Oi«^J?.N1^TVO ln UPRAVA v Gorici v ulici ni? "jazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru, vsak delavnik od 10. - 12. ure
Odprto
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Postni ček. račun št. 9 - 17768 - Poštnina plačana v gotovini - Sped. in abbonamcnto postale II. Uruppo
Le,° Ul. Štev. 18
GORICA DNE 30. APRILA 1947.
Cena L. 6
CERKEV ZA MLADINO
^Zagovor svefega očeta francoskim dijakom
a aprila je sveti oče sprejel *	0 skup mo francoskih, dijakov
lažnih francoskih višjih in sred-U šol iu jim takole govoril:
. apostol sveti Janez kaže v svo-ti L pismu, kako predvsem iju-1 Nadino, ko pravi: »Pisal “Ul, mladeniči, ker ste 6 b^Ja beseda v vas tirali hudobo.«
«ra
^abno veselje okušamo tudi Mi, hi .v vaši osebi sprejemamo u-88 iu že izobraženo mladino, s is cimi besedami naklonjenost in ji stavimo vanjo posebne odloži časih svo
sem močni in in ste pre-
,	  (Janez	I,	2,	14).
tegi sinovi in drage hefcre! Po-
da
režo
^ ii izrazimo bv°jo posebno ®°vemo,
Ufa uade.
Duh zla, ki nikdar ; °ZJU> Podvojujo v teh	—
C h1'‘2acievarue v borbi proti sveti etkvi, proti človeški družbi, pro-s saruemu Bogu in proti Kristu-• in zagrizenost, s katero nasto-^a’ bil napravila vtis, da je ta bor odi ^ pr e d končnovel javno zadnjo učit vi j o, če ne bi vedeli, da bo ^lala, dokler bo trajal svet, in da odloči le s končno zmago Boga z zmagoslavjem njegove Cer
neredu drvi v svojo pogubo, v polom družbe, v večno pogubo duš, ki jo sestavljajo. Vsekako se zlasti v rokah mladine lesketa plamenica idej. Mladina, ti imaš bodočnost! Naj gori v vas, naj žari iz, vas Beseda božja, ki prebiva v vas! Tako boste premagali duha zla.
Pa duha zla morate premagati zlasti in predvsem v samih sebi. Ne boste ga premagali — in tu na zemlji nikoli popolnoma — drugače kakor z odličnim in hkrati previdnim bojem. Ne bodite kakor tisti, ki se šele po žalostni izkušnji zavedo lastne šibkosti in resnično grozeče nevarnosti. Ne čudite se torej svarilom, ki vam jih naje sveta Mati	Cerkev. Njena
modrost in no trda strogost svari pred nevarnimi zabavami, iz katerih izvira nevarnost za čute; sva-r-, pred dozdevno, varljivo učenostjo, kil na področju znanosti zgodovine, filozofije	in sociologijo
spravlja s pravega tira zdravi razum; svari pred	lahkorcišljenimi
obiski, pred prezgodnjimi in neres nimii znanji, kjer se razsipa lepota
Iv,
buje
 ____________ njegove
Medtem pa ta duh zla nada-Vajev s svojim pustošenjem in poboža nešteto žrtev: nekatero teh - *v »e mu pustijo slepo prema va h zavesti, zasužnjiti; druge žrt-,°> srečne, pa vkljub temu bo tee žrtve so tisti, ki si ohranjajo v'eto svobodo otrok božjih le za junaške odločnosti. v- o zmagal Močni. In močni ste l' tisti v resnici mladi, katerih adost raste zdrava in močna, ka-rib duh gre po pravi poti v luči ‘Me božje, katerih čisto, pogum-u» plemenito srce je znalo pre aak'uti v sebi duha zla. Močni ste, beseda božja ostane v vas, če ste 'teuiagali hudobo.
Dobro je znano, da je vaša mia-°st Prvo, za kar se vrši boj. Vaša .. adost je prvo, kar hočejo dosegi' jo skuša duh zla preplašiti 1 navesti, da si jo osvoji in nato ^ testi v svojo armado, med svoje tepudalnc čete, je tudi Cerkev, ki ® kliče na delo. Mi sami vam pra-/lttio glasno, da računamo na vub. te je vzrok, zakaj se tako od lzu zanimamo za vse, kar se ti-
tai
Ho
srca, ki bi se morala darovati le enkrat in za vse življenje. Poleg te modrosti iu da boste vedno tako modri, potrebujete in boste vedno potrebovali boja in torej moči: boj je potreben proti uživanjaželjnosti in proti strahu pred žrtvijo, proti zavajanju in zapeljevanju okolice, proti škodljivi radovednosti (n nepotrebnemu strahu pred ljudmi, proti strastem in hudim ali nadležnim skušnjavam, proti malomarnosti, ko vas bo v navideznem miru, ki ga bo sprotno ohranjeval, skušal duh zla uspavati.
