Siev. 84.
v LfnDMni, v telrlet, 15. aorlla 1915.
Leto m
Velja po pošti:
Za oelo leto naprej zh ru itieseo „ . , za Nemčijo oeloletno 7* ribalo inozemstvo
V	Ljubljani na
Za cetlo le o naprej . zs en mereo „ , ,
V	upravi prejemati mesečno
== Sobotna izdaja: s
za celo leto........ V—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo inozemstvo . „ 12'—
.VilA	>,' •
Enoatolpna petitvrsta (72 za enkrat .... po 18 * za dvakrat .... „ 15 _
sa trikrat.....13 _
sa večkrat primeren popust.
Poročna oznanila. ziHraK, asurtiln Rt:
enoatolpna petitvrsta po SJ vin.
enostolpna petitvrsta po 44 vi«
Izhaja vsak dan, izvzemil m-
deije ln praznike, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga Vosnl red.
Ksr Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 8/IIL Rokopisi se ne vračajo *, neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nliol ŠL 8. — Račun poštne branlinioe avstrijske št 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7583. — Upravnlškega telefona it. 188,
MjjUlinuSl M
(Izvirno poročilo >.Slovencu«, — A. B.)
Sofija, 10. aprila 1915,
Dvojno mnenje vlada danes med voditelji političnih strank glede načel, po katerih se ima voditi bolgarska politika: em so tega prepričanja, da še ni prišel trenutek za aktivno vmešavanje v evropski konflikt; drugi pa — na čelu z nekaterimi profesorji vseučilišča — bi rajše danes kot jutri zapletli Bolgarijo v vojno. Prvi pravijo, da more Bolgarija šele tedaj vojno začeti, ko ji bodo teritorijalne pridobitve popolnoma zagotovljene. Drugi pa so se obrnili naravnost do carja s spomenico, v kateri mu svetujejo, naj združi vse moči naroda, kajti v slogi je moč, s katero bo mogoče uresničiti narodne ideale. Eni kakor drugi priporočajo, naj se Bolgarija ravna po nasvetih trojnega sporazuma. A ona stranka .katera priporoča nevtralnost do kraja, drži roke križem, kakor da bi hotela reči: Gotova sem, da bo moja obveljala.
Minister dr. Radoslavov je ob zaklju-čitvi narodnega sobranja, izjavil svečano, da bode Bolgarija z ozirom na svoje lastne interese nadaljevala svojo nevtralnost. Ta izjava je vzbudila radost in zadovoljnost med veliko večino poslancev. Bolgarski narod se je vsled iste izjave pomiril; saj je že poprej želja po miru bila med prebivalstvom jaka in splošna, tako da je razne izmišljene vesti o mobilizaciji, o spopadih na grški maji, o nemirih, o ministrski krizi itd. niso mogle nikakor vznemirjati.
Iz istih razlogov tudi poslednji poizkus vstaje v Makedoniji ni dosegel nikakršnega odmeva v Bolgariji. Tam so podvzeii vročekrvni elementi na svojo roko poizkus, o kakršnih je na Balkanu vsako pomlad slišati. Ko so videli, da se je vstaja ponesrečila, zbežali so pred srbskim orožjem preko bolgarske meje. Tukaj so bili razoroženi, kolikor so jih mogli uloviti, a ostali so zbežali v svoja, skrivališča v planine, kjer ravno sedaj drevje zeleni in jim gozd daje dobro zavetje. Zna priti zopet do novega poizkusa, ako se težavne razmere v Makedoniji ne izpremene; pa boljšega uspeha od prvega se, mu ne more prerokovati, Vojna pa se vsled tega. dogodka na Balkanu ne bode začela.
Mnogo je odvisno od Grčije, kako se bodo razvijale v bližnji bodočnosti razmere na Balkanu. Odkritja Vcnizelosa so jako iznenadila Bolgare. A v vladnih in diplomatskih krogih ne dajejo jim posebnega pomena. Istina je, da se od grške strani ni
predlagalo ničesar Bolgariji. Pa če bi se bilo tudi kaj takega predlagalo, kakor sedaj omenja Venizelos, ne bi bilo nikdar sprejeto. Kako bi mogla Bolgarija za pest leče prepustiti Grkom svobodno roko, da povečajo svojo državo do 240.000 km2 in prebivalstvo za osem milijonov? — Politična kombinacija Grčije je imela namen, združiti grški narod ter utrditi občo he-lensko hegemonijo pod tvrdko »velika Grčija«. Poieg nje bi Bolgarija igrala le neznatno vlogo, kar ne bi odgovarjalo višjim narodnostnim interesom, političnim potrebam in sigurnosti Bolgarije.
Grška diplomacija in njeni pokrovitelji Bolgariji ne morejo dati iega, kar hočejo za Grčijo doseči; zaradi tega pa ne more priti do sporazuma med obema. Dokler pa sporazuma ni, se ne bodo na Balkanu godile nobene velike reči.
RUSI ZAHTEVAJO V BOLGARIJI NOVO VLADO.
Bukarešt, 13. aprila. Tukajšnji list »Minerva« prinaša sledečo vest: Bolgarsko-srbski spor je bolj resen, kakor se misli. Srbi hočejo namreč dokazati, da se je bolgarski vpad v Makedonijo izvršil z vednostjo uradne Bolgarije in da se je Bolgarija izdajalsko obnašala proti Rusiji. Vsled tega je Rusija stavila Bolgariji stroge zahteve, in sicer naj Bolgarija sestavi novo vlado. Ta zahteva je ruska špecialiteta, Pribijemo, da je ta vest v ruskih listih pasirala rusko cenzuro. Rusija zahteva vlado, na čelu katere naj bi bi) Malinov, znan pristaš ruske politike. Kam bi prišle, vprašuje imenovani rumunski list, majhne države, če bi se uresničilo um eša vanje take velesile? Potem ne bi bile samostojne, ampak sužnje velikih držav. Zaio smatramo te zahteve za sramotne, ker, kar je danes mogoče za Bolgarijo, to bi se moglo jutri dogoditi tudj Rumuniji.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Neizpremenjen položaj.
Beroiin, 14. aprila. Veliki glavni stan: Položaj na vzhodu je neizpremenjen.
Najvišje vojno vodstvo.
RUSKA POROČILA.
Kodanj, 14. aprila. Ruska uradna poročila priznavajo, da stoje Rusi skoro povsod onstran karpatske meje na galiških tleh, dejstvo, katero ruski generalni štab utemeljuje z nenadnimi ojačenji sovražnika.
»Novvoje Wremja« poroča, da so v boiih na Poljskem padli skoro vsi aktivni častniki ruske garde.
London, 14 .aprila. Posebna brzojavka iz Pterograda potrjuje, da so se ruske operacije v Karpatih ustavile. Vzroke so iskali v tem, da so se pojavila nova avstrijska in nemška ojačenja.
X X
X
Pester Lloydt piše: Ruski štab priznava v svojih poročilih, da se Rusom kljub ponovnim napadom n i posrečilo osvojiti užoški prelaz; to utemeljujejo s tem, da so višine severno od prelaza zasedene od močnih avstrijskih čet. Nadalje priznava rusko uradno poročilo, da so avstrijske čete dne 9. aprila z naskokom vzele višino 992 severno od Tuholke. Rusi so imeli to v dolini reke Opor ležečo postojanko zasedeno od srede februarja. Na nekaterih točkah so avstrijske čete v svoji protiofenzivi prodrle že 25 km daleč onstran karpatskega grebena.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Ujpek? severozahodno od LTžoka.
Dunaj, 14. aprila. Uradno se poroča: Splošen položaj je neizpremenjen.
Na karpatski fronti so se večji del vršili le boji s topovi. Severozahodno od užoškega prelaza sta hrabra gorska pešpolka št, 19 in št. 26 z napadom osvojila neko pred dnevi od Rusov zasedeno postojanko v njeni polni razsežnosti,
V jugovzhodni Galiciji in v Bukovini je mir.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml.
Rusko uradno poročilo v soboto 11. aprila se glasi;
Včeraj v petek smo zahodno od Nje-mena ob jutranji zori napadli nemške postojanke med Kalvarijo in Ludvinovem in smo v ljutih bajonetnih bojih vzeli dve vrsti strelskih jarkov. •
V Karpatih smo v smeri na Mezo Laborcz prešli iz postojank pri Kabalovcah v ofenzivo. Došli smo v Viravo. V smeri proti Rostoku jc sovražnik dobil znatna ojačenja. V četrtek je napravii trdovratne protinapade, katere smo odbili. Ofenziva v smeri Nijna Dastuszica—Volosate—Bukovec se nadaljuje v južni smeri vkljub skrajno neugodnim krajevnim razmeram. Skozi dva metra visok sneg so naše čete na raznih krajih prodrle do pet vrst pred prelazom Užok.
Pri Rosochaču in Rozjanki je sovražnik dvakrat napadel. Iz ostale fronte nič pomembnega.
XXX
LISTEK.
5'ev«! miti
»Ko bi vaših »halam«; g v« ne toilol«
Računski podčastnik 97. pešpolka 4. stot.,'.gospod Franc Lapajno je pisal o Veliki noči gosp. kontrolorju Ivanu Tušarju v Idriji naslednji dve vojnopoštni dopisnici:
Velikanoč 1915. Spoštovani gospod kontrolor! Prisrčna hvala za razglednico. — Praznike imamo lepe, a žalostne. Solnce topi zadnje ostanke snega. Navsezgodaj nas je že pozdravil zrakoplov in dopoldne drugi. Tudi to noč so pokale puške in mine, čez dan se pa oglašajo topovi. Naše strojne puške delujejo grozno; Rusi mislijo da jih ima vsak naš polk šestnajst; »Ko bi vaših »balamutov« ne bilo, bi bili mi že davno v Budimpešti, a kar ti delajo, je pa strah božji!« — tako pravijo ruski ujetniki. Dne 24. in pr. m. sta naš polk napadla ruska '91. in 192. polk. Po ujetnikih so jo dognalo, da je imel 19i. polk nad 2000 mož izgub, naš pa samo 3 mrtvo in 8 ^njenih, lz tega sc vidi kako brezobzirno povoj - u jejo ruski poveliiv.vi svoje moštvo pod naše »halamutc«. Ali bodo !'a.iali komu odgovor? Zdi se. mi, da bo vojni morala Rusija prestati šc
strašnejšo vojno: veliko krvavo revolucijo.
6. aprila 1915.
Spoštovani gospod kontrolor! Velikonočni prazniki so minuli; oba dneva je opravil naš kurat sv. mašo: v nedeljo na hribu za strelskimi jarki našega polka, kamor je poslala vsaka stotnija deputacijo, Včeraj na tu v vasi, kjer so nahajajo med drugimi tudi naši gulaškanoni. Naše molitve ni nič motilo, vsak je lahko molil k nebeški Materi za svojo zemsko mater in domovino. — Včeraj popoldne, srno imeli mnogo smeha: mladi fantje so hodili po vasi in kjer so dobili kako dekle, so je prijeli in vlili nanje tri vedra mrzle vode. Pravijo, da delajo to v spomin na prvo Velikonoč, ko so Judje oblivali prve kristjane, ker so le-ti trdili da je Kristus od mrtvih vstal. — Te dni je bilo zopet razdeljenih nekaj hrabrost-nih svetinj. Vsega skup je bilo closedaj moštvu naše i. stotnije razdeljenih tl8 svetinj, in sicer: 1 zlata, 20 srebrnih I. in 17 srebrnih II. razreda. Odlikovan je tudi skrbni naš poveljnik g. nadporočnik Radeglia. Naša stotnija je ena prvih pri polku; zlata vredni ljudje, ki pred sovražnikom še niso bežali, če jih jo tucli napadel z desetkratno premočjo. Predvčerajšnjim sem Vam pisal, koliko izgub je zadal sovražniku naš polk dne 24. in 25. marca; v teh izgubah jo vštetih 691 ujetnikov, ki so jih naši
fantje takrat ujeli. »Heil 97.!« je zakli-cal general, ko smo mu jih pripeljali. — Prisrčno Vas pozdravlja udani F. L.
Požrtvovalen strežnik.
Neštevilni so zgledi požrtvovalnega delovanja naših sanitetnih vojakov. Izpostavljeni istim nevarnostim kakor borilci, neumorno vrše svoje težke rešiteljske dolžnosti. Izmed neštetih slučajev tihega junaštva, ki se dogajajo dan na dan, bodi kot zgled, navedemo le delovanje četovodje (sanitetnega podčastnika) Antona Šolarja 47. pešpolka. Šolar se je tokom cele sedanje vojne izkazal kot vrl in zanesljiv podčastnik. V najljutejšem sovražnem pehotnem in artiljerijskem ognju je spravljal težko ranjene iz bojne črte, jih odpravljal na varno in jim nudil prvo pomoč Nekega dne je sam prinesel iz rojne črte dva težko ranjena vojaka, ker je njegovega pomočnika rr.edpotcma zadela krogla ter je obležal. Komaj je spravil ranienc-:» na pomočno postajo, ko so začele granate udarjati v hišo, v kateri so bili ranjenci, ter jo napol porušile. Z naporom vseh sil se jc sedaj Šolar prizadeval, da bi rešil težko ranjene iz ne- i varnega položaja. S smrt zaničujoče smelostjo jc vedno zopet hitel v ogroženo hišo in odnašal svoje varovance do gozdnega roba, kjer so bili na varnem. Tudi izven boja se je izkazal kot zvest strežnik; z največjim požrtvovanjem in ne ozirajoč se na lastno življenje, je Šolar stregcl na ko- j leri obolelim vojakom. V priznanje mu je j
POLOŽAJ V KARPATIH.
