberejo navadno ljudje sami s svobodnimi volitvami. Volitve morajo biti svobodne, tako da lahko vsak prosto in brez strahu pove svoje mnenje, ne da bi se moral bali kakih posledic za svoje življenje, za družino, za službo ali kaj podobnega. Pri tej zadevi nosi družba veliko odgovornost, kjer take svobode ni, so volitve čisto navadna sleparija. Vsaka oblast mora imeti toliko poguma, da pusti, da državljani svobodno presodijo njeno delovanje, in, če je potreba, izrazijo tudi svoje nezadovoljstvo. Kjer ni tega poguma, oblasti ne zasluzijo mesta, ki ga imajo v svojih rokah. Državljan je dolžan voliti Državljan ima dolžnost, da gre volil. Imu dolžnost, da z glasovnico voli tiste osebe, ki so po njegovem mnenju najbolj sposobne, da bodo znale skrbeli za blaginjo vseh, posebno najbolj potrebnih. Volivec naj se zaveda, (in katoliški volivec, naj si to dobro zapomni), da mora valiti res samo lake, ki mu dajo zagotovilo, da se bodo pri svojem delu za skupno blaginjo izkazali poštene in pravične, katerim je božja zapoved smernica za delo, božja resnica pa luč na poti skrbi in tezuv. Pri tem ne smejo priti v poštev kakšna osebna nasprolstva, nezadovoljstva, zagrenjenost ali nevoščljivost. Saj gre vendar za blagor občine, dežele in cel<> naroda! lil oh laki priliki boš stal ob strani? Ne. boš imel poguma pokazati svoje prepričanje, ki ima svojo podlago v krščanski in katoliški veri in v ljubezni do svojega naroda in do svojega jezika? Križ, ki ga boš s svinčnikom napravil na glasovnici 27. maja, naj jasno pove, kdo si, kaj misliš, kaj zahtevaš in kaj hočeš storili, da se bodo življenjske razmere izboljšale. Ne daj se prevarali splošno manj poučeni kakor druga leta, ko je bilo več šuma in hruma pri volilnih shodih. Zato pa je sedaj vel iu> več miru, zlasti se po • vaseh in tržaških 'predmestjih, kjer je bila pred štirimi leti zaradi prenapete volilne ,propagande prava džungla. Mnogi ljudje sploh ne vedo, kdaj bodo volitve in kako je z listami. Večina sploh ne ve, dai so volitve dvojne: občinske ii> pokrajinske. Slovenski govorniki se sploh ne trudijo ljudem dopovedovati, kako je s pokrajinskimi volitvami in tako pač volivci niso dobro poučeni. Podobno nezanimanje za volitve so pokazali v preteklih tednih Avstrijci, a kljub temu so šl* množično na volišča in kar je še važnejše, iprav so volili in imajo zopet katoliško vlado, med lem pa so komunisti zopet nazadovali. Meti slovenskimi volivci igra svojo posebno vlogo »Novi list« in njegov idejni urednik dr. Besednjak. Ta »katolik« in narodnjak v besedah podpira v tržaški občini italijanske neodvisnLke, v vseh štirih slovenskih občinah pa podpira komuniste. Zadnja številka »Novega lista« (III. majnik) je tako obupno revna in zmedena, da je pravi primer zavožene politike. Edini problem za slovenskega politika Besednjaka je sedaj dva ledna pred voli-Ivami ta, da kriči .proti krivici, ki se je tgodi 1a italijanski neodvisni listi, ki jo je mislil podpreti na škodo tržaških Slovencev! To je res klaveren začetek konca »Novega lista«. Ju je resnično nemogoč in nesodoben, slovenski in katoliški stvari pa vedno bolj škodljiv. Podobno umsko revščino kaže »Primorski dnevnilk«, ki se celo trudi dopovedovati, da je bil vedno za veliko idejo: Trst Tržačanom. Ta je res lepa! Titovci so nas prodali, sedaj pa jokajo ofc babilonskih zidovih... Po vsem kar počenjajo titovci na Tržaškem po usodnem londonskem sporazumu, prihajamo tržaški Slovenci .do prepričanja, da bo lepega dne »Primorski« začel javno pisali proti obstoju slovenske manjšino na Tržaškem! Komunistično »Delo« pa gre po svoji ravni poli in napoveduje stoodstotno zmago na volitvah za komuniste. Treba je reči, da komunisti ipišejo zase odločno, j'a.sno in da na svojih shodih govorijo kakor da bi že zmagali. Razen Lovriha iz Doline in Gombača i* Trsta so na splošno njihovi govorniki na shodih še kar znosni nekje velike zasluge, ker je tako redni so-trudnik na radijski jmstaji. Lahko je predstavil gospodu maršalu tudi druge urednike radijskih oddaj, ki zaenkrat sicer še niso na komunističnih listah kandidati za volitve, a so polni razumevanja za jugoslovanski komunizem, nekateri v smislu »Novega lista«, drugi pa kot odkriti občudovalci. Tito in jugoslovanski komunisti se res lahko smejejo velikodušnosti Italije, ki ji je bliže slovenski komunist zaradi trgovskih kupčij kot pa demokratični Slovenci. Sam Tito se je moral začuditi mojstrstvu svojih ljudi, ki so radijsko postajo tako spretno spremenili: Lata 1948 so titovci odpovedali sodelovanje, ker so ustanovili svojo postajo v Kopru. Na tržaški so jih pustili le nekaf zaradi tega. da so jih točno o vsem