Da, boj je trd in dolgotrajen. Vendar ne bo zbegal vaše mlado-iti, če imate le skrivnost zmage. In to skrivnost imate: To je zmaga, ki svet premaga, vaša vera (1 Janez 5, 4). Otrdite torej, razjasnite svojo vero! Živite po svoji veri! Živite od Kristusa, od njegove luči, od njegove moči, od njegove milosti. V zakramentu svete Evharistije se hranite z njegovim Telesom in njegovo Krvjo, in močni boste in zmagali boste. K Njemu, k Očetu iaj se po rokah in po srcu Marije, Njegove in vaše Matere, dvigajo vaše molitve:	po njenih
rokah in po njenem materinskem srcu pride nad vas obilica pomoči božje in v jamstvo te pomoči vam damo, dragi sinovi in drago hčere, z vso ljubeznijo Svoj apostolski blagoslov.«
O VATIKANSKI POLITIKI
te
v«.
vas, vašega varstva, vaše rešit-
Vatikan je neodvisna in suverena država, ki varuje v svojem obzidju vodilno središče božje ustanove katoliške Cerkve, Tu božja ustanova pa je sestavljena iz ljudi, živi sredi ljudi, ima opravka z neštetimi svet-idmi in človeškimi opravki in težavami. Ko govorimo torej o Vatikanu, moramo nujno razlikovati dvojno področje:	področje	razodetega
verskega m nravstvenega nauka, ki ga je Cerkev prejela od svojega božjega Ustanovitelja, da ga nespremenjenega in neokrnjenega ohrani in širi, — in področje praktičnih odnosov do ljudi, držav, narodov, ivetnih razmer — politično področje na katerem mora hiti zadržanje Vatikana nujno gibko in prilagodljivo neštetim spreminjajočim se položajem. To je jasno:	medtem ko
prebiva vodstvo Cerkve v tem čud-
vašaga napredka,
testi v vsakem
dejav-bo te-
vase
■	■	v vsuKeni oziru, naj — -
tena, umska, moralna ali nadna-ate»a. Da, tudi čo je telesna, kajti tee to je važno. Po telesnih vajah tečunsku mladina rade voljo pri*-Peva s svojo živahnostjo iu vztrajat jo k borbam duha v službi za ^teto stvar. Veduo je pripravljena (teter se nudi prilika, da s pogum-jtt odgovorom in prostodušnim zvonečim smehom vrže s sedla tefbrotuika, ki je le prepogostim 'l‘teravljeu lagati, zavijati, obre-°Vati.
Cerkev je v vsej svoji dolgi sgo-I tetei bila vedno pozorna na inte ^‘ktualno življenje mladine. Ne ’ahio zato, da bi ga ohranila na ,'tevi poti, ampak tudi zato, da ga 'tt Podpirala v vsakem področju teouosti, tako svetne kakor svete, .tevijo, da naj višje filozofi čno i-vodijo svet. Kam ga vodijo? ^ so žarki neustvarjeno luči, ga r°tejo preti njegovi spopolnitvi, k s* » v njegov blagor in srečo. Če (J odrezane od svojega božjega Shia, niso drugega kot tema: , °rte svetu tisti dan, ko prevaran 'tejmo temo za luč in luč za te-0 (Glej Iz. 5, 20); v temi stopa, v
z////////.
Maj je Marijin 1
nem mostu sredi Kima, so njegovi podložniki — verniki — razkropljeni po vsem svetu, med različnimi narodi in državami, ločeni med se-btfj po neštetih mejah in podložni svetni oblasti najrazličnejših političnih režimov. Pri izvrševanju svo jega božjega poslanstva se mora torej Cerkev ozirati na najrazličnejše činitelje, upoštevati najbolj spremenljive pogoje, uporabljati vsa mogoča primerna sredstva tudi svetnega značaja, da doseže svoj namen. Z eno besedo, Cerkev mora voditi tudi svojo politiko v najboljšem pomenu te besede, ki Zjmči delo in skrb za javno blaginjo —-, in sicer politiko, ki je nujno odlično mednarodnega značaja. Politika Cerkve je zaupana predvsem organu, ki se imenuje vatikansko držav no tajništvo. To jo izvaja v mednarodnem svetu v prvi vrsti po svojih diplomatskih zastopnikih — nun ciljih.
Kar so te politike tiče. ima Vati kan za seboj dvatisočletno izkušnjo, ki ga usposablja za reševanje naj bolj kočljivih vprašmj. Vendar pa se zdi, da je sedanji politični položaj za Vatikan eden najbolj zamotanih in nevarnih, kar se mu jih je kdaj' nudilo. To zlasti iz dveh razlogov:	1)	prvič	v	zgodovini! se proti
Vatikanu, vodilnemu središču ve-
Besede kardinala Hlonda
oljne Cerkve, dviga silovita mednarodna organizacija borbenega brezboštva — komunizem, ki ikuša povsod promkniti in so povsod uveljaviti; 2) redkokdaj v zgodovini so Cerkvi sovražne sile zasedle čisto v bližini vatikanskega mesta tako važne postojanke, kot so jih sedaj, ko je brezbožni komunizem v Italiji postal tako močan (saj jo talijanska kom. partija za sovjet-ko najmočnejša na svetu). Ako bi te sile v Italiji prevladale, bi ne bila samo resno ogrožena osebna varnost voditeljev kat. Cerkve, temveč bi bila sv. stolica tudi onesposobljena, svobodno voditi vernike po svetu.
Spričo teh nevarnosti skuša Vatikan razviti svoje deiovanje zlasti na treh različnih področjih:	na	podro-
čju demokracij, na sovjetskem področju in na italijanskem področju.