»Frankfurter Zeitung« od 13, aprila prinaša sledečo na podlagi naših in ruskih uradnih poročil prav dobro sestavljeno sliko o našem položaju v Karpatih,
:>Januarja meseca se je nemškim in avstrijskim četam posrečilo začeti na celi karpatski fronti z ofenzivo, ki je potisnila na ogrska tla došlo rusko armado na gali-ško stran. Koncem istega meseca je pa ofenziva ponehala, ker so hude nevihte in viharji ovirali tempo našega prodiranja. To priliko so Rusi izrabili, da so zbrali velika ojačenja. Sredi meseca februarja so se začeli boji iznova. Na skrajnem desnem krilu so dosegli zavezniki lepe uspehe, tako da so se Rusi umaknili iz zasedene Bukovine, ki je do danes do malega prosta Rusov. Istočasno so zvezne čete prodirale z Ogrskega preko Jablonice v vzhodno Galicijo, zasedle Nadvorno in Kolomejo in se pripravljale, da ogroze še severnejše ruske postojanke. Na bolj proti zapadu ležečem bojišču ofenziva na pridobitvi ozemlja ni tako napredovala, pač pa jc prisilila sovražnika, da opusti nekatere važne točke.
Začetkom marca so pa Rusi zbrali tako velikanske čete, da so mogli podvzeti p r o t i o f e n z i v o. Svojo glavno moč so zastavili najprej proti Bukovini in pa proti četam, ki so prodirale preko Jablonice in ogrožav-alc ruski bok. Zavezniki, med katerimi je bilo na tem prostoru lepo število nemških čel, so vzdržali sovražni napad, morali pa so ustaviti svoje prodiranje, tako da stoje sedaj na črti Nadvorna—Zaleszy-ki—Črnovice; oboje postojanke, naše in ruske, so tu trdnjavsko utrjene.
Zdi se, da so se Rusi za enkrat odrekli svoji želji po Bukovini. Naperili pa so svoje napade z vedno večjo močjo proti pravim k a r p a t s k i m postojankam. Tam sc dajo razločevati trije odseki, izmed katerih so Rusi napadali sedaj tega, sedaj onega. Napade so izvrševali s silovitostjo, ki nc pozna nobenega varčevanja z ljudmi, kakor prvikrat pred Przemyslom, kar je napolnilo vse opazovalce z začudenjem. Šele ko je po padcu Przemysla postala naenkrat znatna ruska armada prosta in so Rusi lahko upostavili krajevno si blizu ležeče rezerve, dočim zavezniki niso razpolagali z jednako močnimi rezervami, se je posrečilo Rusom v drugi polovici meseca marca potisniti zaveznike v defenzivo, po dveh tednih pa jih prisiliti, da nekatere postojanke opuste in se umaknejo malce nazaj. Nemška ojačenja pa so obojestransko moč zopet izravnala, tako da je bilo mogoče v naslednjih dneh zopet doseči na več mestih znatne uspehe.
bila podeljena srebrna hrabrostna svetinja
I, razreda.
Iznajdljivi naši vojaki.
Martin Sire z Visokega, ki se nahaja v boju v Karpatih, ni imel papirja, da bi pisal domu. V karpatskih gozdih morajo biti obilne breze. Ta vojak olupi brezovo kožo, odreže notranjo gladko, papirju podobno kožo v velikosti bojne dopisnice in piše svojemu prijatelju županu na Visokem, da se nahaja tam v Karpatih zdrav v boju zoper Ruse. Ta dopisnica je prišla kot druge vojne dopisnice na župana Okorna na Visokem, katero hrani kot vojni spomin.
Skupni grob 18 slovenskih junakov.
Na vrhu griča blizo mesta N. stoji križ iz brezovega lesa. Ta skromni križ znači grob, v katerem počiva 18 slovenskih fantov 17. pešpolka, ki so v junaškem boju dali življenje za domovino. Skupaj so se borili, skupaj počivajo v miru. Pomladno solnce lije svoje gorke žarke na križ in gomilo in kliče iz s krvjo namočenih tal cvetke, ki sedaj krasc grob slovenskih junakov in njegovo okolico. Veter se poigrava nad njimi in jim šepeče slavna dela padlih slovenskih sinov. Ta dela nc bodo pozabljena in bodo živela, ko bo že davno strohnel brezovi križ na njihovem grobu. Da se pa ohranijo v častnem spominu tudi njihova in vseh drugih naših padlih junakov imena — to bodi naša skrb.
V	gozdnatih Karpatih niso
mogli Rusi proti žilavim nemškim četam v ogrski dolini ničesar opraviti. Zadnji dnevi so prinesli Nemcem celo znaten ofenziven uspeh, ker so z naskokom vzeli važno postojanko, za katero so se bojevali več mesecev. Dalje proti zapadu je prelaz Užok še v avstrijskih rokah, zdi se pa, da se je Rusom posrečilo na nekaterih mestih prodreti v unško dolino. (Isto poroča tudi »Corriere«. Op, ur.) Ruski napadi na užo-ško sedlo samo pa, čigar posest je odločilnega pomena za prehod preko gorovja na tem mestu, so bili vedno odbiti.
S tem delom fronte je v zvezi središče karpatskih bojev, to so vzhodni Beskidi, kjer je najvažnejša točka 1 u p k o v s k o sedlo. Položaj v Beskidih ni čisto jasen, ker je svet tukaj raztrgan, kakor nikjer drugod. Zato je ta-mošnja fronta podobna mnogokrat prelomljeni črti in se vedno premika. Gotovo pa je, da so Rusi na tem prostoru zaseda najsevernejše višine in prišli na ogrsko zemljo, potem ko so vrgli polk za polkom nad avstrijsko fronto in uporabili istotam znatne dele przemyslske oblegovalne trdnjave. To se jim je posrečilo toliko ložje, ker so jim delo olajšali ruski uspehi na zapadno odtod ležečem sosednem prostoru, da bi bili lahko prijeli avstrijske postojanke na Lupkovu v boku. Zato je bilo prav, da so se Avstrijci nekoliko umaknili. Ker so pa kmalu posegla nemška ojačenja vmes, so dosegli zavezniki na višinah vzhodno od laborške doline zopet uspehe, katerih pomen za nadaljni razvoj bitke pa še ni razviden, a rusko prodiranje so gotovo ustavili.
V	zapadnem delu vzhodnih Beskidov so Rusi obdržali svoje postojanke v du-klanski zaseki tudi za časa zavezniške ofenzive, ker so se tam trdnjavsko utrdili. Tako so lahko ogrožali iz_ boka vzhodno od njih prodirajoče zaveznike. Silen naval, s katerim so Rusi iz duklanske zasede --vrata na Ogrsko — vedno in vedno napadali, je prisilil tudi tu zaveznike, da se nekoliko umaknejo. Najbližji cilj ruskih napadov pa, to je mestece Bardjevo, ki ima strategičen pomen zato, ker je tam konec železnice, je še v posesti zaveznikov. Sicer so Rusi že parkrat oznanili v svojih listih, da bodo mestece vsak čas vzeli, toda zavezniki so našli dovolj časa, da so svoje tamošnje postojanke znatno utrdili.
KARPATSKI BOJI.
Berlin, 14. aprila. »Tageblatt« poroča: Položaj na karpatski fronti je ugoden, četudi deževno vreme ovira operacije. Nemška južna armada, ki je sestavljena iz avstrijskih in nemških čet, je v boju. Zahodno od Užoka in vzhodno od Virave so zavezniki odbili sovražne napade.
MIR NA SEVERNEM BOJIŠČU.
Budimpešta, 15. aprila. »Az Estu« poroča njegov zasebni poročevalec iz vojnega stana: Ne samo velikanske ruske izgube, ampak tudi sedaj nastalo neugodno vreme je napravilo na severnem bojišču mir. Po došlih poročilih miruje boj ne samo v Karpatih, ampak tudi v Galiciji in na Poljskem. Razen manjših artiljerijskih bojev in bojev prednjih straž se ni ničesar dogodilo. Poroča se, da boj v Karpatih popolnoma miruje.
VLOGE SE MENJAJO.
Milan, 14. aprila. »Corriere deila Sera« piše o vojnem položaju v Karpatih, da se je veliki ruski naval, ki se je razvil po padcu Przemysla, zrušil še pred kakim večjim uspehom. Vidno se obrača vojna sreča zavezniškim avstrijsko - nemškim četam. Zadnja poročila ruskega vojnega vodstva že namigavajo, da se Rusi na posameznih točkah že nahajajo na obrambnem stališču vsled avstrijske protiofen-zive.
NA SAROŠKI ČRTI POPOLN MIR.
Eperjes, 14. aprila. Zadnjih 48 ur je vladal na celi saroški črti popoln mir. Rusi niso poskusili niti z enim napadom. V zadnjih bojih na črti Sašo—Radorna nad 2000 padlih vojakov je še nepokopanih.
ŠVICARSKA SODBA O POLOŽAJU V KARPATIH.
Basel, 14. aprila. Vojaški sotrudnik »Baseler Nachrichten« se peča z bojnimi dogodki na vzhodu, osobito v Karpatih. Primerja uspehe zadnjih tednov po uradnih vojnih poročilih obeh strank in izvaja: Bitka v Karpatih se še vedno ni odločila. Pač so Rusi na zahodnem krilu na boljšem, a avstro-ogrski odpor je tudi vedno hujši. Splošen položaj bi pa Rusom ne dopustil, da bi brezobzirno prodirali proti črti Košice—IJngvar, četudi bi Nemci in Avstrijci popolnoma izpraznili zahodni del Karpatov," ker bi morali še vedno prekora-kati nad 60 kilometrov. Razvrstitev Avstrijcev in Nemcev v zahodni Galiciij ob Dunajcu in v vzhodni Galiciji naravnost vabi k dvakratni obkolitvi, če bi Rusi šli iz Karpatov. Ne more se tudi misliti na to, j_ u: .mini	Nemcev in Avstrii-
Ud Ui o«* • s. j... *--18	-
cev omejili na to, da se enostavno počez ustavita ruskemu sunku v Karpatih. Tu se mora marveč pričakovati, da poizkusijo
s kakimi operacijami rešiti napeti položaj, a kako, se šc nc more poizvedeti.
NAŠI LETALCI NA DELU.
Budimpešta, 14. aprila. »Az Est« poroča iz Ungvarja: Naši letalci so včeraj poldrugo uro krožili nad severnimi črtami in so natančno dognali ruske postojanke.
USPEŠEN KONEC KARPATSKIH BOJEV.
Dunaj, 15. aprila. Vojni poročevalci poročajo: Z osvojitvijo višine Cze-remeha po brijjadi polkovnika barona Diirfelda je zadnji boj zmagovitega borenja v Karnatih za nas ugodno končan. Načrt ruskepa velikega kneza Nikolaja, da bi z opromnim pritiskom prodrl karpatsko fronto in peljal ruski »parni valjar« na Ogrsko; se je izjalovi!.
XXX	i
F'RZEMYSL IN LVOV.
Krakov, 14. aprila. Przemysl je določen, da postane glavno mesto gališke generalne gubernije. »Ruski Invalid« poroča, da so Rusi pričeli Przemysl utrjevati za | slučaj, če bf ga napadli Avstrijci. Lvovski poluradni »Prikarpatskaja Rusj« piše, da je železniška uprava dovolila prost uvoz živil iz Rusije tudi v osebnih vlakih, da se omeji draginia. Civilni promet na železnicah so otvorili s 23 železniškimi postajami.
OBSOJENI PLENILCI.
Krakov, 14 aprila. Po večdnevni razpravi je bilo obsojenih 24 oseb v iečo treh mesecev do enega leta, ker so skupno z ruskimi vojaki oplenili posestvo grofa Wo-dzickega. Sodišče je dovolilo obsojencem, da smejo nastopiti kazen čez tri mesece, da lahko še prej obdelujejo polje.
XXX
ZALESZCZYKI V NAŠIH ROKAH.
Budfmnešta, li. aprila. »A Nap« poroča iz Dornevvatre: Mesto Za»eszc-zyki je že tri dni v naših rokah.
Mesto Zaleszczyki leži ob Dnjestru na gališki strani severne bukovinske
meje.
NAŠE ČETE V BESAR \BIJI,
Črnovice, 14. aprila. Boji v vzhodni Bukovini so za nas zelo uspešno potekli. Naše čete so prekoračile rusko mejo in se nahajajo na besarabskih tleh.
Z NAŠLMI ČETAMI V BES AR ABIJI.
Budimpešta, 15. aprila. »Az Estu« poroča njegov posebni poročevalec: Z ruske zemlje pošiljam to brzojavko, z velikim veseljem, da sem mogel po zmagoslavnih bojih naših čet stopiti na sovražno ozemlje. Nahajam se v strelni črti. Naša pozicija od Pruta do Dnjestra je nezavzetna. Naskok na njo bi se mogel izvršiti le z nezaslišano premočjo in velikanskimi izgubami. Vsled teh razmer je razumljivo, da le vsakih deset minut žvižga čez našo postojanko kak šrapnel. Naša dobro zakopana artiljerija je ravnokar uničila dve ruski topniški postojanki. Naše prednje straže krožijo po brezpotnih gozdovih in močvirjih v Besarabiji.
X
X
zval k sebi enega prvih kirurgov, sklepajo, da gre za raka.
RUSKE ČASTNIŠKE IZGUBE.
Kolin, 14 .aprila. »Kolnische Zeitung« poroča s švicarsko meje: Od začetka vojske do 20. marca objavljenih 250 izkazov izgub za rusko častnike obsegajo po statistiki lista »Ruskij Invalid« 71.608 imen. Mrtvih, in pogrešanih je 18.622 častnikov, ostali so ranjeni.
PROTI NEMŠKIM IN NAŠIM DRŽAVLJANOM V PETROGRADU.