informirali . in da so pazili, kdo se ne pokori njih ukazu. Postajo Trst A so namreč hoteli uničiti. Demokratični, pretlvsem katoliški Slovenci, so tedaj brez komunistov postajo Trsi A ohranili in izboljšali. Danes: če bo šlo tako naprej, kmalu ne bo na tej postaji nobenega demokratičnega Slovenca med uslužbenci, med uredniki otldaj in sodelavci. In če se bodo še enkrat spomnili v Beogradu in ukazali: vsi odpovejte sodelovanje, ne vemo, kje bo še mogoče, najti Slovence, ki bi peljali postajo dalje. (Mislimo, da se to ne bo zgodilo. dokler se ital. , vlada pusti vleči za nos). Tito se res lahko smehlja in z njim ves jugoslovanski komunizem. Ne smehlja, krohota, se lahko italijanski demokraciji. Z Opčin je lahko tudi pokazal, kje bo stal novi narodni dom dar DC titovcem. Naivnim tržaškim volivcem pa od jugoslovanskega komunizma plačani »Primorski dnevnik« lahko piše in od istega denarja plačani lahko pričajo: Glejte katoliške Slovence! To so izdajalci, ki so se prodali italijanski Krščanski demokraciji! Kaj pravite, Slovenci? Kdo je res mnogo dobil od DC? In kaj pravite italijanski katoličani in italijanski katoliški politiki? in ne toliko napadalni kakor druga leta. Vse pač po Hruščevem receptu koeksistence, ki jo sedaj po vsej zemeljski obli toliko oznanjajo. Za slovenskega katoliškega volivca, ki ostane vedno zvest Bogu in narodu, preostane samo ena pot. Mislimo, da so to prve tržaške volitve, ko imamo .prvič priliko jasno pokazati, koliko je pravih Slovencev na Tržaškem! Vsi komunistični in titovski glasovi se štejejo v korist italijanskih strank, edino Slovenska lista predstavlja vsemu svetu Slovence na Tržaškem! Zato volimo vsi SLOVENSKO LISTO! Zakaj ne bomo volili neodvisne socialistične stranke Neodvisne socialistične liste ne borno volili: a) ker je ta naslednica OF; b) ker. je na zadnjih volitvah lagala, da se bori za STO, ki ga je pa polem prodala: c) ker je v službi zunanjih sil in povezana z italijansko stranko; d) ker v mestu nastopa sama, na deželi pa se je povezala s komin-formisti in je s tem jasno pokazala, da je protislovenska. 0 »peščici sovražnikov"... (Dopis iz Saleža) Pri na9 veje že nekaj tednov vroč volilni vete.r in naši vrli tovariši se v znoju obraza trudijo, da hi primerno oblatili one pogumne in zavedne može, ki kandidirajo na Slovenski listi. Prav te može je imel »v mislih« anonimni šaleški dopisnik v zadnji številki »Dela«, ko jih je zvest svoji olwekljivi ma rksi st ično-lenin istični dialektiki označil za »sovražnike delovnega človeka in napredka...« Zakaj? Oči-vidno v strahu in zadregi pred svojimi lastnimi pristaši, ki hočeš ali nočeš — naše može predobro poznajo kot poštene in značajne Slovence, skrbne gospodarje in vzgledne družinske poglavarje. Vedno redkejši so komunistični kimavci in zagrizeni — po drugi strani — pa spet ljudje pravtako doibro poznajo rdeče izvoljence, ti naj bi jih prihodnja štiri leta predstavljali... In tu se pokaže očitna velikanska razlika! Na slovenski listi ni javnih preklinjevalcev in obrekovalcev sv. Cerkve in sinovi naših kandidatov se niso nikdar bili sodno preganjani zaradi tatvin, kar pomeni, da so jih starši kar doibro vzgojili... In ker se nravna kvaliteta vsakogar najostreje vrednoti v merilu domače vzgoje, gospodarske podjetnosti in sposobnosti, smo zgoniški občani na svoje kandidate upravičeno ponosni. In sedaj še /kratko vprašanje o »peščiei sovražnikov delovnega človeka in napredka...« Kdo je bil — po komunističnih priznanjih iz Kremlja — največji »sovražnik delovnega človeka in napredka« na pr. v tako imenovani »domovini socializma«? In V soboto 12. maja so jug. begunci, ki se nahajajo v taborišču v uliei Pradamano v Vidmu, uprizorili po ulicah tiho protestno manifestacijo. V tem taborišču se nahaja približno sedem sto jug. beguncev, dirugih osem sto pa je nastanjenih drugod po mestu. V soboto zjutraj so se zbrali v povorko in odkorakali proti prefekturi. Akademik Vjekoslav Balin je prosil za sprejem pri prefektu, 'kar mu je bilo tudi dovoljeno. Z dvema drugima l>egun-cema je nato odšel v palačo prefekture, kjer je v imenu vseh beguncev prosil za zaščito in večje razumevanje predvsem v zadevi prisilnega vračanja domov. »V osmih mesecih, odkar sem v taborišču, je bilo vrnjenih v Jugoslavijo nad osem sto beguncev,« je izjavil akademik Vjekoslav. »zato je za vse ostale položaj v taborišču obupen. Noč in dan visi nad nami ta strašna mora, da nas bodo vrnili v domovino.