Glede odnosov do demokratičnih držav je značilno to, da se vatikanska politika ue opira več, kot se je včasih, na katoliške velesile (Pran cija, Španijo. Avstrija) — saj katolikih velesil ni več —, temveč na protestantsko državo, v kateri živi močna katoliška manjšina, namreč na Združene ameriške države. Kako veliko važnost polaga Vatikan na ZDA in zapadue velesile sploh, je uajbolj razvidno iz lanskega imeuo vanja kardinalov, ki je značilno iz dveh razlogov: 1) prvič v zgodovini so italijanski kardinali v manjšini nasproti tujim; 2) vsi tuji kardinali, ki so bili takrat imenovani, razen poljskega in ogrskega, pripadajo državam, ki so več ali manj pod -plivorn zapadnih demokracij. Da o bila ta izbera zelo posrečena, je ■azvidno že iz tega, da se je kato liško življenje po raznih deželah zelo poživilo in vpliv sv. stolice močno okrepil.
Nadalje se nam politika Vatikana do ZDA kaže tudi iz dejstva, da je Pij XII. opustil staro navado, po kateri so bili papeški diplomatski nstopniki v tujini skoraj sami Italijani«, in jo v zadnjem času imeno val kar tri visoke dostojanstvenike iz ZDA kot svojo diplomatske za stopnike v Jugoslaviji (msgr. Hur
Za 950 letnico mučeuiake smrti sv. Vojteha (Adaiberta) je kardi-uul in varšavski nadškof Hlond izdal pastirsko pismo, v katerem nastopa zoper- nauke novega poganstva Med drugim pravi:
»V sedanji uri vstaja in se znova širi po svetu senca poganstva To poganstvo pa nima nič opraviti z malikovanjem naših pradedov. To jo_ moderno poganstvo z vsemi znaki borbenega brezboštva ki odklanja vsakega Boga in je nasprotno že vsaki misli nanj. Njegovi privrženci hočejo zamenja ti slavo Boga Stvarnika z materijo. Z vseh polj življenja iu same kulture hočejo izbrisati vse sledove misli na Boga—
Ti brezbožni hočejo izriniti predvsem iz vzgoje mladine vsako načelo, ki ga oznanja Cerkev. Prizadevajo si, da bi izruvali iz src množic vsako vero in jih razkri-stjanili. Njihova taktika m povsod enaka Odpor, ki ga rodi, ni v vseh deželah enak. V nekaterih deželah je njihov strup že globoko razjede! narodni organizem.
Ta oblika novega poganstva pa še ni uspela, da bi pokvarila Poljsko, da bi spodkopala dušo poljskega naroda Najbolj dalekovidui možje so kmalu spoznali, da gre za boj zoper katoličaustvo in da Cerkve ne napadajo samo v tovarnah in delavnicah, ampak tudi v skromnih kmetskih kočah.
V'sakdo mora razumeti nujno potrebo odpora zoper ta naval, \sak-do mora razumeti, da je minil čas brezbrižnosti in nevtralnosti. (Mi bi rekli »sredinstva«). Mi ne moremo več brezbrižno prisostvovati poskusom, da bi se zanesli v Poljsko, to tako globoko katoliško državo, nauki novega poganstva, ampak rešiti moramo krščansko dediščino. V ničemer ne smemo popustiti novemu poganstvu. Med novimi pogani in nami se vodi borba brez smiljenja.
Vsaka možnost pobotanja je izključena. Kakor ni možna sprava med Kristusom in hudobijo, tako ni možna sprava med katoliško vero iu poganstvom...
Od časov prvega krščanstva ni Cerkev trpela tako sllov.tih napadov kakor sedaj.« Nam Slovencem jo v tolažbo, da je oznanjal prvi slovenski vladika že pred 5 leti to, kar zdaj vedno glasnejo o-znanjajo vsi katoliški škoijo vseh narodov.
novih svetnikov. Na istem kouzi-btonju je nato določil dneve za nove kanonizacije. Sledilo si bodo po tem le redu: 15. maja bi. Nikolaj von der i'lue, švicarski samotar. 22. junija bi. Jožef Cafasso, bi. Janez de Britto, portugalski misijonar in mučenec, ter bi. Bernardin Itealin, ital. jezuit. Največ kanonizacij bo v juliju: 7. julija bi. Mihael Garieoits, spoznavalec, m bi. Elizabeta Bichier des Ages, devica; 20. julija bi. Ludovik Gn-gnion de Monforl, velik častilec Marijin, in končno 27. jul. bi. Kate-rina Laboure, devica, redovnica, ki se ji je prikazala M. B. in ji naročila, naj da kovati čudežno svetinjo.
Letošnje poletje bo torej polno novih svetnikov. Dal Bog, da bi sv. Cerkvi in krščanskemu ljudstvu izprosili stanovitnost v ven iu zmago nad njenimi sovražniki. —-1 Tudi Slovencem se bliža doba, ko bedo mogli častiti na oltarjih lepo vrsto mučencev iu spoznavalcev. Tako upamo in za to molimo.
DEKLICE, POZORI
Marija Goretti
so imenuje 12-letua deklica, ki je tila kruto umorjena zaradi svoje ljubezni do sveto čistosti. Sv. oče jo je proglasil 27. IV. za blažena. Navzoča jo bil i tudi presrečna mati te dušno in telesno tako lope deklico. Zanimajte se za svojo sveto so vrstnico in posnemajte jo!