Krakov, 14. aprila. »Kuryer Warszaw-ski« poroča iz Petrograda, da je ukazal župan takoj prijeti vse nemške in avstro-ogrske državljane, ki so se vrnili v Petrograd. Vilnska »Wcczernaja Gazeta« poroča, da je pozvala policija vse trgovce in tvorničarje, naj ne vporabljajo državljanov držav, s katerimi se Rusija vojskuje, v svojih podjetjih.
NOVI NEMŠKI POSLANIK V STOCK-HOLMU.
Stockholm, 14, aprila. Včeraj je kralj v slovesni avdijenci zaslišal nemškega poslanika barona Luciusa pl. Stoedten. Po oficijelni avdijenci je kralj zaslišal nemškega poslanika v zasebni avdijenci.
Spleii poležal os vznoonem !n znnoflnem no ln zaiiovoijiv.
Berolin, 14. aprila. (K. u.) Na mero-dajnem mestu sodijo o položaju na vzhodni bojni črti tako na avstro - ogrski kakor na nemški strani, da je dober. Na karpatski bojni črti nadvladujejo zavezniki položaj. Vzhodno od doline Laborce, v okolici sedla Užok in v dolini Ondava so napredovale nemške in avstro-ogrske čete. S splošnim položajem smo lahko zadovoljni. Tudi razmere na zahodni bojni črti med rekama Maas in Mosel so zadovoljive.
V NeniCHi oe podsllsmo čreovoinile lioižnosl.
Berlfn, 15. aprila. Oficiozno se izjavlja, da ne nameravajo razširiti črnovojniške dolžnosti, ki obsega v Nemčiji 45. leto starosti.
hočejo prej sporazumeti še z banom. Vsekakor se že zdaj lahko trdi, cla no skliče j o hrvatskega sabor jn.
la m še veiko rezerv.
XXX
RUSKI DAR NADVOJVODI JOSIPU.
Nadvojvoda Josip je dobil na severnem bojišču nenavaden dar. Na velikonočno nedeljo se je vzdignil iz ruskega okopa j vojak z belo zastavo in brez puške se ! približal našim vojakom, ki so ga odpeljali j k poveljniku. Ruski vojak je izročil poveljniku nadvojvodi Josipu dva zajca in listek, na katerem je bilo zapisano: »Želimo slavnemu nasprotniku vesele praznike.« Nadvojvoda Josip je pogostil ruskega vojaka in mu daroval 200 cigaret, nato pa se je Rus vrnil v svoj jarek.
Vojaški kritik »N, R. Couranta« piše o položaju med drugim: Lahko računamo s tem, da ima Nemčija še veliko rezerv, katere bi lahko poslala na zapadno bojišče, pa tega ne stori vsled negotovega stališča »začasnih nevtralcev«. Predvsem ji dajo misliti vesti, da je Italija sklenila sporazum s Srbijo. Prepričani smo, da ob morebitnem izbruhu vojne Nemčija svoje zaveznice Avstrije ne bo zapustila.
rebanje velike loterije „Slovenske Straže" v korist ubogim otrokom, vdovam in sirotam padlih junakov in invaldom, že meseci maja.
tJakoj kupite srečke!
Nemiri m poriuplskm
Gfeni, 14. aprila, »Newyork Herald« poroča, da so v Lizboni prijeli 50 monar-histov, ki so hoteli zasesti ladjedelnico.
~ iii|
AVSTRIJA IN ITALIJA.
»Munchner Neueste Nachrichten«. poročajo iz Turina: V »Starapi« poslanec Cirineni vnovič kcnštaiira, da bodo podajanja z Avstrijo najbrže privedla do ugodnega konca.
ITALIJANSKO-TURŠKI j^DNOšAJI,
Rim, 14. aprila. Midhat Šukri, bej, glavni tajnik komiteja za edinost in napredek, in poslanec Caras30 effendi sta se včeraj pred odhodom na Dunaj zadovoljivo izrazila o utisih, ki sta jih dobila v Pimu. Prepričala sta sc, da imata Turčija in Italija obsežne skupne interese, ki bodo v kratkem privedli do sadupolnega sporazuma. Vesti o nameravanem separatnem miru porte so nesmiselne. Turčija je dobro premišljeno pričela vojsko in bo brezpogojno vzdržala do konca.
VELIKI PLAZOVI V JUŽNI ITALIJI.
Rim, 14. aprila. Na Monte Foy ob progi Neapelj—Potenza so se odtrgali plazovi v obsegu 6 kilometrov. Odtrgana zemlja obsega dva milijona štirijaških metrov. Zemlja je na več krajih visoko zasula železniško progo. Ustaviti so morali promet.
VISOKI ITALIJANSKI ČASTNIK O BOJNEM POLOŽAJU NA BOJIŠČU.
Curih, 14. aprila. »Neue Ziiricher Ztg.« objavlja, cla je izjavil neki visoki italijanski častnik: Govorice o posebnem miru med Avstro-Ogrsko in Rusijo so nesmiselne. Vojaški položaj Rusov je resno ogrožen po avstro-ogrskem krilu pri Užoku. Izključeno ni, da Hindenburg svojo postojanko ob vzhoano-pruski meji tako močno utrdi, da lahko prihiti z nemškimi četami na pomoč avstro-ogrskim četam. Jedro vojaškega položaja se nahaja zdaj v Belgiji, ki so jo Nemci strašno utrdili. Izid vojske je odvisen od materielnega in moralnega položaja v notranjosti dežel, ki se udeležujejo vojske.
Pioi mmM nos anlci papeža.
London, 14. aprila. Jutranji listi izražajo v uradnih člankih svoje nezadovoljstvo v velikonočni poslanici papeža Ameriki, od katere se boje. da jo bodo v Ameriki smatrali kot svarilo proti izvažanju vojnega materijala. »Times« pišejo, da je breztaktno, da si je papež za tako važen pogovor izbral nemško - ameriškega časnikarja, med tem ko se »Daily Telegraph« obrača proti mnenju, da je došel trenutek za mirovno posredovanje.
Hrvaiska vprašanja.
RUSI O HINDENBURGU.
Petrograd, 14. aprila. Poročila s poljskega bojišča soglašajo v tem, da Hindenburg pripravlja velik udarec. Pred vsem kaže na to okoliščina, da je suvalški guverner dal izprazniti več mest. Nemška armada zadnje tedne razvija v avgustovskem gozdu, pozorišču poraza 10. ruske armade, mrzlično delavnost. Pravtako ob jezeru Wigry, južno od Suwalkija. Ntemci so napravili močne utrdbe. Končno sc poroča, da je bil 10. april osemdeseti bojni dan na 110 km dolgi karpatski fronti,
MIR NA VZHODNO-PRUSKI MEJI.
Stockholm, 14. aprila. »Novo Vrcmci poroča: Operacije na vzhodno-pruski meji i so zdaj skoraj popolnoma prekinili. Kot vzrok navajajo, ker že več dni nepresUrfo dežuje in zavira neugodno vreme tako operacije Rusov kakor tudi Nemcev. ,
XXX
VFiLIKI KNEZ NIKOLAJ RESNO OBOLEL?
Berolin, li. aprila. »Lokalanzeiger« poroča: Čuje se, da je ruski vrhovni poveljnik, velik khcz Nikolaj Nikolaje vič, resno obolel. Veliki knez že več let boleha na jetrih. Bolezen so jc pa . zadnji čas zelo poslabšala. Ker je po-
li. t. m. so se v Zagrebu posvetovali hrvatski člani skupnega državnega zbora o splošnem položaju. Navzočih je bilo do 20 poslancev. Razpravljali so o zasedanju ogrskega državnega zbora, ki se prične 19. t. m. in sklepali., kakšno stališče naj zavzamejo glede na skupne zadeve. Pred vsem je šlo za predlog finančnega ministrstva o ustanovitvi središča denarnih zavodov, ki naj bi poslovalo tudi na Hrvatskem in v Slavoniji. Izrazili so se pomisleki proti predlogu in izrazila želja, naj hrvatska delegacija sporazumno z banom nastopi zato, da se reši ta zadeva primerni hrvatski samoupravi v korist Hrvatom. Končno še niso sklepali, ker se hočejo še sporazumeti z banom, ki se ni udeležil posvetovanja. Glede na nameravano predlogo ogrske vlade o podaljšanju finančne nagodbe med Hrvatsko in Ogrsko, ker poteče sedanja začasna nagodba 30. junija, sc jc želelo, naj vprašanja ne reši samo skupni državni zbor, marveč tudi hrvatski sabor. Z ozirom na sedanje razmere pa ni verjetno, da se skliče hrvatski SGbor še pred 30. junijem. Zdaj gre za to, kakšno stališče naj zavzame hrvatska delegacija nasproti tej predlogi v skupnem državnem zboru. Temeljito so so pečali z vprašanjem, a sklepali niso, ker se
Boji SS ZiM.
Nemško uradno poročilo.
Ponesrečeni francoski napadi.
Berolin, 14. aprila. Veliki glavni stan; Poncčni sovražni napad pri Bery-au-Bac se je izjalovil.
Severozahodno od Verduna so Fran« cozi včeraj proti naši črti vporabijali mine, ki razvijajo močno rumen dim in zadušlji-. ve pline.
Med rekama Maas in Mosel so se bo* ; ji nadaljevali. Z močnim napadom na črto Maizerey—Marcheville so Francozi na neki ozki točki pri Marcheville vdrli v naše i postojanke, iz katerih smo jih pa s protinapadom kmalu vrgli. Na ostali fronti se jc napad zrušil že pred našo postojanko.
Med Combresom in St. Mihielom so se včeraj vršili le artiljerijski boji. V gozdu Ailly smo odbili tri sovražne napade. Napad na obeh straneh ceste Essey—Flirey se je zahodno od le ceste izjalovil, vzhodno je pa privedel do bojev mož proti možu, v katerih so naše čete nadvladovale.
V	gozdu Pretre ni bilo nobenih bojev
V	VcTgezih sc je ponesrečil frrncoski napad p<-oti Schnepfenriethkopfu jugozahodno od Metzerala.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo. Ponedeljek 12. aprila ob 3. uri popoldne,
Ne poroča se o kaki infanterijski akciji tekom včerajšnjega dneva. V Belgiji ob Encri med Oiso in Aisno in v Champagni kanonada na obeh straneh. Med Mozo in Mozelo smo sc organizirali v dosle) csvoienih postojankah. Sovražnik ni napravil nobene ga protinapada. V soboto smo v gozdovih Ailly in Lc Pretre uplenili pel strojnih pušk in 1 metalca bomb.
Ob 11. uri ponoči:
Pri Les Epargesu v noči od 11. na 2» aprila precej živahna kanonada. Zjutraj ob pol petih so Nemci nrpravili protinapad, pa" so bili odbiti. V aillyskem gozdu
v okolici Flireyja ljuti artiljerijski boji brez infanterijskih bojev. V gozdu Le Pretre je sovražnik dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer poskušal naskok od severnozahodne strani sela Reserve en Quart, pa smo ga z lahkoto zlomili. Tekom 12. aprila smo prepodili Nemce iz dela predkratkim osvojenih jarkov, kamor se jim je posrečilo prodreti.
V noči od 11. na 12. aprila je nemška zračna ladja ob pol dveh zjutraj vrgla 7 bomb na Nancy, od katerih je ena padia v bližini meščanske bolnišnice, druga blizu neke šole. Na dveh krajih je nastal ogenj, katerega se je takoj pogasilo.
Velika bitka na zahoda.
Rotterdam, 11 .aprila. »Reuter« poroča iz Rima: Velika bitka na zahodnem bojišču, ki so jo pričakovali meseca majnika, se po poznejših uradnih poročilih gotovo ne bo bila pred junijem, če ne še pozneje.
Sovražni letalec vrgel štiri bombe v Stock-bach.
Karlsruhe, 14. aprila. (K. u.) Včeraj dopoldne je letal nad raznimi kraji v južnem Schwarzwaldu neki sovražni letalec, ki je vrgel v Stockbach štiri bombe.
Žrtve zračnega obstreljevanja Nancyja.
Magdeburg, 13. aprila. »Magdeburgi £che Zeitung« poroča iz Ženeve: Glasom vesti iz Liona je bilo pri obstreljevanju Nancyja od strani nemških aeroplanov 18 oseb ubitih, ranjenih pa nad 30.
K uporu v Indiji.
Turin, 13. aprila. Profesor Nazzaro, ki se je vrnil s svojega potovanja po Orientu in Aziji, ob kateri priliki je bil tudi v Singapore, pripoveduje o uporu ta-mošnjih indijskih čet te-le podrobnosti: Čete, ki so imele stražiti ujetniški tabor v Singapore, v katerem se je nahajalo kakih 400 Nemcev in Avstrijcev, so tabor odprle. Preje so pa pomorili svoje častnike. Ker so se ostale domače čete v Singapore pridružile upornikom, navzoče angleške čete so bile pa preslabe, da bi vdušile vstajo, so iz Saigona poklicali na pomoč francoske in japonske križarke. Čete, ki so delale red, so imele z upornim moštvom več bojev na ulicah. Upor je bil izbruhnil v 5. Maharadša Native Light pešpolku. Ko so uporniki videli, da so v manjšini, so zbežali. Zasledovali so jih do divjih indijskih gora in dolin.
Rim, 14. aprila. »Corriere della sera« poroča: V Indiji se pričakuje velika, splošna vstaja. Indijci in mohamedanci se nameravajo skupno upreti Angliji. Položaj je splošno zelo nevaren.
Anglija odpošlje v Indijo evropske čete.
Rim, 15, aprila. »Corriere della sera« poroča, da mora z ozirom na pričakovano veliko vstajo v Indiji Anglija hitro poslati evropske čete v Indijo.