« Povod za protestno manifestacijo je dal prav tak slučaj, ko so italijanske oblasti že drugič hotele vrniti v domovino 23-let-nega Anteja Markovinoviča iz Bjelova. Človek bi sodil, da kdor je že, enkrat prestal tako Kalvarijo, ne bo ponovno tvegal svojega življenja. In vendar nam prav slučaj Markovinoviča drugače pove. Pred enim letom je mladenič pribežal čez mejo pri Rdeči hiši. Oblasti so ga prijele in po zaslišanju vrnile jug. oblastem. Toda v bližini svojega kraja se mu je posrečilo skočiti iz drvečega vlalka in iponovno je prekoračil mejo pri, Sežani. Odpeljan v taborišče v Videm, bi moral te dni nastopiti v drugič težko ipot prisilne vrnitve v domovino. Ko so njegovi sobegunei zn to zvedeli, so preprečili njegov odhod s tem, da so prevrnili kamionelo, s katero bi ga morali odpeljati do meje. Mladenič je uporabil priložnost in zbežal. Niso ga še zasledili. Deputacija je prosila prefekta Ljubezen do bolnikov Po devetih letih dela in z eno milijardo in pol lir stroškov je bila končno dne 5. maja blagoslovljena v S. Giovanni Rotonuo pri Foggi nova velika bolnica, ena najmodernejših v Evropi. Petnadstropna stavba ima na strehi še postajališče za helikopterje z direktno zvezo z bolniškimi prostori. Bolnico so zgradili na pobudo patra Pija, s pri-.pevki romarjev iz vsega sveta. Slovesnosti otvoritve in blagoslova nove bolnice je prisostvoval bolonjski kardinal Lercaro, predsednik senata Merzagora, številni diplomati in znameniti svetovni kirurgi in zdravniki, med njimi ameriški kardiolog White in neurokirurg Olivecro-na iz Švedske, ©6 otlfvodu dc. o)llefocla ^aert«fea Te dni je odšel na Koroško v dušno pastirstvo dr. Metod Turnšek. Primorski Slovenci so zgubili z njim mladostno neutrudnega kulturnega delavca in veiikegu prijatelja. Skoraj enajst let je živel n» Tržaškem in njegovo ime bo eno zelo vidnih v povojni zgodovini slovenske prosvete ob Jadranu. V času svojega bivanja in delovanja med primorskimi rojaki je dr. Turnšek napisal vrsto knjig narodopisnega, cerkvenega in leposlovnega značaja^ Izšli sta dve knjigi narodopisnih za pi.sk o v »Od morja do Triglava«, v katerih je obdelal Slov. Primorje in Beneško Slovenijo; to deželo je še posebej popisal v delu »Rod za mejo«, ki je izšla^ pod psevdonimom H. Špekonja. Nadalje je pripravil izdajo 3. in 4. zvezka svojega dela »Pod vernim krovoma, 'ki sta izšla ipri Gor. Moh. družbi. Sodeloval je pri Rada Lenčka etnografski knjigi »Ob Jadranu« in izdal album »Slovenija« s 373 ker je bil to »oče narodov« Stalin, so bili, so in ostanejo resnični sovražniki vsakega delovnega človeka in napredka sploh prav vsi ljudje, ki so Stalinove množične zločine do zadnjega diha ne samo odobravali, pač pa celo malikovalsko slavili, kakor slavijo danes tov. Hruščeva, ki je bil vseskozi Stalinov .plačani rabelj in bodo jutri slavili vsakogar, ki bi njemu sledil. Glede »peščice sovražnikov« pa naj si nespretni polemik zapomni, da je to najmanj pet sto milijonska armada brezpravnih sužnjev v tako imenovanih »socialističnih državah«, ki se bodo nekoč dvignili in zahtevali od peščice, ki jim sedi na vratu, strog obračun za vse morije in zverinstva. Skromen glasnik teh ubogih in ponižanih (bratov hoče hiti zato tudi naša Slovenska lista — Zanjo bomo zgoniški občani volili, tovariš člankar pa bo »peščico« naštel po volitvah! za posredovanje tudi v tej zadevi, da bi se nesrečnemu fantu nič ne zgodilo in da bi preprečili njegovo in drugih nasilno vračanje v domovino. Vsa ta dejstva zgovorno pričajo, kakšna svoboda vlada v Jugoslaviji, zato se vsi pravomisleči Slovenci pridružujemo protestom juig. beguncev in zaihtevamo večjo zaščito njihovih človečanskih pravic In svobode. Na veselje vidimo, da je tudi ital. javnost v veliki večini z nami v teh protestih. Le nekateri tukajšnji slovenski časopisi o tem molčijo in ne protestirajo. Zakaj ? RAZNO DAROVALCI OC1 Po zgledu don Karla Gnocchija, ki je daroval svoji roženiei za dva slepa otroka, je že štiri tisoč Italijanov podpisalo pogodbo z ustanovo »Darovalcev oči« za isto plemenito dejanje. Med temi plemenitimi osebami, ki želijo še po svoji smrti osrečevali najbolj nesrečne, je mnogo znamenitih kulturnih osebnosti in znanstvenikov. HUDA NESREČA v A BRUCE S KBM PODZEMELJSKEM ROVU V soboto 12. maja se je pripetila v podzemeljskem rovu pri Pescari huda nesreča, ki je zahtevala smrt šestih delavcev. Delavci so gradili nov rov pri veliki podzemeljski elektrarni, ko je nenadoma eksplodiral jamski plin in zasul šest delavcev. Le enemu se je posrečilo, da je ušel smrti, ker ga je eksplozija vrgla daleč proti vhodu rova in se je tako rešil. Trupla ponesrečenih delavcev nosijo znake opeklin in drugih težkih poškodb. ŠTIRIOGLATA JAJCA Seveda tudi te izdelujejo v Ameriki. Posebni stroji razbijejo naravno lupino jajca in beljak in rumenjak padeta v prozorno štirioglato plastično vrečico, ki se hermetično zapre. Štirioglata jajca imajo lo prednost, da zavzemajo manj prostor- nine kot naravna, se ne razbijejo in tudi pri kuhanju se ne razpočijo ter ostanejo dalj časa sveža. Cena teh »prozornih jajc« je za sedaj ista kot cena okroglih, a se bo v kratkem znatno znižala, ker imajo z njimi 50% manj prevoznih stroškov. PRI KONFERENCI »Odnehati, kadar nimamo prav, je modro in pametno. Ampak, kadar odneha kljub temu, da ima prav, ta je gotovo...