DUHOVNA OBNOVA ZA ŽENE Danes popoldne ob 4* uri bo govoril pri Sv, Antonu ženaiu g. misijonar dr. L. Lenček. Pridite vse!
Šmarnice
V Gorici bodo slovensko šmarnico v st ilnici in pri Sv. Ignaciju ob 6. uri zjutraj, pri Sv. Ivanu pa oh S. uri zvečer.
Hodi k šmarnicam! Če ne moreš v cerkev, opravljaj jib do ma.
NI o v e
proglasitve svetnikov
7. aprila je bil v Vatikanu pol javen konzistoriij, na katerem je sv. oče prosil za svet kardinale glede
U gr a n K & ---------------------------
Dokler ti ga le opisujejo«, hrepeniš po njem, —- ko ti ga dajo. bežiš pred njim, če lo moreš. Kaj je to?
#*#
Neki preprost fant, ld opazuje naravo, je to-le pogruntal:	Pišče.
ki so izvali, hitro izpregleda, mlada mačka je slepa cel teden, pa potem toliko bistroje vidi, le današnji človek je slep za vse, kar se okolu njega godi, dokler jih ue dobi po grbi. Šele ko ga zaboli, začudeno pravi: Za tako plačilo se pa nisem klatil po gorah iu gozdovih.
ley), v Romuniji (msgr. 0'Hara) in v Nemčiji (msgr. Muench).
Jasno je, da ta vatikanska politika ne ugaja Moskvi, ki je že večkrat slovesno proglasila, »da je papež postal suženj auglo-saških velesil.« V resnici pa sv. stolica sam-) izrablja v prid Cerkvi velikanski prestiž, ki ga imajo ZDA v svetu. V državah, kot so Jugoslavija in Romunija, bi se utegnil nuncij znajti v resni osebni nevarnosti. Ta nevarnost je manjša, ako je nuncij ameriški državljan. Naj se namreč nunciju kaj zgodi, se bodo ZDA takoj z vsem svojim ugledom zavzele zanj. Zato je ta izbera pametna politična poteza. Dejstvo, da so bili v februarju 1946 med 32 novimi kardinali izbrani kar 4 državljani ZDA (ravno toliko je bilo Italijanov) in da so trije državljani ZDA na vplivnih mestih papeške diplomacije, je brez dvoma zelo poglobilo vezi med Vatikanom im med mogočno zvezdnato republiko.
Morda bi kdo rekel: vse to jo zelo človeško, preveč človeško za Cerkev, ki je vendar božja ustanova m se mora opirati na duhovna sredstva. S tem postane Cerkev kot vsaka druga človeška ustanova odvisna od vsakdanje politiko. Odgovor: cerkev je božja in človeška u-stanova, njen namen je brez dvoma duhoven in nadnaraven, njena sredstva so pa predvsem, ne pa izključno duhovna. Ker je Cerkev tudi popolna človeška družba, se sme s polno pravico posluževati vseh dovoljenih človeških sredstev in možnosti, tudi političnih, da laže doseže svoj nadnaravni smoter. Ako bi se Cerkev posluževala političnih sredstev, da doseže bogve kakšne človeške, posvetne cilje, potem bij bilo to zelo neprimer no skrunjenje svetega. Toda politika je za Cerkev zgolj sredstvo, ki mora vedno in povsod služiti najvišjemu smotru, ki je SLAVA BOŽJA IN ZVELIČANJE DUŠ.
-Slran. 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Slev JS
V SVET
VOLIT V Ji NA JAPONSKEM. 5. t. m. so so uti Japonskem vršile upravno volitve, katerih se je udeležilo 70 od sto votivnih upravičencev. Največ glasov jo odnesla neodvisna stranka (13.500.000), nato sledijo socialisti s tj.400.0C0 glasovi in zadnji so komunisti, ki so dobili lo četrt milijona glasov, lijona glasov
MESTO V RAZVALINAH. Mesto Toxas City (na juga ZDA) je zadela težka nesreča. V pristanišča je iz neznanih vzrokov zletela v zrak francoska ladja »Uran Čamp«, natovorjena z eksplozivni mi snovmi. Učinek je bil strahovit pristanišče m skoraj telo mesto je v razvalinah, med drugim so porušene tud velike kemične tvornice, Ici so bile med najvažnejšimi v ZDA. Žrtve so zelo visoke:	okro,
1000 mrtvih in več lisoč ranjenih. Za mesto, ki uo šteje uiti 20 tisoč prebivalcev, so te žrtve ogromne.
TISO OBSOJEN NA SMRT. Bivši predsednik slovaško republiko dr. Jožet Tiso je bil obsojen na smrt m obešen 18. t. m., ker je bilu prošnja za pomiloščenje odbita. Vatikansko glasilo »Osservatoro Romano« jo ob tej priliki napisalo sledeči komentar: »Vplivni glasovi na Slovaškem in zunaj nje so zatrjevali, da so obsodba ne bo izvršila, četudii bi bil bivši predsednik obsojen na smrt. Naj bo ta usmrtitev pravična kazen za krivca, kot trdijo nekateri, ali pa politično maščevanje, kot trdijo drugi, eno je gotovo: pomiloščenje bi močno okrepilo duhovno vez med Čehi in Slovaki. Medtem ko so naredi siti V'»jne, sovraštva in sporov, spravlja ;ta usmrtitev v nevarnost dragoceno možnosti za pomiritev dahov na Češkoslovaškem. Bridka reč je plodovitost sovraštva, radi katerega vsakdo, ki se čuti užaljenega, stremi za tem, da z obrestmi povrne prejeto zlo. Samo Kristus in njegova božja ljubezen zmoreta pogasiti ta zločesti požar. Okolnost, da /liso imeli nobenega ozira do duhovniškega značaja — ki je vedno svet tudi na tistem, ki bi bil kriv —- dela mučen vtis na vse vernike.« Vsekuko bo zanimivo brati tudi o tej obsodbi sodbo nepristranske zgodovine, ko bo završeno zadnje dejanje sedanje svetovne tragedije.