Sestanek angleškega kralja in francoskega predsednika.
Rottedam, 15. aprila. Angleški listi pišejo, da se namerava angleški kralj Jurij fcstati s francoskim predsednikom Poinca' reje mv navzočnosti Kitchenerja in Jof-freja.
Povišanje plač vojakom na Angleškem.
Amsterdam, 15. aprila. Angleška vlada; .je povišala za 2 šilinga plačo onim vojakom, ki so po 1. aprilu vstopili v armado.
Angleška poziva svoje uradnike.
London, 14. aprila. (Kor. urad.) »Ti-
poročajo: Čuje se, da bo angleška vlada v kratkem pozvala vse za vojno sposobne državne uradnike, naj vstopijo v armado.
Draginja kruha v Londonu.
London, 14. aprila. (Kor. ur.) »Times« poročajo, da se bo prihodnji pondeljek v Londonu podražil kruh na 8 in pol pene za 4 funte.
Neka nevtralna velesila proli Angliji.
Kolin, 14, aprila. Madridski poročevalec »Koln. Ztg.« poroča: Neka nevtralna velesila prve vrste, ki je napravila dozdaj Angležem veliko uslug, je vzlovoljena, ker postaja Algeciras vedno bolj odvisen od Gibraltarja in ker so tam zadnje čase nakopičili skoraj ves na Španskem izkopani premog, ki je namenjen angleškemu bro-dovju. Tista velesila, ki ji je angleška politika vzor, je zdaj pozvala špansko vlado, naj zasede Tanger in grozi, da to sama stori, če bi se Španska obotavljala, ker ne more dopustiti, da se Anglija ustali na obeh straneh vhoda v Sredozemsko morje in postane premogočna v njem.
Generalni kongres Poljakov v Kodanju.
, Dunaj, 14, aprila. Rječ« poroča iz »aršave, da je objavil »Kurjcr Warszawski« c|anek, ki predlaga, naj se skliče v Koda-nl" generalni kongres Poljakov, ki nai bi 16 ^ udeležile vse straqke,
Boj zo Corigrod.
PRED DARDANELAMI.
Carigrad. 14. aprila. (K. u.) Glavni stan poroča: Nekaj sovražnih opazovalnih ladij je včeraj pol ure brezuspešno obstreljevalo izven Dardanel naše baterije ob vhodu v morsko ožino. Eno sovražno oklopnico in eno terpedovko so naši topovi zadeli.
Carigrad, 14. aprila. (K. u.) Včeraj se je hotela neka sovražna ladja približati vhodu v morsko ožino. Naše baterije so jo takoj prepodile.
KAJ PRAVIJO RUSI K OBSTRELJEVANJU DARDANEL.
Komunike glavnega štaba poroča: Dne 28. marca je črnomorsko brodovje bombardiralo zunanje forte na obeh straneh Bospora. Na podlagi opazovanj, napravljenih od vojnih ladij in s hidroplanov, so streli dobro zadeli svoj cilj. Ruski zrako-plovci so leteli nad bosporskimi baterijami, pregledali položaj in metali bombe. Sovražnik jih je hudo obstreljeval s topovi in puškami, a brez uspeha. Turške torpedov-ke, ki so hotele prodreti iz Bospora, so bile zavrnjene. Velika turška transportna ladja, ki je hotela z vso silo pobegniti v Bospor, je bila od nas razstreljena.
157, SLOVANSKA POJEDINA V PETRO-GRADU,
»Nowoje Zveno« poroča, da so na 157. slovanski pojedini sklenili sledeče: Bližnji dogodki velike vojske stopajo v ospredje z glavnim vprašanjem Carigrada. Carigrad in morska ožina morata hiti ruska. Sveti naj se zopet križ na sv. Sofiji.
GRŠKE ČETE NA OTOKU LEMNOS.
Magdeburg, 13. aprila. »Magdeburgi-sche Zeitung« poroča iz Aten: V nedeljo je odplul na otok Lemnos oddelek grških čet, ki bo tam opravljal stražno in policijsko službo ter napram angleško-francosk^mu brodovju, ki je zasidrano ob otoku Lemnos ter bo predstavitelj grške nadvlade nad otokom.
GRŠKI ZUNANJI MINISTER O POLITIKI GRŠKE.
Kodanj, 14. aprila. (Kor. urad.) Atenski dopisnik lista »Poliliken« se je razgo-varjal z grškim zunanjim ministrom Zo-graphosom, ki je izjavil, da se Grška upira izkušnjavi zasledovati tako politiko, ki izgleda trenutno sijajno na zunaj. Vlada uravnava svojo politiko z dveh vidikov in se ozira na bolgarsko nevarnost in na usodo tistih Grkov, ki se nahajajo pod tujo vlado. Minister je zelo obžaloval tisto politiko, ki je povzročila, da jc odstopil iz političnega življenja Venizelos in je izjavil, da tako on kakor tudi vsi njegovi tovariši store vse, da pomirujejo javno mnenje in da zberejo vse stranke. Razburjeno pisanje časopisja in Venizelosova nervoznost otež-kočuje prizadevanja vlade,
NOVE VOLITVE NA GRŠKEM.
Atene, II. aprila. Splošne volitve za zbornico sc bodo vršile v prvi polovici maja. Maccdonska ozemlja, ki bodo tudi volila, bodo razdeljena v pet volilnih okrajev.
PAU IN GOLTZ PAŠA HI SE KMALU SREČALA.
Kodanj, 12. aprila. Iz Petrograda se poroča, da je malo manjkalo, da sc nisla francoski general Pau in Goltz paša na bolgarski meji srečala. Slučajno sta oba prispela istodobno v Ruščuk. Spravila sta železniške usluž-bcce v veliko zadrego. Komaj se jim je posrečilo, stvar urediti tako, da jc Goltz paša vstopil z voza na eni strani, dočim je na drugi strani vstopil vanj general Pau.
Roško Časopisje proti Italiji.
»Giornale d' Italia« prinaša izvlečke iz ruskih listov, kjer je rečeno, da vsa ozemlja, po katerih krepeni Italija spadajo v interesno sfero trojne entente. Tunisa in Korsike Francija ne more oddati, Trsta in Dalmacije pa slovanstvo nc more oddati. Stremljenje italijanskega imperializma jc prišlo tukaj v konflikt ne samo z avstro-ogrskimi ampak tudi s slovanskimi interesi. Za avstrijske Slovane bi bila laška vlacla neznosna. Iz drugega vira sc pa poroča, da je ruska vlada izjavila, da so to le izjave časopisja in da sc ne more reči, da jc to tudi njeno stališče.
Sveta vojska v Afganistanu.
Geni, 14. aprila. Petrograjska brzojavna agencija poroča: Afganistanski emir je odredil mobilizacijo in uradno razglasil sveto vojsko.
Naslon Turkov os Sueškem prekopu.
London, 14. aprila. Iz Kaira poročajo, da turški ekspedicijski zbor proli Sueškemu prekopu zopet nastopa. Angleški le-
talci so na več krajih zapazili turške čete, osobito pri E1 Cantasi,
No morji.
NOVI NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI.
Amsterdam, 14. aprila. »Times« poročajo, da so zgradili Nemci veliko novih podmorskih čolnov. »Pripravljeni moramo biti na to«, piše list, »da vidimo v naših morjih več teh ladij, kakor smo jih videli prve mesce vojne.
OSEM PARNIKOV POGREŠAJO.
London, 14. aprila. (Kor. ur.) Osem ribiških parnikov z Grimsby s posadko po 10 do 12 mož kogrešajo. Uradno jih pa še niso izrekli za izgubljene.
RUSKE TRGOVSKE LADJE OBOROŽENE Z AMERIŠKIMI TOPOVI.
Rctterdam, 15. aprila. »Rotterdamsche Courant poroča iz Odese: V Odesi so oborožili devet ruskih trgovskih ladij z ameriškimi topovi.
biti ameriške simpatije za Nemce. Ugovore, katere stavi Amerika le bolj formelno, bodo zavezniki blagohotno vpoštevali. Nedvomno se bo dal doseči popoln sporazum. »F i g a r o« pravi, da so Amerika, Francija in Anglija v načelu edine. Dogovori, ki bodo potrebni zaradi izvršitve blokade, se bodo vodili med prijatelji. »Journal« piše, da se ni varovala nevtraliteta nikdar tako, kakor sedaj od strani Amerike. Nemške sanje, da bodo Amerikanci redili Nemce, so ostale le sanje. »Temps« izvaja, da jc v tonu note skrita tiha kritika novotarij, katere je uvedla Nemčija v bojevanje. To jc za zaveznike en vzrok več, da se skupno izogibajo vseh korakov, ki bi mogli nevtralcem prizadevati neprilike, kakor to dela nemško piratstvo. Zaradi tega pa se zaveznikom še ni treba odreči pravici, da ovirajo sovražniku preskrbo z živežem. Ameriška nota jim tega prava ne odreka, če zavezniki povrnejo škodo in če vpoštevajo predpise humanitete. Teh predpisov pa so se zavezniki vedno natančno držali.
ANGLEŠKE IN NEMŠKE REPRESALIJE.
London, 14. aprila. (Kor. ur.) V spodnji zbornici je vprašal Dalziel, kaj namerava angleška ukreniti nasproti nemškim re-presalijam proti postopanju ujetih posadk podmorskih čolnov. Podtajnik Primrosc je izjavil: Ko smo včeraj brali v časopisju to izjavo, smo naprosili ameriškega poslanika v Londonu, naj brzojavno vpraša ameriškega poslanika v Berlinu, koliko resnice je na tem. Odgovora še ni. Če je poročilo resnično, upamo, da bodo Nemci z ujetimi častniki postopali tako dobro, kot se postopa s posadkami podmorskih čolnov na Angleškem.
NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI POTOPE VSAK DAN ENO LADJO.
London, 14. aprila. (K. u.) Mornariški sotrudnik lista -Morningpost« piše o delo- ! vanju nemških podmorskih čolnov: Angle- I ške bojne ladje obvarujejo sicer veliko trgovskih ladij, da jih ne potope Nemci, a dejstvo ie, da so nemški podmorski čolni potopili od 18. februarja nadalje povprečno vsak dan eno ladjo. Tak položaj ni zadovoljiv. Anglija ne gospodari na morju, dokler se redno potapljajo njih ladje.
POROČILO ANGLEŠKE ADMIRALI-TETE. — VEČ ANGLEŠKIH BOJNIH LADIJ POŠKODOVANIH.
London, 14. aprila. (Kor. u.) Admiraliteta objavlja poročilo konteradmi-rala Hooda, poveljnika brodovja ob belgijski obali, o delovanju brodovja oktobra in novembra meseca. Operacije so se pričele v noči na 17. oktober. Med boji je bila težko poškodovana ladja »Amason«; poslati jo je bilo treba na Angleško. Skoro vse ladje imajo zabeležiti izgube, katere so zadale nemške baterije. Ko so se pojavili nemški težki topovi, so sc izgube brodovja povečale. Poškodovane so bile ladje »Mersy«, »Falcon«, »Wild Firc« in »Vestal«. Veliko izgub sta imeli tudi ladji »Brilliant« in »Rinaldo«.
VELIK ANGLEŠKI PARNIK TORPE-DIRAN.
London, 12. aprila. (Reuter.) Veliki angleški potniški parnik »Wayfarer«, obsegajoč 9000 ton, je bil na višini otokov Scilly zadet od torpeda. Parnik so privlekli v Knijstovvn.
»PRINZ EITEL FRIEDRICH« EAZ-OROŽEN.
Frankobrod, 12. aprila. »Frankfurter Zeitung« priobčuie poročilo lista »Times« iz Newyorka, da jc bila nemška pomožna križarka »Prinz Eitel Friedrich« v ladjedelnici Norfolk razorožena. Posadka sc je morala zavezati s častno besedo, da se več ne udeleži vojne. Časnikarjem, ki so hoteli kaj izvedeti od kapitana Thierichsena, je stereotipno odgovarjal, da ne bo simuliral bolezni. Drugi častniki so pravili, da je sicer križarka lahko dobila živil, ni se pa mogla preskrbeti /, municijo.
SOVRAŽNO BRODOVJE V JADRANSKEM MORJU.
Iz Dubrovnika se poroča: Sovražno brodovje se je v noči od 4. na 5. aprila pojavilo pred Boko Kotorsko. Priplulo je, da izkrca za Črnogorce streijivo. Izkrcalo ga pa ni, kakor dosedaj, v Baru, ampak v Špiču. Dne 5. aprila podnevi smo v Dubrovniku slišali grmenje topov. Najbrže je prišlo do neznatne kanonade med kotor-skimi utrdbami in sovražnim brodovjem. Popoldne dne 5. aprila in 6. aprila smo daleč na morju jugovzhodno od Dubrovnika opazili več vojnih ladij, dne 6. aprila popoldne pa so iz Kotora pluli naši trgovski parniki, kar je znamenje, da se sovražnik nc nahaja v bližini.
PARIŠKO ČASOPISJE IN AMERIŠKA NOTA.
Ameriško noto je sprejelo pariško časopisje z odobravanjem. Časopisje smatra noto za dokaz, da se nemškim diplomatom v Ameriki ni posrečilo prido-
Življenje v podmorskem čolnu.