« Glas iz občinstva: ...»oženjen.« slikami. Turnškovo pero pa ni bilo manj delavno na področju cerkvene književnosti. Kmalu po prihodu iz Merana v Trst (sept. 1943) je začel izdajati verski mesečnik »Božji vrelci« (ki je pred vojno izhajal v Ljubljani): izšlo je 5 številk VII. letnika. Celovška Moh. družba je izdala njegov »Mali misal« ter otroški molitvenik »V božji hram«, za letošnjo veliko noč pa je pripravil liturgično knjižico »Veliki teden«. Vidno je posegel tudi v leposlovje. Izdal je tri knjige: dramo iz srednjeveške zgodovine Slovencev »Država med gorami«, zbiitko novel »Z rodne zeanlje« in roman »In hnunela je Drava«. S krajšimi sestavki različnega značaja je sodeloval pri mo-horskih koledarjih ter pri vseh demokratičnih zbornikih, revijah in časopisih mod zamejskimi Slovenci vedno kot harmonično ubrana osebnost dobrega Slovenca in dobrega duhovnika. To obsežno in pomembno delo je opravil dT. Turnšek v svojem prostem času, saj je bil osem let profesor na Nižji gimnaziji pri Sv. Jakobu, eno leto pa na strokovni Pariz za železno zaveso (Nadaljevanje s 1. strani) PARIŠKI TISK Ni mogoče podati točno sliko vsega tiska, ker ga je preveč. Sprejem je bil precej dober. Vsi časopisi so govorili o visokem gostu. Toda takoj naslednji dan se je že čutilo, da se pariška javnost obrača proti njemu. K temu so najbolj učinkovito pripomogli varnostni ukrepi in pa maršalovo razkazovanje odlikovanj in oblek, vsled čespr so ga začeli nekateri primerjati Goeringu, Samo karikatur bi bilo za celo knjigo. Treba je priznati, da imajo Francozi veliko ljubezen do jugoslovanskih narodov, pa vendar kritično presojajo sedanji maršalov režim. Njihovi dnevniki so lepo pokazali, da si take demokracije ne želijo, ker se jim je le čudno zdelo, da so morali še okna zabijati. Varnostni ukrepi so bili podvzeti pač-iz strahu in izkušnje, da se ne hi ponovilo kaj takega kot v Marseju in pa na zahtevo jugoslovanske vlade in policije. Stvar jim je pa začela brž presedati, ker oni se sicer kregajo, ko volijo predsednika, potuje pa vedno lahko kot človek, ki nima iz lastnih revolucionarnih izkušenj slabe vesti iz preteklosti. V Parizu se pač sprašujejo, kako zgleda šele v Jugoslaviji demokracija, ko so jo tukaj samo bežno in delno videli. LE MONDE, ki je Titu naklonjen, je označil policijske ukrepe kot smešne. DIMANCHE MA-TIN pravi, da je Coty vedel, s kom ima opraviti in mu je zato podelil vojaško medaljo in vojni križ. Toda najbolj čudni so povodi: »Tito je najbolj učinkovito pripomogel k zmagi za svobodo«. Kdo ne ve. da vlada v Jugoslaviji najhujša tiranija? Če pa vemo, zakaj ne povemo? Tako se sprašuje. Drugi dnevnik pravi, naj drugič vlada prej pove, kdaj ima priti na obisk kak balkanski diktator, da si bodo vzeli počitnice, izpraznili mesto in ga pustili policiji. LE TEMPS navaja Mal* raux-jevo izjavo: »Med Titom in nami se bo dvigala vedno Mihajlovi-čeva senca. Sprašuje se še: Zakaj naj nam bi hodil ta diktator govoriti o svobodi? In čemu bi ga mi prosili sveta v teh zadevah? Sploh je v Franciji Mihajlovič precej poznan. Vedo, da se je Tito toliko boril proti okupatorju kolikor so se borili francoski komunisti. Saj je Tito izjavil Francozu Del ni as n o njih tole: Tako bi morali voditi svojo borbo, da bi mogli napraviti z De Gaulle-om kar smo mi z Mihailovičem. —• Drugi časopisi spet navajajo krepko pomoč zahoda rdečemu maršalu, pa ugotavljajo, da je v Jugoslaviji življenje še težje kot v Rusiji, na Madžarskem in Poljskem. Titova politika je za nekatere časopise jasna: pokvariti za-pad in dobiti pomoč za komunistične države, da dosežejo v oborožitveni tekmi zahodni blok. — Razni organi so protestirali pri vladnih o-sebnostih in pri Titu samem. Tako je nekaj najvidnejših predstavnikov MRP (demokristjani) pisalo Titu: Vaša država je ena tistih, kjer je preganjanje najhujše in kjer so najsvetejše človekove pravice najmanj spoštovane. Širite »Katoliški glas" šoli v Rojanu; poučeval je slovenščino. Razen tega je pomagal vsa leta tudi v dušnem pastirstvu po raznih zapadnosloven* skih krajih od Sv. Višarij preko Repem-tabra do Sv. Barbare nad Miljami. Na Koroško (na Reberco pri