POIZKUS VSTAJE NA POE-TUGAIjSKEM. Na Portugalskem so odkrili vojaško zaroto, ki je imela namen, zrušiti s pomočjo levičarskih strank sedanji ležim.
»MAN CHESTER G L; AUDI AN« O FRANCOSKI POLITIKI. Britanski liberalni 1 iI «Manehesler Guardian« ugotavlja, da grozi v tem trenutku Franciji dvojna nevarnost: prva izvira iz politične akcije generala De Gaulle-a, drugo predstavlja skrivnostno zadržanje komunistične partije. De Gaulle, pravi Hat, je s svojim nastopom znatno oslabil francosko vlado, in sicer v enem izmed najbolj kočlji-
vih trenutkov. Komunisti so pa druga nevarnost, ker »so že večkrat dokazali, da služiijo izključno koristim Sovjetske Zveze«.
TRŽAŠKEGA G U VLRNERj A še ni. V amostni svet sicer raz pravlja o njem, toda do sedaj brez uspeha: Velika Britanija in ZDA so zavrgle edinega sovjetskega kandidata Šveda Brantinga, češ da mirna upravne iskušnje, SZ pa j zavrgla vse kandidate zapadnih velesil. Kakor otroci, ki si drug drugemu podirajo igrače! Mir je Bog obljubit ljudem dobre volje — in le danes ni pri mnogih, ki zelo odločajo o bodočnosti sveta.
V ITALIJANSKIH SKUPŠČINI traja še vedno razprava o uaor tu ustave. Delo gre zelo počasi izpod rok. To dni se razpravlja dveh zelo važnih vprašanjih, ki zelo razburjata duhove: o vprašanju zakona (za in proti razporoki) in o vprašanju privatnih šol. V skupščini pride včasih do izredno liudih nastopov, tako n. pr. te dni, ko se je neki socialist zelo nespo dobno izrazil o Kristusu. — Naj hujši petelinčki so povsod skočili iz istega rdečega pirha.
OTOK V ZRAK. Britanci so pognali v zrak nemški utrjeni otok Helgoland v Severnem morju. Upo rabili so 7500 ton razstreliva. Eksplozija je bila tako strahovita, da so njene učinke zaznamovali celo potresni aparati v Vidmu.
SPET KRALJ UMRL. Danski kralj Kristijan X. je umrl 20. t. m. v Kopengahnu v starosti 76 let. Njegove zadnje besede so bile: »Moja naloga je končana. Čutim se sprav ljenega z Bogom in z ljudmi. Zelo sem utrujen.« Nasledil ga jo njegov sin z imenom Friderik XI. Kristijan X. je vladal na Danskem od 1. 1912. in je bil zelo priljubljen radi svoje preproste demokratičnosti Po postavi je bil zelo visok (1.93 m) zato so ga imenovali »največjega kralja najmanjšega kraljestva« Bil je brat norveškega kralja Haa-kona in bratranec švedskega kraja Gustava.
NEUSPEH MOSKOVSKE KON FERENCE. Moskovska konferenca se je zaključila 24. t. m. ob 19.35 s popolnim neuspehom. Začela se je 10. marca in je trajala 45 dni. Ministri se niso mogli sporazumeti ne glede nemške ne glede avstrijske mirovne pogodb a Edino konkretno določilo* je bilo to, da se bo konferenca nadaljevala v Londonu novembra meseca. Maršal Stalin jo priredil na čast ministrom poslovilni banket, — Svet ima od te velike konference to upanje, da do novembra še ne bo novo vojne.
TEŽKI TTDAROi ITALIJANSKI KRŠČANSKI DEMOKRACIJI. I-talijanska krščanska demokracija je doživela v kratkem času nekaj zelo težkih udarcev, ki jih je treba v glavnem pripisati spretnosti njenih nasprotnikov, deloma pa tudi nerodnosti njenih lastnih vodite-
ljev. Prvi tak udarec jo bil neuspeh ki ga je doživel Do Gasperi na svojem volivnem potovanju po Si čiliji: v Mossini bi moral imeti volivni govor, pa ni prišel niti do besede radi rzgrajanja nasprotnikov. Drugi udarec jo bil izid sicilijanskih volitev v pokrajinsko skupščino, ki je prinesel zmago ljudskemu bloku (29 mest). Tretji in najbolj občutljiv poraz pa so do živeli demokristjani v ustavodajni skupščini, ko so 24. t. m. levičarji spretno izrabili odsotnost 37 demo kristjanskih poslancev, deli na glasovanje vprašanje o razporoki in uveljavili svojo tezo s 194 glasovi proti) 191, naj se nerazdružljivost zakona ne zajamči v ustavi. S tem se sicer v Italiji razporoka no. vpelje, pač pa se ji zelo olajša pot.