Berolin, 12. apriia. Dopisnik »New york Heralda« se je pogovarjal s podkapi-tanom nemškega podmorskega čolna »U 1«, Hausenom, ki mu je naslikal življenje v podmorskem čolnu tako-ie: Za lo službo je treba jeklenih živcev, ki jih nima vsakdo. Kadar pridemo v bližino sovražnika, se pogreznemo. Poprej zapremo vse odprtine, tudi zračno sesalko, v kolikor to pripušča pritisk zraka. Opazujem tlakomer in opazujem. Ko je vse v redu, sc pogreznemo. Smrtna tihota zavlada na ladji. Električni stroji delujejo brez ropota. Voda izvrstno prenaša glasove, vsled česar pogo-stoma slišimo ropotanje vijakov ladje, ki plove mimo nas. Gorki zrak v podmorskem čolnu zadaja po olju in nikakor ni prijeien. Mladi mornarji imajo mnogokrat potrebo spati in spati. Le izredna jakost volie more to željo premagali, imel sem mornarje, ki prve tri dni sploh ničesar niso zaužili; rajši so spali. Mnenje, da se v podmorskem čolnu ne občuti morske bolezni (bruhanje), je docela napačno. Kadar moramo bili delj časa pod vodo, sc vsem (istim, ki imajo službe, zapove, da morajo ostati popolnoma na miru, kajti vsak gibljaj povzroči, da pljuča porabijo več kisika; mi pa moramo s kisikom varčevati. Kisik je za nas tiste vrednosti, kakor v puščavi voda. Tudi nc kuri se nič. Ogenj požira kisik in pa električno silo akumulatorjev. To so predragocene snovi, da bi se tratile v kuhinji. Zadovoljujemo se torej z mrzlimi jedili. Včasih stojim po osem ur na dan ob periskopu, v ozkem kotičku, kjer si še nog ne moreni izravnati. Stojim, gledam in opazujem, dokler mi vid ne odreče in me ne začne boleti glava. Ko pride na moje mesto drug opazovalec, se vržem spal. Podmorski čoln pa me prijetno zazib-lje. Prej ko plavamo na površino, zapovem za nekaj hipov zopet popolno tihoto, da bi slišali morebiten ropot vijakov v bližini naše ladje.
ne prepove izvoza vojnega materijaia.
New-York, 15. apriia. Ameriška vlada je odklonila predlog, da bi se splošno pre-. povedal izvoz vojnega materijaia.
London, H. aprila. (Kor. ur.) »Times« prinašajo brzojavko iz Severne Amerike, po kateri je nadškof Moller v Cincinati rekel, da je prvi korak k miru prepoved izvoza vojnega materijaia.
—— _—-----
fiazoa poročilo.
NADVOJVODA LEOPOLD SALVATOR ODPOTOVAL NA BOJIŠČE.
Dunaj, 14. aprila. (Kor. urad.) Nadvojvoda Leopold Salva tor se je sinoči podal na severno bojišče.
NADVOJVODA KARL ŠTEFAN ZA INVALIDE.
Dunaj, 15. aprila. Nadvojvoda Kari Štefan je izjavil glede preskrbe invalidov: Ko bodo vsi, ki so izgubili roke ali noge, postali delazmožni, bomo plačali častni dolg in duševno rešili invalide. Pod nobenim pogojem se ne sme zgoditi, da bi invalidi hodili okoli z lajnami in prosili. To so ljudje, katerih naj ne pomilujemo, ampak častimo. Jaz sem žc nastavil na svojem posestvu nekaj invalidov.
LETALSKA NESREČA.
Monakovo, li. aprila. Pri Rosen* heimu je včeraj padlo letalo i nadpo-ročnikom in enim podčastnikom iz višine 100 rn. Letalo jc razbito. Oba li talca sta mrtva.
SPLOŠNA STAVKA V GENOVI.
Milan, 14. aprila. Danes zjutraj se j® lastniku ladij rarodiju posrečilo dobiti 40 mož za izlaganje premoga iz ladje. Vsled tega so organizirani delavci zapustili pristanišče, tako cla je izbruhnila splošna stavka v Genovi.
SRBSKI KRALJ PETER.
Zemun, 14. aprila. Srbski kralj Peter fe prestavil svojo rezidenco v Kanje-Banja, ki leži v bližini kopališča Topole in je dedno posestvo družine Karagjorgjevičev,
DVAKRATNA SMRTNA OBSODBA.
Olomac, 14. aprila. Krakovsko dežel-fto sodišče, ki posluje v Olomucu, je obsodilo na smrt delavca Franca Matusika in njegovega nečaka Ladislava Wieclana, ker sta zastrupila triletnega Matusikovega otroka.
Kako bo Irena Škropili trle proll perono-spori, Oo Izblino z razpoložljivimi sred-sivi.
Na veliki petek t. 1. se je vršilo v e. kr. kmetijskem ministrstvu na Dunaju posvetovanje avstrijskih vinarskih strokovnjakov in zastopnikov kmetijsko kemijskih preskušališč, pri katerem se je razpravljalo o zgoraj-gnjem vprašanju. Posvetovanja se je udeležil tudi podpisani.
Gotovo je največjega pomena, da se t zaključki tega posvetovanja seznani širše občinstvo, zlasti pa vinogradniki.
Eno najvažnejših vprašanj vinogradništva je gotovo pokončevanje pe-ronospere ali rje, napačno tudi paiež ali strupena rosa imenovane. Glivica, ki jo imenujemo s tujim imenom pero-nošpera, napada evropske vrste trt vsako leto, v mokrih letih bolj v suhih manj.
Najizdatnejše sredstvo proti tej bolezni je večkratno, vsaj trikratno, pravočasno in pravilno škropljenje trte z bordosko ali z burgundsko zmesjo.
Bordoska zmes sestoji iz raztopine modre ali bakrene galice, ki je nevtra-lizovana z apnom, burgundska zmes pa sestoji iz raztopine modre galice, ki je nevtralizovana s sodo.
Najbolj razširjena je raba bordo-ske zmesi (galice z apnom) in sicer se je izkazalo, da v vsakem slučaju zadostuje, ako vzamemo za prvo škropljenje enodstotno (1 kg na 100 litrov vode), za drugo in tretje eninpolodstotno (1 kg na 100 litrov vode) raztopino modre galice, kateri dodenemo toliko v gost be-lež razmešanega, vgašenega apna, da odvzamemo galici kislino, ker bi kisla galična raztopina sicer trto osinodila. Temu pravimo nevtralizovanje. Kdaj je apna zadosti je najbolj sigurno poznati na tem, da preskusimo zmes z reagečnim papirjem. Če smo vzeli apna zadosti, postane v zmes raztopljene galice in apna pomočen rdeč lakmov papir moder (plav) ali pa bel, fenolfta-leinov papir rdeč.
V	Avstro-Ogrski se porabi na leto okoli 2100 vagonov galice, odtega pa v Avstriji kakih 900 vagonov. Pridela se je v Avstriji okoli 800 vagonov, letos pa je je na razpolago le kakih 650 vagonov.
V	normalnih časih se primanjkujoča galica uvaža k nam iz Angleške in iz Amerike. Ker pa ta dovoz letos, vsled vojnega stanja odpade, moramo izhajati s to palico, ki jo pridelamo v Avstriji in kolikor nam je v to svrho sploh na razpolago.
Nadomestila za galico. Učinkujoč del modre galice je baker (kufer), zato vsebujejo vsa dobro učinkujoča nadomestilna sredstva proti pe-ronospori bodisi galico samo, ali pa vsaj druge bakrene soli.
K dobro učinkujočim sredstvom spadata tenaks in kukaza, manj zanesljiva sredstva so: bakrena pasta »Bosna«, bakrenomilnata brozga »Floria« in »kristalni azurin«. Ker primanjkuje v Avstriji bakra, primanjkuje seveda tudi tu naštetih nadomestil, ki vsebujejo vsa baker.
Tako ostanejo samo še ona sredstva, o kojih je znano, da ne vsebujejo bakra. Že nad 150 takih sredstev se je preskusilo od strani raznih veščakov, ena ne učinkujejo, druga so predraga itd. Končno je ostalo samo eno, še novo sredstvo, ki ima res prihodnjost in ki zamore po izkušnjah kmetijsko-kemij-skih preskuševališč galico popolnoma nadomestiti, to je p c r o c i d. Perocid, ki je sulfat raznih redkih prsti, je odpadek pri izdelovanju Auerjevih svetilnih vrečk (štrumfkov). A ker se do-važa monocit, iz kojega se perocid dobiva iz Brazilije, zamore to sredstvo priti samo toliko v poštev, dokler je še kaj zaloge v Avstriji in ta zaloga je že tudi pičla.
Šteden je z galico. Izmed eseh avstrijskih dežel je Kranjska z galico letos razmeroma najbolje preskrbljena, za kar se imamo zahvaliti r. kr. kmetijski družbi, oziroma njenemu ravnatelju g. cesarskemu svetniku Pircu. Navadno se porabi pri nas na leto do 19 vagonov galice. letos pa je c. kr. kmetijska družba kranjska,
ki ima skoraj vso oddajo galice v rokah, kupila 17 vagonov galice in 2 vagona perocida. Od tega je že dobila in razdelila 14 vagonov galice in večji del perocida, 3 vagone galice pa še dobi.
Večji vinogradniki, ki naročajo galico pri kmetijski družbi, so skoraj popolnoma preskrbljeni, primanjkovalo jo pa bo zlasti malim vinogradnikom, ki so navajeni, da jo kupujejo v prodajalnah.	'
Tem pomagati je naloga večjih gospodarjev, zlasti onih, ki imajo galice večjo množino na razpolago. Pri pravilni rabi in štedljivosti se da poraba galice za polovico znižati.
Kako se to lahko zgodi, to popisati je naloga naslednjih vrstic.
Iz poskušenj, ki so se svoječasno vršile v celi Avstriji in ki jih je za Kranjsko izvedel podpisani sam, je znano, da zadostuje že tričetrtodstotna raztopina galice, da ubrani trto pred peronospero, samo da je zmes pravilno pripravljena in cla je na trti dobro razpršena.
Le zaradi večje sigurnosti smo priporočali in rabili močnejše raztopine, to je en- do eninpolodstotne. Zlasti se da učinek palice proti peronosperi dvigniti, če so ji pridene kako sredstvo, ki jo dela manj raztopno, tako, da jo ne more dež tako hitro raz trt oprati. To je praktično izvedel n. pr. izdclova-telj tenaksa. V enem kilogramu tenaksa je samo 43 stotink, torei manj kot pol kilograma galice, ampak poleg sode, ki v njem nadomestuie npno, je v te-naksu še ena snov, to je glina, ki dela. galico na trti težko raztopno.
Ta primes gline učinek galice v tenaksu toliko poviša, da je manj kot pol kilograma galice v tenaksu enakovredno 1 kg gnlice v navadni galično-apneni hrozci, kajti če škropimo trt.e z enoodstotno raztopino tenaksa dosežemo ravnoisti učinek kot pri enoodstotni raztopini galice z apnom (enoodstotni bordoski zmesi). Cenena glina je tu nadomestila nad polovico drage galice.
To izkušnjo praktično izkoriščajo v Italiji kjer je priporočal neki Martini, cla se vzame mesto 1 kg galice za 100 litrov škropilne zmesi samo nol ki-ligrama (50 dkg), k večjemu 80 dkg galice in ostalega pol kilograma naj se nadomesti z g a 1 u n o m. Ko se galica in galun v vodi raztopita, se dodene še anna kot no navadi in pri tem se razvija ne samo bakrena usedlina,, ki učinkuje proti peronosperi. temveč (iz ealuna) tudi glina, katera povzroči, da proti peronospori učinkujoča bakrena usedlina na trti boli drži.
Če rabimo toraj za napravo škropilne zmesi galico in fralun, si pravzaprav izdelujemo tenaks doma. S pri-datkom galuna pa prihranimo polovico galice. Kdor ima tedaj letos le polovico toliko galice kot jo rabi navadno, je zadostno preskrbljen. Kupi naj še ravnotoliko množino galuna in izhajal bode prav dobro. Galun je pa tudi veliko cenejši kot galica. Meterski stot galuna stane sedaj na debelo okroglo 35 K. galica pa že nad 250 K. Cenejši galun bo tedaj tudi pozneje, v normalnih letih priporočljiv, ker zamore za polovico nadomestiti drago galico.
P.abo Martinljeve zmesi je priporočal pri omenjenem posvetovanju na Dunaju ravnatelj kmetijsko-kemičnega preskušovališča v Gorici, g. dr. Ripper, ki je to zmes sam praktično izkusil in se je prepričal, da to sredstvo dobro in popolnoma zanesljivo učinkuje.
Dasi te zmesi sam nisem še imel prilike izkusiti, priporočam jo na podlagi izjave g. dr. Rippcr-ja vsem kranjskim vinogradnikom, zlasti tistim, ki imajo le malo zalogo galice: »Rabite Martinijevo škropilno zmes proti peronospori!«
Na galici se pa da še na drugi način dosti prihraniti. Pred vsem je treba, cla jo ne pripravimo za škropljenje nikdar več, nego kolikor jo zares rabimo. Če že vidimo, da smo galice preveč raztopili, spravimo nekaj tekočine za prihodnjič Še prej, predno pri-denemo apna. Kakorhit.ro primešamo apna, moramo škropilno zmes tekom prveea dne porabiti, drugače se pokvari.
Dalje ne smemo trto z galico oblivati, temveč na fino škropiti. To se da. doseči z dobro škropilnico, ki razvija primerno močan pritisk in ki je opremljena z dobrim pršilni-k o m. Posebno fin je polnoškropeč razpršilnik »Komet« firme Ncchvile. Tudi škropilnice te firme so pri nas priljubljene in najbolj priporočljive. Pred vsem pa veljaj; Proč s »škarjami«, ki razmetavajo galico po tleh! Če že kdaj, so Izplača nabava dobre škropilnice posebno letos, ko je galice malo in ko jo tako izvanredno draga.
Da se trto no nepotrebnem preveč ne škropi je priporočljiv tudi patentni
zapiralnik na škropilnih ceveh, ki se da poljubno med škropljenjem z enim prstom (palcem) zapirati. Zlasti pri prvem škropljenju se da na ta način veliko galice prihraniti.