Železni Kapli) je odnesel dokončano dramo v verzih »Kralj Samo« in roman »Med brati«, snuje pa tudi višarsko povest ter rotnan o Cirilu in Metodu. Na Koroškem bo skušal oskrbeti izdajo slov. prevoda Stare zaveze, (vi zvezkih). Ko smo se poslavljali od dr. Turnška, od tega dobrega človeka in dragega prijatelja, nam je bilo težko pri srcu: saj je takih zgledno delavnih, potrpežljivih, krotkih in odkritih ljudi danc^s malo. Odložil je pero na Primorskem, kjer je storil, 'kar je mogel največ storiti, da ga zastavi na Koroškem, kjer so potrebe še veliko večje. Njegovo ime in delo bo ostalo primorskim Slovencem v ljubem spominu. Želimo mu, da bi se dobro počutil in z božjo pomočjo uspešno deloval tudi med koroškimi rojaki. V. B. Pred tržaškimi volitvami Jugoslovanski begunci manifestirajo Sv,Ivan Za naš tlel mesta vlada veliko zanimanje pri strankah, ki bodo nastopile pri volitvah. Že pri pobiranju podpisov za predlaganje list smo odrajtali levji delež. Zlasti nas je presenetilo, da niso mogli predložiti svoje liste brez n a - ih podpisov indipendentisti, dasi so bili na tej listi menda samo štirje Slovenci, pa se ti pre-cej proti koncu. Tudi volilni shodi se vršijo kar naprej. Ker pa imamo tudi druge. .posle, zlasti skrb za vsakdanji kruh, ne moremo vsi na V9e shode. Zato sl govorniki pomagajo navadno tako, da pripeljejo s seboj en ali dva tramvajska .voza svoj ib prijateljev, katerim potem govorijo. To svetujemo tudi za naprej. Na vse shode res ni mogoče iti. Tudi titovci so v nedeljo privedli s seiboj kakih dvajset svojih nameščencev. To je zelo modro. Samo naj bodo bolj previdni, ko govorijo o socialnih reformah. Saj delavske plače onstran Fernetičev niso prav sijajne. Dobro bi bilo tudi, če hi povedali, kakšne plače dajejo v Trstu svojim nameščencem, da bi se mogli kaj od njih naučiti grdi kapitalisti. Kakor drugod, je imel dr. Dekleva mnogo povedati o dr. Agnelettu. Toda preden napada nosilca Slovenske liste, naj Dekleva proda svoj avto in razda denar ubožcem, zakaj Slovenska lista ne more kupiti svojemu nosilcu osebnega avtomobila. Titovski poglavniiki bi se morali nositi v Trstu bolj skromno in ne razkazovati svojega razkošja. Najvišji komandirji naj manj jedo in pijejo in naj več privoščijo nižjim uslužbencem. — V nedeljo popoldne je priredila Slovenska lista zaupni sestanek za svoje svetoivanske somišljenike. Sestanek je bil zelo dobro obiskan. Sklenili smo, da borno volili našo edino Slovensko listo. Slovenci smo in nas tega ni nič sram. Nočemo se skrivati pod kako italijansko listo. Nočemo srpa in kladiva, dokler predstavlja ta znak suženjstvo sedemnajst milijonov naših krvnih bratov onstran meje, ki nas hodijo ■dan za dnem obiskovat in pripovedovat o sladkostih v paradižu maršala Tita in Jovanke, ki se vozita v dvornih vlakih na račun stradajočih ljudi preko nase zemlje, ki so jo prodali Italiji. Nočemo voliti nobene italijanske stranke, ker nima nobenega srca za nas. Nočemo voliti UŠI-vcev, tudi zato ne, ker je to stranka, ki je od vseh največ kriva, da ni prišlo do Svobodnega tržaškega ozemlja. Sv. Vincenc Na praznik Kristusovega vnebohoda je v župniji sv. Vincenca skupina slovenskih ■otrok, lepo pripravljena, prejela prvo sv. olbhajilo. Popoldan (ih 3h je bil blagoslov in ponovitev krstnih obljub. Prazni-ško razpoloženje je še povečal krasen sončni dan. Spremljajmo naše prvoohhajance s svojimi molitvami, da bi Bog izvolil odhrati med njimi svoje izbrane posode, ki hi zaživeli v svojih dušah polnost božjega življenja in ga ponesli v ta zmaterializi-rami svet. Klavirski koncert petnajstletne Tržačanke V Rossettijevem gledališču je v petek 11. maja koncertirala komaj petnajstletna Tržačanka Marjana Bolko, dijakinja slovenske srednje šole v Trstu. Spored je obsegal Beethovnove, Chopinove in Debus- syjeve skladbe ter sedem balkanskih plesov Marka Tajčeviča. Mlada pianistka je vse skladbe izvajala na pamet, kar dokazuje poleg izredne muzikalične nadarjenosti tudi izredno dober spomin. Koncerta se je udeležilo lepo število Tržačanov' in mlada umetnica je žela veliko priznanja in pohvale, kar v resnici tudi zasluži. Bazovica Po 23 letih smo končno le imeli sveti misijon in sicer kar v štirih cerkvah istočasno. Zato smo imeli 4 misijonarje: v Bazovici g. Luskarja, v Gropadi g. Rovana, na Padričah g. Miheliča in na Pesku g. Vidmarja. Prvi trije gospodje so bili s Koroške, gopoda Vidmarja pa itak visi poznamo. Glavno misijonsko delo se je vršilo v večernih urah, ko so ljudje prosti. Tudi stanovski govori so bili po večini v zelo poznih urah. Misijon je uspel. Moral bi sicer lepše uspeti. A za današnje razmere smo lahko