Glasnik SED 23(1983) 2
številke AB je priložen tudi plakat z reprodukcijami triindvajsetih starih tivolskih razglednic. Dogodki okrog Tivolija so bili izrazito etnološko zanimivi. Značilna je bila množična udeležba prebivalcev na manifestacijah javnega mnenja, še posebej njihova generacijska pripadnost. Prevladovali sta namreč dve generaciji — mladina in starejši ljudje. Tako je generacijsko nesorazmerje odražalo socialnokulturna in duhovnokuiturna razmerja: v družbeni delitvi dela. v razporeditvi moči in možnosti odločanja in s tem v zvezi v različnem občutenju življenja in njegovih navad. Razumljivo je. da so se argumenti, ki jih je v teh razpravah utemeljevala etnologija in ki so izhajali iz načina življenja, znašli nasproti tehnokraciji skupaj z argumenti prebivalcev. Etnologija kot stroka v vsem tem dogajanju ni bila nikoli v ospredju, kajti za vrednote, o katerih je pisal D O., so se najbolj zavzeli prebivalci mesta. Tudi v njegovih pisanih besedilih etnologija ni bila izpostavljena, saj je šlo za interdisciplinarno pisanje; izrazito etnološki pa je bil način sintetizira-nja podatkov z različnih strokovnih področij v podporo prikazu načina življenja. Kaj se bo dogajalo v Tivoliju, je seveda še vedno neznanka, saj marsikaj pomembnega v javnost sploh ne pride ali pa pride prepozno in nejasno. Vendar je bilo v zvezi s Tivoijem tokrat marsikaj doseženo, predvsem pa se je etnologom samim na tem primeru jasno pokazala korist in uporabnost stroke in njenih spoznanj, izraženih v pravem trenutku.
Prav ob etnoloških prizadevanjih okrog Tivolija, ljubljanskih zelenih površin in nekaterih drugih urbanističnih problemov, ki jih na tem mestu ne bomo omenjali, se je pokazalo, da določene institucije v Ljubljani, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z mestno problematiko, ne morejo več zaobiti naše stroke oziroma tistega dela, ki mu pravimo mestna etnologija.
Zato velja povedati, da se zadnje čase etnologija uspešno vključuje v strukture, ki se ukvarjajo z mestno problematiko in kjer je bilo v preteklosti mogoče najti samo arhitekte (npr. planerje, projektante, urbaniste} in sem in tja sociologe ali umetnostne zgodovinarje.
Želje in zahteve nekaterih (mestnih) institucij, da bi se v njihovo delo vključevali tudi etnologi, kažejo in dokazujejo, da je postala etnologija tudi izrazito aplikativna veda, ki je v interdisciplinarnem reševanju problemov v sodobni družbi ne moremo pogrešati.
Ko je bila pri Komiteju za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve občine Ljubljana Center letos ustanovljena prvič po vojni posebna komisija (Komisija za mestno podobo), se je njen ustanovitelj takoj obrni! na Slovensko etnološko društvo, ki naj bi v komisijo poslalo svojega delegata. Izbrali so etnologa Damjana Ovsca,
Bodisi kot svetovalec-ekspert bodisi kot član komisij ali natečajnih žirij je bil v zvezi z ljubljansko mestno problematiko povabljen etnolog tudi k delu komisije, ki je iskala lokacijo za nov muzej NOB, v komisijo, ki je razpisala natečaj za novo kompleksno ureditev parka Tivoli in Šišenskega
J. ö Jt 8 c 9 i_ o J	31
hriba, v žirijo natečajne komisije za ureditev glavnega živilskega trga, za stalne in premične prodajne stojnice in tradicionalne kostanjarske hišice itn. Predlagalci so bili npr. Komunalno podjetje Ljubljana, Društvo arhitektov Slovenije. Društvo oblikovalcev Slovenije. Komite za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve OLC itn.