Iz enega vzroka so tudi priporoča, da se škrope trte v celem vinogradu skozi najprvo le od ene strani in ko sc je to zgodilo, šele od druge. V tem času se najprvo škropljena stran trt že ob-suši in je videti, koliko je še ostalo ne-poškropljenega, tako da se ne škropi nič po nepotrebnem dvakrat.
V splošnem bomo letos morali izhajati lo s trikratnim škropljenjem. Prvič bomo škropili, ko požene trta 40 do 50 cm dolge poganjke, tedaj pred cvetjem, drugič 10 do 14 dni pozneje, torej po cvetju, ali, če je treba, tudi mod cvetjem. Tretjič bomo. škropili še kake tri tedne pozneje, tedaj v drugi polovici julija. Če potem tudi peronospora vršičke ali zalistnike malo osmodi, ne stori to ničesar, vsaj v drugi polovici meseca avgusta itak vršičke prikrajšamo in če so napadeni, sežgemo. Le v slučaju mokrega vremena zlasti junija meseca, bomo morali škropiti prvič prej in pozneje še trikrat, pa bolj pogostoma.
Ne smemo pa pozabiti škropiti grozdja. Zlasti pri prvem in drugem škropljenju je treba grozdje dobro poškropiti, tako da od njega kar kaplje.
Kdor nima galice ,naj škropi s te-naksom ali s perocidom. Pri tem sc seveda galun ne more rabiti. Tenaksa se rabi za prvo Škropljenje 1 kg, za drugo in tretje 1 do 2 kg na 100 litrov vode. Prašek se. strese v voclo, se v njej raz-meša in škropilna zmes je pripravljena, da sc takoj rabi.
Perocida je vzeti pol več kot galice, tedaj" za prvo škropljenje 1 in pol kg, za drugo in ostalo 2 in en četrt do 3 kg. Apna se pridene toliko, da spremeni reagenčni papir, ki ga dobimo zdaj že skoraj v vsaki trgovini, barvo. Bolje je vzeti malo več apna kot premalo, ker bi sicer kislina perocida, enako kot pri galici, trto osmodila.
S. SkaHcky, c. kr. vinarski nadzornik.
Dnevne nov\ce.
-f Mirovna prizadevanja sv. očeta.
»Information« piše z ozirom na papeževo sporočilo Američanom: Celokupni civilizirani svet bo s hvaležnim občudovanjem zaslišal vzpodbujevalne, pogumne mirovne besede namestnika Kristusovega. In te angelske besede se ne bodo razgubile brez učinka. Roma locuta est — ta stavek se sme tu v predrugačenem zmislu rabiti. Pač sv. oče na noben način ne omenja, da | ima razen besed še druga sredstva na raz-i polago, da d& svoji mirovni inicijativi poudarek. Oblast Cerkve je, hvala Bogu, kljub marsikateri izpremembi časov šc vedno velika in odločilna. Ona more vest vernikov z najmočnejšimi cerkvenimi sredstvi vzbuditi in postaviti v službo miru, Papež gre svojo pot naravnost in pogumno, kakor zahteva njegova sveta služba. On čaka še na ugoden trenutek. Za mesec maj je sv. oče odredil vsakdanje molitve za mir in jih obdaril z odpustkom. Tudi ta molitev bo gotovo povečala pripravljenost za mir v celokupnem katoliškem svetu in morda vsaj ustvarila one dispozicije, ki so potrebne, da se ena želja sv. očeta takoj uresniči: Zedinjenje vojujo-čih se sil za dvadnevno premirje.
-f- Nadvojvoda Karol Štefan postavi spomenik junaškemu poljskemu narodu. Nadvojvoda Karol Štefan namerava postaviti na svojem posestvu v Sayleuschu spomenik junaškemu in hrabremu poljskemu narodu. Spomenik izdela poljski kipar Jožef Kruczkiewicz. Njegove načrte je nadvojvoda že splošno odobril,
—	VeleČastite župne, knracijske in vikarijatne urade in splolr prečastfto slovensko dnhovS5J.no prosi »Slovenska Straža«, cla njeno veliko podjetje v korist ubogim otrokom, vdovam in sirotam padlih junakov ter invalidom primerno priporoči ljudstvu. »Slovenska Straža« je čisti dobiček namenila najpotrebnejšim, zato je prepričana, da jo bo spremljal pri njenem podjetju božji blagoslov in ž njim vneta pomoč vseh plemenitih domoljubov.
—	Preskrba dežele s krompirjem. Dasi jc potreba krompirja v deželi in to zlasti na Notranjskem zelo velika, se ga je vendar izvažalo stotine vagonov iz dežele in sicer največ v Trst. Dognalo se je, da ta krompir ni bil namenjen za Trst oziroma Primorje, ampak je bil prodan za izvoz izven dežele. Deželna vlada je vsled tega prepovedala prosto prodajo krompirja in preskrbo dežele s krompirjem poverila Gospodarski zvezi. Kakor vedno, so tudi v tem slučaju razni špekulantje pričeli med ljudstvom širiti polno laži in zlobno nagovarjali kmete, naj krompirja nc prodajo, dobro vedoč, da s takim zapeljevanjem le kmeta lahko v škodo
spravijo. Povdarjati moramo, da Gospodarska zveza ne odira pri tej kupčiji, kakor je pisala »Arbeitenville« in »Slov. Narod«, ampak ravno nasprotno varuje koristi producentove in konsu-metove. Trditev da Gospodarska zveza kupuje krompir po 10 clo 13 kron in ga prodaja po 19 do 26 kron je laž. Vsak kmet v kranjskem okraju, ki je prodal krompir zaupnikom Gospodarske zveze je dobil krompir plačan po 14 kron za 100 kg; s stroški pri nakupu in s izposojilom vreč stane krompir Zvezo nad 15 kron, ne vštevši izgubo na obrestih. Kupna kakor tudi prodajna cena se je določila sporazumno z deželno vlado. To je resnica, vse druge vesti pa, ki se razširjajo so laž. Opozarjamo pa, naj se vsakogar, ki bi še nadalje razširjal laži naznani, da se mu da prilika na pristojnem mestu zagovarjati lažnjive trditve. Opozarjamo tudi kmete, naj bodo pametni in ocidajo krompir, kolikor ga nc potrebujejo za svoje gospodarstvo oziroma gospodinjstvo Gospodarski zvezi, ker je veliko županstev priglašenih, katerim se doslej še ni moglo ustreči.
-f Državni poslanec profesor I. Virgil Peric bo slavil dne 16. t. m. 70 letnico svojega rojstva. Jubilarju čestitamo najiskre-nejc,
—	Sporazum med češkimi strankami.
Olomuški »Pozor« prinaša praško pismo, v katerem se poroča, da je vprašanje sporazuma čeških narodnih strank na Češkem napredovalo za velik korak. Zagotavlja se, da bo narodna dclegacija čeških strank po končani vojni v vseh zadevah, ki se tičejo celega naroda, nastopala kot eno zastopstvo. Dotične zadeve so natanko naštete, Ravnotako se jc tudi določila taktika, kako naj stranke postopajo tudi v drugih zadevah, Glasilu bivšega ministra dr. Začeka »Moravska Orlice« se javlja iz Prage ravno isto dejstvo. — Kakor slišimo, se je tudi na Hrvatskem nekaj podobnega sklenilo.
—	Častnim občanom je imenoval so< glasno v seji dne 11. aprila 1915 občinski zastop občine Št, Jurij pri Kranju vlč, gospoda Jankota Šiška, župnika v Št. Jur-ju. Velespoštovanemu in odličnemu delavcu na verskem in gospodarskem polju za blaginjo naroda — naše najiskrenejše ča-slitke!
—	Odlikovani katoliški duhovnik učenjak. Korespondenčni urad poroča, da je podelil nemški cesar železni križ znanemu preiskovalcu Egipta, profesorju modro-slovne fakultete dunajskega vseučilišča dc. Henriku J u n k e r j u, ki služi kot katoVi-ški vojni duhovnik v nemški armadi. Dr. Junker jc rojen Westfalčan.
—	Dobrnskc toplice pri Celju jc vojaška uprava vzela v najem. Pa nc samo toplice ampak vsa prazna stanovanja v vasi Dobrnski in bližnji okolici. Pričakujejo ondi vsak čas okoli 600 vojakov rekonve-lescentov in bcguncev. Da je ta akcija vlade velikanskega pomena za Dobrno je jasno. Kaj bo z navadnimi obiskovalci naših toplic se še ne ve t. j. ni še delečeno če bodo za nje toplico na razpolago. O tem poročamo takoj ko kaj zanesljivega izvemo.
—	Štajerski trgovci, gostilničarji iu dragi obrtniki so dobili razvidne tedenske karte za uporabo moke in žita. Vsak posamezni obrtnik mora voditi natančni seznam, koliko moke, žita ali kruha je z ozirom na določeni ključ porabil vsak d an zase, za delavcc, uslužbcnce, odjemalce ali za goste. Na teh kartah jc natanko določeno, koliko moke, žita ali kruha se sme porabiti. Tedenske karte služijo politični oblasti za kontrolo, ali sc posamezniki držijo uradno določenega ključa o porabi žita in moke. Vsak obrtnik, ki je dobil tako karto, je pod kaznijo obvezan voditi tudi natančen seznam o svojih zalegah žita in moke. Karte sc morajo vsako ;oboto ali nedeljo oddati pri občini.
£rstavo Jelenovega poka št. 70 so pripeljali 12. t. m. na Reko. Zastava jc vsa razstreljenn; poškodovan je po šrapnelih tucli drog zastavo. V ognju se je nahajala zastava v reda-nji vojski skoraj šestdeset krat. Spravili jo bodo v armadnem muzeju. Polk dobi novo zastavo.
—	Odlikovan slovenski podčastnik. Jurij Staudahar iz Starega trga v črnomaljskem okraju, četovodja pri 27. domobranskem pešpolku, jc prejel srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda. Odlikovanje si je zaslužil 15. decembra pri Škalačicah v Galiciji. Pol njegove stotnije se je pod poveljstvom nadpo-ročnika borilo proti celemu ruskemu bataljonu. Tekom boja je nadporočni-ka zadela sovražna krogla in ga ubila. Nato je prevzel poveljstvo četovodja Staudahar in dve uri vodil hraber i" junašk boj proti sovražni premoči. Držal je postojanko, dokler ni prišla pomoč in so morali Rusi poraženi bežati
—	Hrvatski ban baron Skerlecz se jc dne 14. t. m, pripeljal na Dunaj.
—	Višji mestni glavar ▼ družbi tistih, ki so varali na Ogrskem armado. Višji sto Iiški namestnik je odstavil višjega mestne
ga glavarja dr. Julija Tankoczyja, ker sc je izkazalo, da je dr. Tankoczy izrabljal svoje uradno mesto kot policijski načelnik za posredovanje vojaških dobav. S črev-ijarji v Szatmaru je sklenil pogodbo, da so izdelovali črevljc za zastopnika neke inozemske tvornice črevljev in so mu zato izplačali predujem in provizijo. Proti dr. Tankoczyju ne nastopijo le upravno, marveč tudi kazenskim potom.	_
_ Odlikovanje, Član znane bizeljske
rodbine stotnik 3. domobranskega pešpolka Gustav pl. N e u p a u e r je bil odlikovan z redom železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo.
—	Zidarska stavka v Trstu. Pri Zidarskem mojstru Silviju Malossi so pričeli zidarji in delavci stavkati radi plačilnih diferenc.
_ Železni križec je podelil nemški cesar dunajskemu profesorju Hermanu Jun-ker, ki deluje v nemški armadi kot katoliški vojni kurat,
—	Dopusti vojaških oseb za dela na polju. Zadnji čas dobivajo vojaki na bojišču od svojih domačih številna pisma, v katerih jih vzpodbujajo, naj prosijo za dopust, da obdelajo svoje polje. Takim prošnjam iz razumljivih ozirov ni mogoče ugoditi. Dopusti za izvršitev pomladnih del (v vinogradih) se morejo dovoliti samo vojakom kmečkega stanu, ki se nahajajo v notranjosti države; natančnejši pogoji o tem so se razglasili pri vseh nadomestnih četah, zavodih itd. Samo opravičeni vojaki morejo tedaj sami prositi za dopust v to svrho. Prošnje domačih so torej popolnoma odveč. Na drugi strani se opozarja, da se potom posredovanja političnih okrajnih oblasti zemljiškim posestnikom, ki niso sami v stanu obdelati svojega polja, dajo na razpolago iz vojakov sestavljene delavske skupine pod pogoji, ki so se istotako že razglasili. Tista zemljišča, katerih pravočasne obdelave vsled vpoklicanja njihovih posetnikov ali obdelovalcev k vojaški službi ali vsled kake druge po vojnem stanju povzročene ovire ni mogoče zagotoviti z doseda- ukrenjeniml odredbami, ima naznaniti občini žetvena komisija. Za obdelavo inposejanje takih zemljišč ima poskrbeti občina, ki je opravičena, da si s tem zvezane dejanske. stroške povrne iz dohodkov doseženih pridelkov. S temi, v zadnjem času ukrenjenimi odredbami je tedaj zadostno preskrbljeno, da zemljišča pred sovražnikom stoječih vojakov ne bodo ostala neobdelana. Vojaki na bojišču so torej lahko popolnoma brez skrbi in prepričani, da bodo doma ostali v vsakem oziru vršili svojo dolžnost.