zadovoljni. Stanovski govori so najbolj uspeli. Poslu-žili smo se tudi kina, da srno našim materam in dekletom nudili koristne življenjske nauke. V Gropadi in na Padričah je ustvarjal lepo razpoloženje močni zvočnik, ki je vernike vabil k misijonu namesto zvonjenja. Vidnih uspehov je bilo največ na IVeku in v Gropadi. Povsod so bili udele- ženci zelo zadovoljni. Zaključek misijona je bil izredno lep. Verniki iz Gropade, Padriča in Peska so prišli k zaključni slovesnosti v farno cerkev v Bazovico v lepih procesijah. Če bi ne bilo v bližnji vasici onkraj meje v Lipici konjskih dirk In če bi ne sijalo toplo majniško sonce prvič po tolikem dežju, hi prav gotovo bila naša prostorna cerkev polna. Upamo, da bosta požrtvovalnost neutrudnih misijonarjev in sodelovanje pridnih faranov obrodila svoje dobre sadove in pustila dolgo v dušah svoj vpliv. Častitim gg. misijonarjem naša iskrena zahvala. Boljunec Lep praznik je za župnijo, ko se rod najmlajših zgrne krog obhajilne mize za svoje prvo srečanje z evharističnim Bogom. Ta lepi praznik je bil za nas v nedeljo 13. t. m. Kdo bi mogel ostati brezčuten, ko spremlja z očmi to mladino, ki stopa jasnih oči in svečanih obrazov evharističnemu Jezusu nasproti? Tudi starsi naših prvoobhajancev so pokazali, da so vzvišenost trenutka v polni meri razumeli in so svoje otroke ne samo spremili v cerkev, ampak so tudi sami pristopili k božji mizi. Dal Bog, da bi vsi naši farani spoznali, kje je njihova prava sreča: ne v oddaljenosti od Boga, ampak v združenju z Bogom. Ob tej priliki opozarjamo vse prijatelje Marijine božje poti na Pečah, da se bo tam darovala sv. maša na binkoštni ponedeljek ob 10. uri. Vsi vljudno vabljeni in dobrodošli! ^Slovensko Prvo sv. obhajilo otrok na Travniku Slovesno, kot smo že vajeni, se je tudi letos vršilo prvo sv. obhajilo otrok na Travniku. Lepo število jih je. bilo, da smo bili kar .prijetno presenečeni. Tudi vernikov je prišlo veliko. Med mašo je pel otroški zbor, prvoobhajanci so pa molili. Popoldne po blagoslovu ob 3h je bila za otroke in starše okusna akademija v Domu Brezmadežne. Akademijo so pripravili otroci iz slov. sirotišča. Spored je bil pester, a najbolj je ugajala igrica S. Gregorca »Imeldo«. Igrica je bila napisana prav za to priložnost; glasbene vložke je pa priredil prof. Filej. Z dvo-dejanko smo bili prav zadovoljni, ker je prinesla nekaj novih motivov v običajne prvoobha-janske igrice. Prav gotovo bo še marsikje prišla na oder zaradi svežosti in domačnosti. Sirotiški otroci so jo prav dobro podali, posebno Imelda je ljudi kar ganila. Praznik fatimske M. B. v stolnici V nedeljo 13. maja so v goriški stolnici lopo prazaiovali 39. obletnico Marijinega prikazovanja v Fatimi. Posebno lepa je bila večerna procesija na grad s kipom Števerjan Znano je že, da je nak občina doibila od države prispevek 6,100.000 lii za zidavo otroškega vrtea. V nedeljo 13. L m. so naši občinski svetovalci razpravljali o kraju, kjer naj bi ga zidali. Sklenili so, da ga bodo zidali v S te ver jan 11 pri šolskem ipo-slopju. S tem sklepom so skušali r vaditi vsaj tistim delom vasi, ki pošiljajo otroke v števerjansko šolo. Tako bodo Ijudsko-šoiski otroci olajšali skrb staršev, ko bodo lahko in radi spremljali mlajše v vrtec, ki bo tilk njih šole. Ta sklep so« poslali Poravnajte naročnino v pretres tehniškemu uradni in šolskemu skrbništvu v Gorici, ki bosta dala zadnje besedo. Svet je tudi sklenil zaprositi novo državno podporo za zidavo še enega otroškega vrtca, ki naj bi služil Valerišcu in Jazbinam. Glede vprašanja o vodovodu je go r iška prefektura pokazala prvo zanimanje: zaprosila je občinsko upravo, naj ji po-drotbno itn stvaifno ojpiše sedanje stanje ipitne vode v oibčini. V nedeljo ob 10. mri bo v Jazbinah dražba Občinske trave! fatimske Matere božje. Procesije so se udeležile razne katoliške organizacije, med njimi tudi slov. dekliška Marijina družba in veliko število vernikov. Po vseh oknih 90 plapolale sveče in še goriški grad je bil čudovito lepo razsvetljen s plapolajočimi ognji. Podgorska predilnica na seji V petek 11. maja je zasedal goriški mestni svet. Razpravljali so najprej o mali obmejni trgovini. Druga interpelacija se je nanašala na podtikanja sosednjih provinc o koristi, ki jo imajo goriški podjetniki s prosto cono, nakar so razpravljali o podgorski1 predilnici in o nevšečnostih, ki so nastale z otvoritvijo novega oddelka za ravon. Pri izdelavi te tkanine uporabljajo namreč snovi, ki zelo kvarno vplivajo na delavce in tudi na neposredno okolico okrog tovarne, kakor tudi na poljedelstvo. Župan je povedal, da je že bila na licu mesta komisija sestavljena iz članov