MOJCA RAVNIK
knjižna poročila in ocene:
Ju. V Bromlej — M. S. Kašuba, Braki i semja u P rodov Jugoslaviji. Opyt istoriko-etnografičeskotj0 issledovanja. Izd. „Nauka", Moskva 1982, 238 str
Ni odveč poudariti, da sodi pričujoča knjig3 sovjetskih etnologov Julijana Bromleja in Marga* rite Kašube o zakonu in družini pri narodih Jug0' slavije med tista deia, ki so v naši etnologiji za'0 redka. V slovenski etnologiji je ta redkost dvojna Tako skoraj nimamo del, ki bi obravnavala družin° in institucijo zakona z etnološkega zornega kot3 Prva dela, ki se posebej posvečajo tudi tej temati' ki, smo dobili šele pred kratkim. Se redkejši naši primerjalni posegi v širši jugoslovans*1 prostor, za kar bo vse težje najti pameten izgovor-Posebej še, ker je primerjalni vidik pri etnološki'1 interpretativnih prizadevanjih tako rekoč neo* giben in je potreba po medsebojnem poznanju razumevanju različnih načinov življenja in kultur' nih struktur več kakor očitna.
Delo, ki je pred nami, pa ne zbuja našega zan1' manja le zaradi tematike, ki smo se je doslej sam1 izogibali, temveč tudi zaradi načina obravna^ Kakor pri številnih drugih razpravah sovjetskih etnologov gre tudi v tem primeru za zgodovinsko' etnološko študijo, ki skuša obravnavanemu poj^' vu slediti razvojno in celovito. Pri tem sta avtorj3 uporabila, kakor pravita v uvodu knjige, vse grf divo, ki se nanaša na obravnavano temo in ki j i rn^ je bilo dosegljivo. Podatke sta zbirala nB etnoioškem. sociološkem, statističnem, demo9' rafskem in ekonomskem področju. Upoštevala st;4 zakonodajo o zakonu in družini. Šele na tak načf1
Glasnik SED 23(1983) 2	J. ö Jt 8 c 9 i_ o J	31
je po njunem mnenju mogoče dati celovito Podobo obravnavane teme. Kot etnologa so ju Predvsem zanimale „splošne težnje v razvoju družine današnje Jugoslavije, kakor tudi tiste Posebnosti zakona in družine, ki so lastne posameznim narodom." „Pri tem sva", pravita avtorja, ■■Upoštevala ne le nacionalno, ampak tudi socialno Ustavo (kmete, delavce, uslužbence itn.), biva-''šče, socialne, gospodarske in kulturne posebnosti, ter verske razlike med naseljenci tega ali onega območja." Preučevanje družine je za etnologa Se posebej zanimivo zato, ker ima družina najpomembnejšo vlogo pri „reprodukciji etnosa, pri Podaji etničnih značilnosti generacije generaciji." Zavoljo zgodovinsko-etnološke narave dela bi korali imeti v njem še posebno mesto pregled iracionalnih sestavin v zakonsko-družinskih razmerjih, analiza etničnih posebnosti, ki se poja-^'iajo na tem področju, in ugotavljanje interetni-Cr|ih integracijskih procesov.
Opredelitve poglavitnih etnoloških nalog pri Poučevanju družine in zakona so seveda skladne * Zažiranji, ki jih najdemo obširno razložene v °romlejevih teoretičnih spisih, še posebej v knjigi Etnos i etnografija (Moskva 1973). 2e ob tem delu StTio imeli priložnost povedati, da je v Bromlejevem Pojmovanju etničnih značilnosti po našem mnenJu preveč poudarjen pomen tradicije. Ne Moremo se strinjati tudi z vsemi odtenki Bromleje-V!h Pogledov na zbliževanje posamičnih nacionalnih kultur. Pri vseh ostalih delih knjige, kjer se nam Porajajo določene pripombe, pa jih kaže nasloviti, se zdi, tako rekoč v celoti na nas. Avtorja sta ¡^ogla iz jugoslovanske strokovne literature jema-Pač tisto, kar jima je bilo oziroma kar je na voljo.