Glavni vzrok vseh neuspehov krščanskih strank je pa gotovo ta, da so verno ljudstvo povsod premalo zavoda svojo verske dolžno uti, da podpira in voli poslance sa mo tistih strank, ki nudijo vse jam-tvo, da no bodo nikdar ravnale proti verskim in nravstvenim na čelom Cerkve.
In to bi radi preprečili tisti hinavski nasprotniki Cerkve, ki ved no poudarjajo, naj se duhovniki ne .>vtikajo v politiko«.
župne cer-
DOMAČE NOVICE
»Demokracija«
Izšla je prva številka edinega nekomunističnega političnega lista •Demokracija«, ki bo izhajal vsak petek. »Uvodna beseda* pove jasno, kako nalogo si jo nadel ta prepotrebni list. Vsi, ki odklanjajo vsako nasilje in bi se radi rešili vsakega suženjstva, bodo radi brali ta li3t. S prvo številko so jo list lepo predstavil in verjetno si bo pridobil simpatije vseh slovenskih Primorcev. Odklanjali ga bodo le tisti, kii so se suženjstvu tako priva dili, da si morajo nadeti jarem domačo nasilnosti, ako so se tuje osvobodili.
Primorcem bi prav posebno priporočili v premislek članek »Demokracija je samo ena.« — Če bo ta list vedno spoštoval krščanska načela, kakor to zahteva prava demokracija, ki je mogoča le v krščanstvu, nam bo vedno ijub tovariš, s katerim bomo vsak po svoje sodelovali pri delu za blagor našega naroda.
»Roparski Margottijev hlapec«
Primorska Borba so je 25. 3. zagnala v »Margottijevega hlapca« župnika v Vremah, ker da je oropal župno cerkev vsega inventarja in celo strešno opeko podaril svojim pomagačem. Ta rop ljudske imovi-no jo po mnenju tov. Stančiča, ki je o tem poročal na sestanku volivcev, ter še ene mladinko tako izzivalen in podel, da jo bilo enoglasno sklenjeno, da ga je treba razglasiti po celi deželi. To sveto dolžnost je prevzela P. B„ kil je v mastnih črkah razkrinkala »zločinskega fašista« in reakcionarja, tzv. »gospoda župni-
ka«. In to jo mogla storiti še s tem večjim pogumom, ker ve, da župnik umia možnosti, ita bi se braiui in proti kleveti nastopil. — Naj torej to stori naš list, da se resnica zve.
Zanimivo bi bilo predvsem vedeti, zakaj jo g. Uutie Margottijev hlapec, ko pa spada pod tržaško sicotijo. Zares, strast je slepa!
-Nadalje:	uboga	župna cerkev!
ivaj taiiega š« m bilo slišati, da bi kak župnik svojo cerkev izropal in ji celo streho pobral! No, hvala Bogu, v V romali še stoji z vsem inventarjem vred in g. župnik ni niti enega žeblja izpulil iz nje in ga odnesel. Pač pit sloji, v Vremskem Britofu napoi podrta podružna cerkvica sv. .Lovrenca. Ker je ne mi->>itjo več popraviti, je g. župnik rešil iz nje oltar ter ga shranil v žup nišcu. Nekaj strešne opeko pa, ii tam ne bo več potrebna, je podaril nekaterim vojnim pogorelcem, ki so mu pomagali oltar prenesti. Druge ga inventarja pa ui bilo. Radi bi torej vedeli, v čem so jo g. župnik pregrešil zoper »ljudsko imovino« ali vsaj zoper inventar kve.
Tov. Stančič, ki so ga je župnik usmilil m ga sprejel v kaplanijo, je pu naposled vendar našel priliko, da se je izkazal župniku hvaležnega za izkazano dobroto.
in s takimi sredstvi se neti sovraštvo proti Cerkvi in duhovnikom!
PODSABOTIN
Vedno večja svoboda so opaža tudi pri nas. V nedeljo 13. aprila smo imeli volitve, a. ui mi znano, iz kaK-šnega vzroka, menda zato, da skoči iz jajca pišče. in kako svobodne so bilo te volitve! Okolu 6. ure zjutraj so bili vsi irunkeionarji že pokon-cu, ob 7h so so pa začele te svobodne volitve. Ako nisi šel na volišče, so te prišli iskat z grožnjo, da kdor ne voli, bo ostal brez dela, ko pridejo »naši«, da izgubi častne pravice kot državljan; da ni noben Slovenec, ampak človek, ki ljubi Lana; pa še hujše so napo v-jIo vali. — V naši vasi ni dosti teh tičev, komaj 3 ali 4; njih glavni, štab je iz gorenjega konca. Ti so res pravi svobodnjaki! Na vso načine lažejo, kričijo, obljubljajo in grozijo kakor Vrag, ki išče duše. Korito imajo seveda že pripravljeno. Hrana je v njem za dvakrat na dan; ko pride popolna svoboda, potem bo to korito za te prodane Slovence vedno polno. Za prave Slovence bo pa prisilno delo ali pa svinec. To bo prav zares svoboda, ki bi jc niti. pes m- maral. Človek bi si lase pulil iz glave, ko pomisli, kako strašno je OF potegnila za nos ubogo slovensko ljudstvo, ki je tako hrepenelo po svobodi, da se mu še sanjalo ni, kako sužnost mu pripravlja ta rdeča prevara.