zdravstvene in higijenske fakultete iz Padove, ki bo proučila v koliko so škodljivi strupeni plini in kako odpomoči tej mučni zadevi. Kot zadnja točka je bil na sporedu načrt podaljšanja avtobusne proge štev. 8 od sedanjega postajališča na trgu v Pevmi do kostnice na Oslavju. K volitvam v Rajbljn Velika odgovornost za prihodnje volitve leži na vesti slovenskih katoliških volivcev. Naši glasovi bodo soodločali o izidu volitev. Ne smemo dopustiti, da bi social-komunisti zavzeli tudi občinsko upravo v svoje roke; zakaj E.N.A.L. je že v njib rokah in jim služi 'kot orodje v propagandne namene: za ipropagando, ki je prikrita, a vztrajna. V njih rolke je padla tudi Rudarska zadruga, ker so dobromi-sleči Italijani in Slovenci spali. Slovenec, ki se pripravljaš na volitve, ne pusti se zapeljati, da ne izgubimo demokrati še zadnje postojanke občine! Pod listo neodvisnih oseb bo jutri vodila Občinsko upravo soeial-komunislična stranka, ki je zaveznik režima, ki drži v okovih revščine in pod terorjem naše brate v Jugoslaviji. Če zmagajo rdeči, bo to začetek boljše-vizacije Rajblja in rudnika, česar se z grozo vsi bojimo. Slovenec .Katoliški glas** v vsako slovensko družino I OBVESTILA » BIRMOVANjE V GORICI bo na bin-koštno nedeljo po slovesni škofovi maši v stolnici, to je okrog 11.15h. Popoldne se bo sv. birma delila v cerkvi v. Ignacija ob 16. uri. Birmanci in botri naj bodo vsakilkrat pred določeno uro že v cerkvi. GORIŠKO UČITELJIŠČE NA RADIU. Preteklo soboto 12. maja je goriško učiteljišče s svojimi profesorji in ravnateljem gostovalo v Trstu na radio-postaji A. Dijaki so pod vodstvom prof. M. Fileja zapeli šest narodnih in umetnih pesmi, katere so posneli na trak. Oddajali jih bodo med rednim programom iste ipostaje, iko bo vodstvo postaje to odločilo. Pesmi so bile dobro podane in bo občinstvo gotovo zadovoljno. PRVO NEDELJO V JUNIJU 3. 6. bo romanje na Staro goro, v Barnas in v Kr-min. Ogledali si bomo tudi Landarsko jamo. Odhod s Travnika ob 6.30. Vabljeni vsi prijatelji romanj. Vpisovanje pri fotografu Kleindienstu. POLETNI URNIK NA OBMEJNIH BLOKIH. Na dvo lastniških blokih in na blokih II. kategorije za upravičence malega obmdjnega prometa velja od prvega maja j dalje do zadnjega julija poletni urnik. Bloki bodo odprti od 4h zjutraj do 21. ure zvečer. Ob nedeljah bodo dvolastniški bloki še vedno zaprti. ŠOLSKA PRIREDITEV. Goriški srednje- I šolci pripravljajo kakor vsako leto svojo običajno šolsko prireditev, ki bo v nedeljo 27. maja ob 20.30 na šolskem dvorišču v ul. Croce. Ponovitev na praznik sv. Rešnjega Telesa 31. maja ob isti uri. Srednješolci vabijo na to svojo prireditev vse ljubitelje slovenskih šol, da jim pokažejo, česa so se še naučili razen rednega šolskega znanja. Vstop bo prost; zahvaljujejo se pa že vnaprej vsem tistim, ki bodo prostovoljno kaj darovali za revne dijake. SLOVENSKI DIJAKI-VIŠJEŠOLCI bodo igrali v nedeljo dne 20. t. m. ob 17. uri v bazoviški dvorani veseloigro Mihaela Jerasa: VEČER BELIH VRTNIC Režija: Jože Peterlin. Prisrčno vabijo Bamre in o!koK-6«r»<-! Podprite veselje naše dijaške mladine! DAROVI ZA MAJI J JANI ŠLE: Marijina družba iz ulice Risorta 15.000; ga. Milena Orosetti, Trst 1000; družina Terčon ob smrti pok. strica Lozej Janeza 1000; dar ge. Osana ob priliki poroke 2.900; Dekliška zveza 1. skupina delavk 32200; N. N. iz Opčin 1000; N. N. iz Trsta 1000: Alojzija Natlačen iz Rojana ob svoji 79-letnici 1000 lir. Vsem dragim dobrotnikom iskren Bog plačaj po naši molitvi! ZA KATOLIŠKI TISK: Terezija Malnič 200 lir. NEPOBOLJŠLJIV »Dragec, ali ne hi nekoliko preneha) kaditi? Saj veš, če tu pa tam pokadiš cigareto, z ene strani sicer ne škodi, toda z druge...« »Z druge strani nisem še nikdar poskusil kaditi, draga.« t Po dolgem trpljenju nais je zapustila naša ljubljena žena, mati in sestra Zofija Poberaj por. Tiengo Umrla je v bolnici v Padovi dne 8. maja 1956, stara 43 let. K zadnjemu počitku smo jo položili v Padovi. Toplo jo priporočamo v molitev. Žalujoči mož Guerrino, otroka Sandra in Anton, brat Janez in drugi sorodniki Ročinj, Trst, Marghera, 13. maja 1956. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7% davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. kr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Jas. Spillmann: 2 CDed in vnuk „ »Le kar pogumno na delo,« je zopet povzel starejši, očividno nekak gospodar, »saj gre za pošteno stvar, in pomagati po nedolžnem preganjanim je še vedno veljalo za viteško delo.