ti Pra
v zato je delo tudi zelo poučen odsev našega ^okovnega prizadevanja. Če se tudi s tega gle-'šča kratko ustavimo pri posamičnih poglavjih, e nam notranja struktura dela kaže v naslednjem. Prvo poglavje je posvečeno etnodemografskim ^meram in družbenogeografskim spremembam Jugoslaviji po osvoboditvi in njunemu vplivu na rL|žinsko-zakonske razmere. V tej zvezi avtorja Pozarjata na velike spremembe v omenjenem asu, kar se negibno kaže tudi v družinskem življe-¿manjšanje velikih razločkov med območji, Oces industrializacije in urbanizacije, spre-srribevsocialni in profesionalni strukturi, migra-poroke med ljudmi različne nacionalne pridnosti in podobni pojavi zanimajo avtorja kot sp'og in podlaga burnega spreminjanja v družin-[n razmerjih in načinu življenja v družinah, ¿akon pri narodih Jugoslavijeje naslovdrugega °glavja, V njem so ugotovljene razlike, ki so obs-G,a,e ha tem področju v zakonodaji v preteklosti, ovor je o odnosu do zakona, o oblikah osebojnega spoznavanja in s tem povezanih oimah. Ovire za sklepanje zakonske zveze, °t>icai

I na starost mladoporočencev, merila za - moža oziroma žene, narodnostno mešani 1 i ta °n''	'n vPrašanje, kje se po poroki nase-
9a anja
Mladoporočenca, so nadaljnje teme prtčujoče-Poglavja. Z izjemo osamljenega primera iz Vit-
Sl J4 se avtorja tukaj očitno nista mogla opreti na S(i°rVensko etnološko literaturo; bodisi zaradi ornnejše preučenosti vprašanja zakona v
primerjavi z drugimi jugoslovanskimi območji ali zaradi neuporabljivosti podatkov, če niso zgodovinsko natančneje opredeljeni.
Najobsežnejše je poglavje o družini. „Ni najin namen, da bi pretresla pojav družine in načina življenja v družini pri narodih Jugoslavije v preteklosti", pravita avtorja knjige. „To bi bila posebna naloga." Zato sta v razdelku o tipih družine nekoč zarisala le poglavitne poteze tistih pojavnosti, ki so obstajale na jugoslovanskih tleh konec 19. in v začetku 20. stoletja. Največ besed je seveda v tem okviru posvečenih zadrugi. Pri pregledu sodobnih družinskih oblik je najprej načeto vprašanje razmerja med družino in gospodarstvom. Sledi tipizacija družine, kakor je razvidna v jugoslovanski sociološki literaturi. Za današnjo Jugoslavijo je seveda značilna mala ali nuklearna družina, čeprav je še mogoče najti maloštevilne ostanke razširjene družine, drugače pa naj bi „tudi še v naših dneh nacionalna in regionalna pripadnost družinskih Članov imela določen pomen v družinskem življenju narodov Jugoslavije. Vidna so tudi še znamenja tradicije, povezana z religijo, to celo med ateisti." Preostankom šeg, povezanih z odločujočo vlogo moža in žene, s podrejenostjo žene, sta avtorja posvetila pozornost tudi v razdelku, ki govori o strukturi družine. Za nadrobnejšim vpogledom v problematiko številčnosti družin pred vojno in po njej so obdelana vprašanja razmerij v družini, še posebej iz zornega kota družinskega poglavarja. Sledi obravnava delitve dela v družini in vloge, ki jo ima jugoslovanska družina danes. Na koncu je razmeroma zelo obsežno podpoglavje o družinskih šegah, šegah ob poroki, rojstvu in smrti.
Bolj kakor v zvezi z institucijo zakona so zgledi iz slovenskega etnološkega slovstva prišli do izraza v poglavju o družini in kakor je mogoče pričakovati, posebej v razdelku o šegah. Pri drugih vprašanjih sta se avtorja v času nastajanja dela lahko oprla, sodeč po navedenih delih, bolj ali manj le na obravnave ljubljanskega predmestnega življa in na preučevanje Vitanja. Opredeljevanje živosti nekaterih šeg ali njihovih preostankov v našem času je večkrat vprašljivo; to seveda zaradi pomanjkljivosti našega zgodovinskega določanja etnoloških pojavov.
Avtorjema docela lahko pritrdimo, da ima preučevanje družine poleg znanstvene vrednosti Še povsem praktičen pomen. Tudi zato je lahko delo Ju. Bromleja in M. Kašube spodbuda jugoslo vanskim etnologom, da bi v nakazanem obsegu, sistematično in seveda še natančneje spremljali procese v družini, v tej „mikrocelici družbe",
S. KREMENSEK
Tvrtko Cubelič, Na stazama usmenog narodnog stvaralaštva; Za sustav i poetiku usmene narodne književnosti. Osijek 1982, 325 str.
Tvrtko Cubelič, nekdanji profesor folkloristike na slavističnem oddelku zagrebške univerze, je navzoč v hrvaški in jugoslovanski folkloristiki skoraj štirideset let. Avtor je članke in razprave objavljal v vseh jugoslovanskih etnoloških revijah