—	izpred mariborske sodne dvorane. Posnemamo iz graškega »Arbei-terwille«: Dne 12. aprila se je vršila pred mariborsko okrajno sodnijo razprava, ki je zbudila ne samo v Mariboru, ampak po celem Štajerskem vseob-če zanimanje. Odvetniški uradnik Kari Sark je bil tožen po damah, ki delujejo pri mariborskem »Rdečem križu«, "cla jim je očital, da so nekaj jestvin, namenjenih za uboge ranjence same zavžile. »Arbeitenville« prinaša o tej obravnavi zanimivo poročilo, katero tudi mi v izvlečku prinašamo: Kot to-žiteljice so nastopile: gospe Fell, Mo-drinjak (sodnikova soproga), Jahn, dr. Fridrihova (zdravnikova soproga) in gospica Deutsch. Tožitcljice so zaposlene v mariborski vojaški bolnišnici. Neka gospa Weinzerl je ob Božiču 1914 pravila g. Sarku, da se jerebice, ki jih je nekdo podaril, niso uporabile za uboge vojake. Sark je odgovoril, da tudi on ve o neki srni, ki se ni porabila za določeni namen. Pri prvi obravnavi dne 29. marca je izjavil obtoženec, da ve gotovo, da se je dne 4. oktobra kos srne, ki je bil namenjen za ranjence, spekel in so ga dame »Rdečega križa« v vojaški bolnišnici povžilo. Ker je g. Sark s svojo trditvijo o srni, posebno, ko je trdil, da so tudi možje in drugi prijatelji teh dam se udeležili omenjene južine, so se omenjene dame čutile znova žaljene in so proti g. Sarku vložile novo tožbo. Raditega je bila prva obravnava preložena. Med onimi moškimi, ki so se udeležili pojedine v vojaški bolnišnici, so bili med drugim tudi: urednik »Marburgerce« Jahn, profesor Seppener in njegova soproga, kakor tudi vpokojeni železniški uradnik Fell. Vsi ti so sedaj nastopili proti Sarku pot tožbe. Kot priče so bile v tej zadevi zaslišani predsednici mariborske skupine »Rdečega križa«, gospa Scherbaum in gospa županja dr. Schmiedcrerjeva, majorjeva soproga Rullctz, Kramer in hčerka obtoženčeva gospodična Sark. Iz izpovedb prič je bila razvidno, da so dame, ki so zaposlene v vojaški bolnišnici opravičene si vzeti kako južino. O južini dne 4. oktobra sicer obo predsednici niste bili vprašani, a mnenja ste, da so imele kuharice pravico, si vzeti za trud južino. Ranjenci so baje isti dan dobili teletino in guljaš v določeni meri. Ju-
žina, katero so si dame usodnega dne pripravile, baje ni bila srnska, ampak jelenova pečenka. Kar se tiče družinskih članov imenovanih gospej, je baje dobil Marburgerčin urednik Nor-bert Jahn kos pečenke, da jo pokusi in v »Marburgerci« poroča o njeni dobroti. Tudi drugi gospodje in dame, ki so se isti dan nahajale v bolnišnici so dobile kosčcke mesa le »za poskušnjo«. Tožitelje je zastopal občinski svetnik dr. Orosel, obtoženca pa je zagovarjal njegov šef dr. Vladimir Sernec. Sodnik dr. Stergar je obsodil g. Sarka na 100 K globe za »Rdeči križ« ali 10 dni zapora. Iz celo obravnave je razvidno, da se med damami in gospodi, ki so zaposleni pri »Rdečem križu« zelo mnogo govori in se potom taki »zaupni« dogodki zvedo po celem mestu. Čeravno obtoženec z dokazom resnice pred sodnikom ni prodrl, vendar izgleda vsa stvar precej čudno. Gotovo je, da »Rdečemu križu« cela zadeva ne bo koristila. Posebno osebe, ki nimajo nobenega opravka v bolnišnici, niso storile s svojo udeležbo pri pojedini »Rdečemu križu posebne usluge. Naj bi bili raje opustili »poskušanje« dišeče južine. Sicer pa imajo o dobroti jedil, ki jih clame »Rdečega križa« prirejajo, soditi ranjenci, a ne nepoklicani. —• Tako piše »Arbeitenville«.
—	Premestitev davčnega urada. Pred-sedništvo finančnega ravnateljstva v Zagrebu naznanja, da je sedež kr. davčnega urada v Mitrovici prestavljen v Vinkovce, zaradi tega se mora naslov glasiti: »Kr, davčni urad Mitrovica v Vinkovcih«.
—	Skrb težaške občine za preživljanje prebivalstva. Prikrival bi resnico, kdor bi ne hotel priznati, da so avtonomne oblasti na jugu naše države, ki so po večini v italijanskih rokah, storile v teh težkih časih, kar se tiče preskrbe prebivalstva z živili, v polni meri svojo dolžnost. Goriški deželni odbor si je s prvega početka zagotovil vse žitne zaloge v deželi. Istrski deželni odbor je imel tako ugodne zveze z Italijo, da je preskrbel celi Istriji velike množine koruze, riža, olja itd. Tržaški mestni svet pa skrbi tudi za nabavo mesa, Poslal je občinskega živinozdravnika dr. Fantina na glavna tržišča, in veterinarju se je posrečilo, da je razmeroma ugodno kupil 268 krasnih volov, težkih do 700 kg, ki jih bo občina dala prodajati od jutri naprej po mesnicah. — Kako pa je pri nas glede aprovizacije? Ko nastopijo zopet redne razmere, se bo moralo tudi o tem javno razpravljati.
—	Mssto Gradec zaprto beguncem. Graški listi poročajo, da je štajerski namestnik grof Clary po izposlovanem pooblastilu zaprl mesto Gradec proti nadaljnjemu dohodu beguncev. »Grazer Tag-blatt« pozdravlja prepoved, češ, da ne bodo porabili več toliko živil in da ne bo tudi več drugih neprilik vsled velikega števila beguncev. Tudi se pomirijo duhovi, ki so bili že precej razburjeni,
—	Povišane cene premogu na Dunaju. V pogajanjih v trgovinskem ministrstvu glede na povišanje cen premogu se ni ugovarjalo povišanju ccn zgornješlezijskega premoga na dunajskem trgu v višini 20 vinarjev pri 100 kg.
—	Nevarno obolel je na tifusu g. dr. Andrej Veble. Leži v kraju Wado-vice, Galicija.
-f- Županska kriza na Reki, 14. t, m. je nastala na Reki županska kriza. Veliko mestnih zastopnikov je izjavilo županu, da mu morajo odtegniti zaupanje, ker je nasprotoval njih želji in ni nakuoil velikih zalog žita in premoga. Župan je baje upravičil svoje postopanje, a ni mogel predložiti računa.
—	Goljufije vojnih dobaviteljev. V seji upravnega odsega budimpeštanske občine je poročal višji mestni policijski glavar o dosedanjih uspehih policijske preiskave glede na goljufije vojaških dobaviteljev in glede na goljufije z živili. Hanved-no ministrstvo je zato ovadilo veliko oseb; preiskavo so uvedli proli 28 osebam. Več tvorničarjev, trgovcev in posredovalcev je dobavljalo neuporabljivo in slabo sukno v vojaške namene. Dobička še niso dognali, a uvedli so preiskavo. Posamezni trgovci tn posredovalci so, ko je izbruhnila vojska, nakupili velike množine živil, jih skrivali in jih prodajali z visokimi cenam občnin-stvu. Ustanovili so več zakotnih borz, ki jih je morala prepovedati policija. Budim-peštanska policija je zaprla Ivovskega begunca Aleksandra Weinreba, ki je bil v zvezi s svoječasno prijetim dr. Taubesom, za katerega je kupil za 30.000 K neporab-ljivega sukna, iz katerega je pustil dr. Tau-bes šivati vojaške obleke.
—	Odlikovani hrabri orožniki. Srebrna hrabrostna svetinja I. razreda je podeljena stražmojstru Feliksu P a v š i č u ; srebrna hrabrostna svetinja drugega razreda namestnemu stražmojstru Jožefu Medved; srebrna hrabrostna svetinja prvega razreda podstražmojstru Karolu Vrečko, drugega razreda četovodji Antonu S m f e k a r.
—	Poveljništvo c. in kr. balkanskih bofnih sil je izreklo četovodji pri bateriji
havbic št. 30 (trd. art. bat. št. 8), sedaj v trdnjavski posadki v Petrovaradinu, D u -š a n u Cotiču, pohvalno priznanje in mu podelilo hrabrostno medaljo za odlično službovanje in vedenje pred sovražnikom v boju pri Kumodražu v Srbiji.
—	Reforma zakona o vojnih dajatvah. »Prager Tagblatt« javlja: Ogrski honved-skt minister je izposloval v svoji zadnji av-dijenci predsankcijo za novelo k zakonu o vojnih dajatvah z leta 1912., ki jo bo predložil ogrskemu državnemu zboru. Zakon o vojnih dajatvah določa, kakor znano, da se smejo civilne osebe do 50. leta vporab-ljati za razne posredne vojne službe le v okviru svojega poklica. Novela bo to omejitev odpravila ter določila, da se smejo civilne osebe do 50. ieta pritegniti vojaški službi tudi izven okvira svojega poklica, torej eventualno vporabiti tudi za službo z orožjem. Novela pomeni torej v bistvu razširjenje črnovojniške dolžnosti od 42. na 50 let.
—• Smrtna kosa. Umrl je v Celju dimnikarski mojster in hišni posestnik Franc Fuchs. — Na Dunaju je v bolnišnici umrl mizar Alojzij Kob6.
—	Umrl je na velikonočno nedeljo v Zagrebu c. In kr. stotnik 53. pešpolka g. Oto Rudman, sin g. Josipa Rudmana, trgovca v Krški vasi na Dolenjskem. Bil je na južnem bojišču ranjen in za izredno hrabrost ponovno pohvaljen in dobil odlikovanje »Signum laudis« z vojno dekoracijo.
Nova italijanska iznajdba. Pri
Figline v dolini reke Arno so napravili poskuse z električnim čolnom, katerega gonijo, vodijo in ustavijo iz daljave takozrvani Herzovi valovi. (Ti poskusi spominjajo na »iznajditelja« Uli-vija, kateremu je svoječasno nasedel italijanski generalni štab.)
—	Poljsko umetniško razstavo so otvorili 11. aprila v umetniškem domu na Dunaju. Čisti dobiček je namenjen bolnim, ranjenim in za službo nesposobnim članom poljske, legije.
LjolaosKe novice.
lj Občna zbora Podpornega društva tobačnega delavstva in Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze, skupina Ljubljana, zborujeta v torek, 20. aprila ob 6. uri zvečer v prostorih glasbenega društva »Ljubljana« na Jurčičevem trgu št, 3, II, nadstropje, O razmerah tobačnega delavstva govorita poslanca dr, J. Krek in Gostinca r,
lj Društvo za nabavo zvonov za novo cerkev sv. Jožefa v Ljubljani ima rine 29. aprila ob 3. uri popoldne svoj občni zbor v hiši oo. jezuitov, Eliza-betna cesta št. 9. Vabijo se p. n. člani v smislu društvenih pravil k občnemu zboru. Ob enem se društvo priporoča za nove prispevke za zvonove, ker še niso popolnoma izplačani. Odbor.
lj Posledica predragega krompirja. Včeraj je prišel nek obrtnik na Cesarja Jožefa trg, da bi kupil 100 kg krompirja, ter se obrnil na pri vozu stoječo posestnico iz Posavja. Ko mu ga jo cenila 30 K in nikakor ni hotela cene znižati, je to moža razburilo, da jc ženski povedal par slabih besedi, in to pa je žensko zopet tako ujezilo, dajo pograbila, za bičevnik in z njim treščila obrtnika po glavi, da je bil takoj ves krvav. Tudi dve drugi ženski sta ga hoteli »šturmati« in ko bi se mož, ki je vse tri že hotel bombardirati s krompirjem, ne bi zadržal, bi se bila vsem tem preklicano slaba godila, toda umel je položaj in se mirno odstranil na rešilno postajo, da ga je zdravnik obvezal, nato je pa stražnik hudo Posavko odvedel na c. kr. policijsko ravnateljstvo. Pri sodniji se bo morala zagovarjati.
lj Semenj. Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 106 glav živine, in sicer 36 volov, 17 krav in 53 prašičev za rejo.
lj Hrana iz Ogrske. V Ljubljano je te dni došlo precej koruze iz Ogrske. Koruza je tako črna, da je nc marajo jesti niti kokoši.
Ij Umrli so v Ljubljani: Oton Leben, sin mizarskega pomočnika, 8 mesecev, — Regina Štrekelj, hči vpokojenega železniškega čuvaja, 18 let. — Andrej Zima, delavec, 74 let. — Ana Jaklič, hiralka, 88 let, — Katarina Jakša, mestna uboga, 86 let,
lj V konkurzu se nahaja Mate Štrko-vič, trgovec in hišni posestnik na Marije Terezije cesti št. 6. ____,__—_—-----.
Listnica uredništva.
K. v Lj. Oficielna nemška državna himna je- »Heil dir im Siegeskranz«. To časih pojo naši častniki po naši cesarski pesmi. »Die Wacht ara Rhein« pa pojo Nemci le kot svojo nacionalno pesem. Besedilo to pesmi je tako, da je seve resen avstrijski Nemec, ki ve, kaj se strinja z avstrijsko mislijo, vsaj v družbi avstrijskega Slovana ne poje. Kar se. pa tiče častnikov, smo pa prepričani, da bi take netaktnosti tudi
nemški častniki v Nemčiji v sedanjem položaju ne napravili. Tudi oni pojo po oficielni »Ileil dir im Siegeskranz« našo cesarsko pesem. Sovražnikov imata naša država in Nemčija toliko, da moramo vsi pravi patriotje odločno skupaj držati, najboljša podlaga za to pa je: primerna prizancsljivost med nami, odločno odprava vsakega ošabnega izzivanja s kakimi zahrbtnimi nameni, sploh vedno stroga takt-nost. Kdor dela sedaj kaj drugega, ta ne razume prav položaja in naj bo potem Nemec ali Slovan. — Toliko naš odgovor na Vaše »odkritosrčno vprašanje«.