tu, nato je 43 let oskrDoval Aazaunje jo prebival v svoji lušicl na c>podnjoin j.rutulju. Tukaj Je lu ui biagi gospod, ki je oii prav goru uusm pastiir in ju zlasti ljubil Uul ni ko in mnuiino, zatisnil svoje -iNjtgovega pogreba se udel*^11 veiiKo duhovom soora;ov, poš*u®' pa beneškega ljudstva. baj J« rajni širom znan, priljubljen lU spoštovan. Ovoj hišni oltar je zaJ)1’ stil cerkvi presv. isioi Jezusovega Zgornji Mjersi, Usu cerkvi, pri & Ure blagoslovitvi temeljnega ktu*1 na je slovenski pridigal als^ msgr. Telic treiizzo), takratni *aV r.atelj bogoslovnega semenišča Viamu in poznejši škof padovan*'1
tur nausK-Oi -administrator Vati^11 ske bazilike, iiiagemu pokojnlaU preč. g. Jožem Uuriavi naj s'®*1 večna iuc in naj se po mnogih iiu6 liopasUrskm trudin spočne v h-11 stusu m pri njem prosi za udo^u u neško ljudstvo.
Slovensko katoliško javnost i>° zanimale tudi druge cerkvene v<»11 iz SiovensKe Leuečije.
Pod Trst si želijo
V coni ii se vse ljudstvo še veuB° in vedno Oolj vdaja upanju, da P1* uo pod Trst. Zdi se mu nemogoč da Di moraio za vodno prm P00 iLomuuijjticno diktaturo. ivrunu svobode si želi, manj.
u obojega je v«1*110
Rektor tržaške univerze
ZVU jo odstavila dosedanje®8 ' taiijanskoga rektorja tržaške uUl verze. Odstavljen pa je bil 2ali)' ker menda ni hotel priznati dvft)1*
zienosti, ki jo ZVU zahteva po
ua-
Vesti Jz Beneške Slovenije
Za preč. g. Evgenom Dorbolojem, ki je nad 40 let župnikova! na Pro-snidu nad Fojdo ter 8. dec. 1940 umrl v bolnici v Čedadu, se je letošnjo pomlitd 6. marca oglasila dekla smrt tudi pri uglednem beneškem duhovniku preč. g. Jožefu Duriam. Rajni je bil po novi maši eno leto kaplan v Fojdi in Št. Lonar-
celik prave demokracijo za ško svobodno ozemlje, rorej m ^ odstavljen od ZVU zato, da bi im“' iiovaia na njegovo mestu k‘l kega slovenskega, hrvatskega al‘ kitajskega rektorja, in veu^ o zdi Italijanom, da se jim zgodila tako velika krivica, k® kor si večje nati misliti ne moreJ1' Vsa Italija se je vznemirila. testi... stavke... brez konca, da jo itaiijanstvo Trsta v u«vaI nosti.
Reči moramo, da Italijani v re' snici ne morejo acetati bloven®^’ da so bolj goreči narodnjaki ^ oni.
Mi smo v očeh kakih poboža1-1 railijanov nacionalisti že taki"3’
ko zahtevamo zase n. pr. slovel
k«
pridigo. Kam so šla krščanska Cela o bratstva in pravičnosti U*4* narodi?!
Brezposelni
naj ne pozabijo, da morajo mesec dati potrditi svoj« iaku*®*' ce.
Poroka
V cerkvi Srca Jezusovega sta s£-27. aprila t. 1. poročila g. John ^ Biggersttafl, častnik ameriške voj" ske, in gdčna Elvira Černe iz ssi»a' ne in ugledne slovenske družin**’ Novoporočencema želimo obilne#8 božjoga blagoslova.
Odgovorni urednik msgr ALOJZIJ NOVAK Tisk. G. lucchi - Gorica Tiskano % dovoljenjem A. I. S-
Hlapec Ferjan
V	takih primerih je Šmon zarenčal, obliznil bankovec na obeh straneh, ga spravil v žep in ui rekel nobeno besede; nato pa je sitnaril in jezikal nad Milko. Večkrat ui več mogel najti denarja, ker je pozabil, kam ga je skril, tedaj mu ga je moral brezdvomno kdo ukrasti in mučil, je posebno Milko z zlobnim sumničenjem. Če pa se je denar pozneje vendarle našel, je zopet renčal, ni pa imel nobene besede v opravičilo. — Po oni strani si je prizadeval za zunanji ugled in priljubljenost pri sosedih, na drugi strani jo pa govoril in delal, kar je bilo vsakemu človeku najbolj nasprotno. — Njegova žena Neža jo bila dolgo, suhljate postave z bodečimi očmi in z vošeeno-bledim obrazom. Tudi ona ui preveč rada delala in je neprestano le Kolobarila in se potikala po hiš: kot vešča, da bi ki j iztaknila, kar jo naredila služinčad ali narobe ali slabo To jo bil njen edini o-pravok in z noko pravo škodoželjnostjo se jo spravila .iad vsako malenkost in stresala nad družino
sitnost in čmernost. Če se ni mogla vsak dan dvajsetkrat razjeziti m izliti te svoje jeze na druge, je zbolela in je morala leči v posteljo; njena razdražljivost, ki jo jo še po večavaja večletna boleaen na jenih, že ni poznala nobeno mejo. Najbolj čudno pri vsem pa je bilo to, da ui kazala žena nikdar slabe volje nasproti Šmonu, svojemu možu, kakor tudi Šmon ni nikdar uadlogoval žene z nezaupnostjo, nepotrpežljivostjo m nasprotovanjem. Oba čudaška zakonca sta živela vedno v najlepšem miru, v ljubezni in edinosti drug z drugim; bila sta zmeraj trdno povezana v boju proti drugim ljudem in skupno izlivala svoj žolč nanjo; če se je lotil eden pričkati s sosedi ali zadirati nad posli, mu jo takoj priskočil drugi na pomoč in mu krep: ko pomagal zmerjati in psovati.