« Prt teh besedah sta jezdeca pognala svoja konja v lahen dir. Kmalu sta bila pri biriču in dečku. Najprej sta jahala kar mimo, ne da hi se — navidezno kaj menila za oba pešca. Ko pa sta bila kakih dvajset korakov naprej jahala, je kar naenkrat starejši skočil s konja ter nekaj popravljal pri sedlu, dočim je mlajši jahal dalje. Po par minutah je Bob tako je bilo ime biriču — prišel z dečkom vred do jezdeca. Ta ga je nagovoril: »Hoj, dobri prijatelj, pridržite no za hip mojega vranca; sedlo mi nekaj nagaja, ga moram malo nategniti. Saj ne ho zastonj; pri »Zlati zvezdi« vam bom dal za pijačo.« Bob si ni dal dvakrat reči; brž je prijel za povodec. Sedlo je bilo hitro popravljeno in jezdec se je zopet pognal na konja, šele tedaj pa, talko se je zdelo, je zapazil malega Johna, ki je prijazno opazoval tujca s svojimi velikimi modrimi očmi. »Ha, vidim, da imate čednega dečka poleg sebe; mar je vaš?« je vprašal jezdec, jahaje vštric s pešcema. »Ha, ha, če je moj?« se je na gla.s zasmejal Bob. »Je pa ni! Ste že kaj culi o mladem Worthinglonu. ki je hil nedavno tega pred sodiščem v Prestonu in so o njem potem toliko govorili?« »Vi mislite tistega papeževskega trmoglavca, kajne, ki ga niti sam škof tam v Chestru ne more pripraviti k odpadu od vere ?« »Da, da, prav tistega mislim in tukajle ga lahko vidite tistega tička.« S temi besedami je birič predstavil svojega jetnika. Jezdec se je znal imenitno delali iznena-denega in nevednega. Ustavil je konja ter začudeno meril dečka od nog do glave, talko da je bil John skoro v zadregi in si je nekam spoštljivo vzel čepico s svoje kodraste glaviee. »Ta-le?« je vprašal tujec. »Pa sc mi dečko ne vidi tako predrzen, kakor sem si ga predstavljal. No, dobro, kar pokrij se spet! Kam pa mislite z njim?« »V ječo v Chester Castle. Davi navse- zgodaj sva odpotovala iz Chorley-a in do večera ,bova na pol poti.« »Kaj, že toliko sta danes prehodila ! Pa mislite, da bo deček do večera zdržal ? Mar gospod škof nima konja v svoji konjušnici?« »Tri sto jadov, saj to je tisto, kar tudi jaz pravim,« je kričal Bob, ''konja nama bi bili morali dati! Deček že zdaj peša in nazadnje, ga bom moral še nositi. Kaj pa — baš mi je na misel prišlo ali ga ne. bi hoteli vi, gospod, vzeli predse v sedlo? Saj vaš vrance ne bi nič čutil teže,« »Kaj vam v glavo ne pade!« se je zasmejal jezdec, »mar mislite, da bi jaz papeževim hotel kaj na ljubo storiti?« Birič pa je prosil: »E, saj je še otrok, in vrhu tega prav za prav meni storite uslugo.« »No, naj pa bo,« je odgovoril jezdec, »do 'Zlate zvezde’ ga vzamem k sebi.« In ga je res vzel. Kmalu popoldne so dospeli do omenjene krčme. Debela krčmarica je stala na pragu in prav tisti hip podajala roko onemu mlajšemu jezdecu, ki smo ga bili malo prej videli v spremstvu starejšega gospoda. Dotični mladi jezdec je brzo odpeketal, se preden so oni trije dospeli v prijetno senco brestov, rastočih pred krčmo. Krčmarica je starejšega jezdeca zelo spoštljivo pozdravila. Takoj nato pa je z materinsko nežnostjo vzela dečka s konja; očividno je vedela, kdo je. Vendar pa ni na zunaj nič pokazala, kaj čuti v srcu. Birič se je medtem že široko usedel za hrastova mizo pod bresti in je že pil P1V0 iz velikega vrča. ki ga je bila krčmarica z nenavadno prijaznostjo predenj postavila. Stavila mu je, tudi nekaj navadnih vprašanj, odkod in kam, tako da je bil Boh čisto zadovoljen s sprejemom. Brž pa je ženica, zginila preko dvorišča pred hlev, kjer je jezdec privezaval konja k jaslom. Pristopila j« h« šepetala: »Vse je v redu, gospod Gerard. Davi je bila tukaj, zdaj je tam na oni strani pri Svviftovih: če se nam prav v zadnjem kipu kaj ne spakedra, bo še pred sončnim zatonom pritisnila svoje ubogo dete na svoje srce.« »So konji pripravljeni?« je poizvedoval tujec. »Da, odtod pa do Londona. Naš dobri Dik jaha naprej pred Vami, vse ho v redu.« »Dobro! Zdaj pa naj moj vranec dobi ovsa, biriču ipa pomagajte, da bo dobil nekoliko težke noge. Načrt se nam mora posrečiti.« Jezdec je že hotel prisesti ,.s hrastovo mizo, a krčmarica ga je zadr-žala : »Še nekaj! Stari »Worthington, dečkov ded, umira, želi si duhovnika, pa ni ga dohiti. Ali ni to grozno, g. Gerard? Stari mož ni bil tako napačen človek; le .strah, da ne hi izgubil posestva, ga je tako daleč pritiral.« »Kako bi mu mogli pomagati?« je skomignil g. Gerard. »Bog se usmili njegove duše! Vnuk pa ne sme nič vedeti o tem, da ded umira, pa tudi njegov sin, duhovnik, ne; utegnilo bi nam to ves naš dobro premišljeni načrt prekrižati.« Jezdec je prisedel k biriču za mizo in se delal, kakor da pridno pije z njim; mali John pa se je, utrujen od dolge pešpoti, naslonil z glavo ob deblo in trdno zaspal. Deček ni prav nič slutil, da je nekdo v bližini, ki je pripravljen, tvegati življenje za njegovo osvoboditev. (Se nadaljuje) \