ZA CERKVENE ZBORE ZA MAJNIK.
Karlo Adamič: Kraljici nebes in zemlje. Zbirka Marijinih pesmi za mešani zbor, samospeve in orgle. — Cena parti-turi 1 K 80 vin., glasovi po 40 vin. — V Ljubljani 1915. Založila »Katoliška Bukvama«, — Gosp, Karlo Adamič je stolni organist v Senju; po svoji neumorni pridnosti je postal spreten komponist, kar je dokazal s svojimi posvetnimi in cerkvenimi skladbami, ki so mile, ljubke in prikup-ljive, lepo zaokrožen po obliki in gorko občutene; iznajdba lepa, harmonizacija povsod pravilna. O izrednem glasbenem talentu pa pričajo posebno najnovejše Adamičeve Marijine pesmi pod naslovom: »Kraljici nebes in zemlje«. Te skladbe so globoko zamišljene in uprav mojstrski izpeljane in pričajo o temeljitem znanju teorije, harmonije in kontrapunkta. Melodija teh skladb je posebno izrazita, zmerno moderna, pa vendar močem naših zborov na deželi umerjena. Pevovodje, ki se bodo poslužili meseca majnika in ob Marijinih praznikih Adamičeve zbirke, bode gotovo veseli izredno ugodnih uspehov.
li slo že /tupili sreč/te g/ Sfovetts/ie Sir a že" ? ^Lupile iaRoj! Srecfia samo 1
RAZP0SHJA
jmoDcmrmum
lekarnarja PICCOLhja »Ljubljani
^ubMa te \a\wa.
E®" 1 steklenica 20 oiKar|eo.
Naročila po povzetji.
Iščejo se za takojšnji nastop v trajno delo izurjeni 784
za vodna dela in te vrste pomožni de-
S' zidarji, 2 ključavničarja
za oskrbovanje in popravo stavb, strojev in
Stavbinsko vodstvo ,Elektrizit&ts-werk' Faal ob Dravi, Štajersko.
Ženska srednje starosti želi
en elektrik.
iti službo.
Izurjena jc v Šivanju, špecerijski in gostilniški stroki, ter kuhanju. Vajena je sploh vsakega dela ter ima dobra izpričevala. Naslov pove uprava lista pod »Kuharica 804.«
Uniforma
(hlače in bluza) fina, popolnoma nova za večjo osebo za častnika ali kadeta se proda. Ogleda se lahko od 11. do 3. ure popoldne Poljanski nasip 8 dvorišče desno pri g. Sirelovi. Istotam sc dobi tudi nova sablja.	78
Samo neha} dni!
Več vrst različnih
797
se pod roko za polovično ceno vrednosti proda. Pojasnila da iz prijaznosti MAČEK & CO., Ljubljana, Frano Jožefa c. 3.
iz raslega nltiM
sc odlašajo in pišejo. Otoničarjevi v Hra-sčah pri Posicinj niso štiri mcsece nič sli-Sali o Matiju. Dne 26. sušca je iz Voroneža piirlo pismo v Otoničarjcvo hišo v Hra-ščah, v katerem jc dal »mrtvi« Matija materi, očetu, bratom in sestram na znanje, da se gleda svetlo sclncc in da se bodo se videli na tem svetu, če Bog da. — Iz bolnišnice v Moskvi piše Peier Okrclič prijatelju v Ljubljani: Sem v bolnišnici, imam revmatizem. Tukaj imamo zmeraj mraz in sneg. — Franc Praprotnik je poslal razglednico iz Rusije osameli ženki Francki. •— Anton Goli piše in vošči vesele velikonočne praznike ženi Mariji, bivajoči v Rudniku št. 8. Anton Goli se nahaja v mestu Orcnburg v podnožju zlatonosnega Urala na meji med Evropo in Azijo. — Jožef Kocjančič se je oglasil iz Borovska, ki leži južnozapadno od Moskve. — Janko Ložar piše iz Barnaula v Sibiriji: Zdrav sem in hodim v mesto delat, tako da je zmeraj za kakšen priboljšek. Na Svečnico se je brala sveta maša v tukajšnji katoliški cerkvi za naše zdravje. Ujetniki smo zložili v ta namen skoraj 20 rubljev. — Ivan Avscc se je oglasil iz Zadonska v voroni-ški guberniji v evropski Rusiji. Piše sestri Maj-iji, ki služi v Ljubljani: Draga sestra! Nafjajam se v ruskem ujetništvu v Zadon-sku, ki leži na reki Don. — Ivan Žura se nahaja v Išimu v tobolski guberniji v Sibiriji. — A. Žlebnik iz Stanežič pri Št. Vidu se nahaja z Ivanom Žuro v Išimu, kakor je sporočil domu Jakobu Žlebniku. — To-mažič Mirko piše prijatelju v Ljubljani, da je ruski ujetnik. — Vladimir Pirkovič piše iz Petropavlovska v Sibiriji, — Ivan Črne piše ženi iz Bugulme v samarski guberniji: Od 13. decembra 1914 sem ruski ujetnik. 14 dni smo se vozili po železnici preko prostranih ruskih ravnin, 12 dni smo pa peš hodili. Delamo pri kmetih po en ali dva pri eni hiši. Dobivamo ruske kopejke, da plačujemo kmetom živež, ki nam ga dajejo. — Ivan Žirovnik piše iz Jelabuge v vijat-ski guberniji Matiju Žirovniku v Gabrju pri Dobrovi. — Anton Haberšek se je oglasil iz Razdjelnaje ob Črnem morju. — Franc Prešeren, o katerem smo že poročali, da je v ruskem ujetništvu, piše sestrični v Ljubljani: Sem še vedno tukaj (v Išimu v Sibiriji). Vendar je že boljše. Zima je precej ponehala. Vesele velikonočne praznike ti želi tvoj bratranec F. P. Z Bogom. Pismo je bilo pisano dne 1. sušca t. 1. — Jožef Papler piše iz Orlova v vijatski guberniji: Mali moji otročički in ženka, vsi bodite iz srca pozdravljeni iz daljnega kraja. Pisal sem ti že dvakrat, pa nisem dobil še nobenega odgovora od tebe. Ali ste vsi zdravi, jaz sem zdrav. Z Bogom! — Ivan Kraljič piše iz Jekaterinovskaje ženi Ivanki na Dobrovi: Prisrčen pozdrav tebi in otrokom in moji materi. Tukaj je tudi Vovko iz Viča in iz Vnanjih goric tvojega jeroba sin Janez. V tem kraju še ni preveč slabo. Dve uri imamo prej jutro in dve uri prej večer I kakor doma na Kranjskem. Kruh je tukaj poceni. Za pet krajcarjev ga je en funt in tc belega! Mesto Jekaterinoskaja leži v južni Rusiji med Črnim in Kaspiškim morjem. Proti severu se razprostira nedcgled-na ruska ravan, proti jugu se pa dviga v nebeške višave veličastno kavkaško gorovje. ki je čez 5000 m visoko.
Večje trgovsko podjetje išče spretnpga, v mešani stroki dobro izvežbanetra
Prosim, oglejte Bi predležeče oblike nog, in nn bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga inm svoje posebnosti, in te posebnosti upoštevati je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:	935
Fran Szantner
specialist za ortopedlčna in an&tomična obuvala
Ljubljana, Seienburgova ul. 4.
Mladenič, 25 let star, vojaščine prost, vljudnega vedenia, zmožen slovenskega, nemškega, luškega jezik«, z izvanreduo lepo pisavo, želi proti dobri luani, oskrbi in malem plač,In priti za
■ar koeifaža ^m
sli tudi sluga na kako graščino, večjo bradljo al' pa lovavno. Dopisi na naslov ».i.aagar « 779 na upravo lista.	779
: Kavarna Tratnik :
Sv. Petra cesta
a n c s in vsak večer
frispskf.fi r
"ti j/ Jjaj
Nastop c'ganske godbe 802 j|
lmmw to \i JSm. =
Začetek ob pil 9. ari. Vstop prosti
Ml 155 %&2
lifC
n ■•	^	n	.7. dobrim Šolskim spričevalom se tat oi sn*-eTnie v
Prijave, odnosno ponudbe sprejema lrff0vin„ A. Pin!Gr' v Sl0v. Bis rlcl/ obhCa.i nprava tega lista pod znam co »N. P. 7b9.« mora tukai tudi irgo\sko .-olo.	805 2
vsake vrste, oprano in neoprano,
Prevzamem vsako množino proti gotovini. Voznino po železnici ali pošli plačam sam.
f mestni trg žf. 22.
m
Merilo 1: 4,000.000. Cena K 2*40, nalepljen na platno s palicami K 6 50, nalepljen na platno in zložljiv v žepno obliko K 6 —.
Ta zemljevid v slovenskem .jeziku je izdelalo eno prvih svetovnih podjetij v Lipskeni, iu presega po svoji veliki natančnosti, razvrstitvi in pieglednosti vse druge zemljevide. Velikost znaša 1 m 15 cm X 86 cm. Ob robu nudi ta zemljevid tudi pregled svetovnega ozemlja in specialne zemljevide raznih izven evropskih ozemelj, ki igrajo kako vlogo v današnji vojski. Kdor ss naroči na delo »Svetovna vojska« plača za zemljev.d samo znižano ccno K 1-_
Urejuje profesor J. Grafenauer. 4 zvezek: Ksaver Meško, Povesti in slike. (Štiri smrti. - Pot čez travnik. — Požigalec.) Cena 60 vin.
Te tri vzorne Fr. Ks. Meškove povesti obsega novi četrti zvezek Grafen-auerjeve zbirko slovenskih povesti. Kakor znano nudi in bo nudila ta zbirka najlepše pripovedne bisere slovenskega slovstva; katere je treba na vsak način ohraniti našemu ljudstvu. Ker je ta zbirka prismo slovenska in zares domača je vredna, da se nanjo vsakdo naroči. Saj je tudi cena 60 vinarjev za sešitek silno nizka in jo vsakdo zmore. Dobe se seveda tudi še poprej izdani zvezki, in sicer:
1.	Josip Ogrinec: Vojnimir ali poganstvo in krst. — Strneno polje.
2.	F>anc Erjavec: Hudo brezdno in drugi spisi.
3.	Vesele povesti I. (Jaklič: Za možem. — V pustiv je šla. — Jurčič: Pravda med bratoma.)
Zložil Franc Ferjančič. Za moški zbor. — Cena 60 vin.
Zbirka jc izšla v lični žepni obliki in se jo bodo slovenski vojaki, mladeniči in društva najraje posluževali, saj nudi lepo ubrana vojaška pesem iz krepkih prs slovenskega mladeniča poslušalcu najprijetnejši užitek.
Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. — Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem
letu 1915. M. R.
Ta knjiga bo izšla v nekaj dneh. Vsaki gospodinji bo nudita marši. kaj novega; vsaka ki jo bo rabita, se bo tudi prepriča a, da so jedila pri. prav jena s skromno porabo živil navadno boli zdrava, pa tudi boli tečna in okusna, kakor če se pripravijo v razkošnih razmerah. _ Z& praktično vsakdanjo porabo bo ta knjiga služila bolje kakor vsaka obširna kuhinj• ska knjiga, ker obsega v pr.gledni razvrstitvi navod za pripravo jedil iz onih sredstev, ki so nam ved-.o na razpolago ali si jih vsaki čas lahko oskrbimo.
Cena, K P80.
Z novim proprijem je v ljubljanski škofiji zaključena za več desetletij reforma brevirja. Glavni del proprija, ki obsega samo oficija predpisana za celo škofijo je zelo okrajšan in razdeljen v 4 dele brevirja. Posebni sešitek pa tvori Appendix' ki obsega »Officia piopria alicjuarum Ecclesiarum«. Tisk je prav jasen in oblika primerua b revirju v 1:.'° in 18».
od 1. januarja 1901 do 10. februarja 1915. Sestavil Anton Tomelf,
župnik. Cen 50 vin.
„Vzajemnost" je sprožila misel na ta imenk, da si duhovnik ob oblctnicah poživi .spomin na umrle sobrate, ki so mu bili v življenju morda učitelji predstojniki, sosedje, ki so mu pomagali s svojim modrim svetom ali mu bi'li vzor kot delavci v cerkvi in izven cerkve. Tudi v duhovnem življeniu želi hoditi po njihovih stopinjah. Pri posameznih mesecih je i>učen prostor, da si vsakdo sam vstavi še nova imena onih, katerih spomin mu je drag. Pridejan je tudi seznam v alfabetičnem redu.
lava sv,
Zložil
Pet pesmi za postni ali misijons i čas za mešani zbor.
Stanko Premrl. Cena 50 vin.
Ravnokar je izšla ta zbirka, ki je današnjim žalostnim, trpljenja polnim časom prav posebno prikladna. Pobožni verniki se oklepajo danes šc tesneje sv. Križa, saj ni ne dušnega, ne telesnega taljenja, ki bi ne minulo ob križu: zato je zloz.il gospod skladatelj to zb.rko „v tolažbo vsem trpečim in v spomin na svetovno vojsko 1U14 15".
Litanije sd. Jožefa.
Za mešani, ozir. tudi eno-, dvo- in troglasni zbor. — Zložil Franc
Ferjančič. Cena 80 vin.
I.itanlje, ki so popolnoma prikladno našemu ljudskemu petju, se bodo brez dvoma t.ko udomačile, da postanejo po svojem ustroju, lahkoti in cerkveni dostojnosti ljudska last.