V	takih razmerah ni bilo nič čudno, da ni noben posel vzdržal pri Hudovernikovih več kot nekaj tednov. Hlapci in deklo so neprestano prihajali in odhajali; slednjič nista mogla Hudovernikova sploh več dobiti nobenega posla in morala sta zato oddati večji del svojega polja v najem. Ker nista i-
inela z ženo lastnih otrok, je pred dvanajstimi leti vzel gmon kot za svojega sina dečka svojega brata Osredkarja na Poljanah, ki naj bi podedoval za njim njegovo premoženje. Toda fant, Jožek po imenu, mu je že po šestih tednih ušel in se je tudi pozneje branil, da bi se vrnil nazaj, češ da ne ostane pri Hudovei nikoVem stricu niti če bi dobil v dediščino celo cesarstvo. Pol leta po Jožkovem begu je umrla sestra žene Neže ih zapustila hčerko Milko. To sta vzela sedaj Neža in Šmon k sebi v hišo. — Bila jo tedaj stara deset let.
V	vsem tem času, odkar je bila Milka pri Hudovernikovih, ni imela prav za prav nobenega dobrega dneva; toda deklica je potrpežljivo in pogumno vztrajala. Vsako misel, da bi pobegnila in zapustila čudaški zakonski par svoji usodi, jo vztrajno zavračala od sebe; i-mela bi to za brezobzirno krivico, ker je smatrala, da jima je dolžna hvaležnost, ker sta jo vzela k sebi kot zapuščeno siroto. Kako drugo dekle bi so na Milkinem mestu, če bi sploh vzdržalo, zaradi neprestanega grdega ravnanja starih rednikov neizogibno pokvarilo, posta-
lo bi v teku let zahrbtno, prepirljivo in zlobno. Pri Milki pa je bilo ravno nasprotno. Njen že po naravi plemeniti značaj se je v tej vsakodnevni šoli potrpežljivosti in trpljenja še poglobil in utrdil. 1-mela je nadarjeno glavo, pobožno srce in se je že v šoli aaučila iskati zaslombe v vseh bridkostih življenja v veri. Po veri in trpljenju se ji je vedno lopše oblikoval značaj in krepila duša; ostala jo vedno odkritosrčna in do neke mere tudi vesela in živahna. Rednikoma m nikdar ugovarjala, ampak jima je bila pokorua in jim t je skušala v vsem ugoditi, kolikor je le mogla. K temu, da je tako ravnala, pa je niso nagibali nikaki posvetni razlogi. Stari Hudovernik je večkrat dovolj odkrito izjavil, da naj si Milka nikar no domišlja, da bo kdaj podedovala njegovo premoženje. Dekletu da ne izroči nikdar posestva, je rekel, češ da so nič ne ve, s kom se poroči, in da bi tako utegnilo priti premoženje v popolnoma tujo roke. Če so ga ‘-osedje kdaj vprašali, komu bo zapustil svoje imetje, je zarežal skozi zobe in zarenčal: »Sultanu, sosedovemu psu!« — Milko, tako je izjavljal,
ima samo za deklo iu ji bo že d°' ločil v oporoki primerno plačilo, k1 ga itak ne :;asluži. Če je pa Šmon slabe volje, tedaj je rolm«1' da ne zasluži M .tika niti za hraii° in da ne dobi od njega niti beliči1,
V	resnici ni prejela Milku še mk dar niti najmanjšega plačila, 11:11 komaj najpotrebnejšo obleko. Nj*3' no oblačilo jo bilo vedno čis‘o 'll snažno, toda revno. In vendar moralo dekle skoraj samo opravljati vsa dela ua polju, v hlevu 1^ posebno po hiši. Celo kuhanje ji J0 Neža prepustila. Za Milko je bda velika umetnost, z najmanjši11 sredstvi kaj primernega pripraviti* kajti čudaška zakonca sta hotela vedno dobro jesti; če je pa Milk;l rabila za kuhinjo denar, tedaj s° bili zaprti vsi predali iu denarni^ iu sta dva prav vzajemno zabavljala, kako veliko da porabi in P11' trosi. Hudovc-rnikova sta si bila edina tudi v nazorih glede snatf*' m reda v hiši in Milka je ijnols priložnost, da je napravila v teH1 dobro, a bridko šolo. — Vse te stvi*; rt je gledal Ferjan z odprtimi ooB>' m od dne do dne jc bolj cenil spoštoval Milko.
( Nadaljevanja)