PRIMORSKI DNEVNIK Poitnj- Abb „ Plačana v gotovini ’ I gruppo - Cena 90 Kr Leto XXIX. Št. 108 (8510) TRST, sreda, 9. maja 1973 pHlMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. BOJI MED PALESTINCI IN VOJSKO POJENJAJO libanonski premier odstopil Zaostritev odnosov s Sirijo jjfrska vlada zaprla meje z Libanonom - Arabske države ostro kritizirajo šiitsko vlado ■ Palestinci sestrelili «mirage» libanonskega letalstva 'Hči, 8. — Boji med libanonsko vojsko in palestinskimi gve- Ndno' _s° bOi v prvih dopoldanskih urah še dokaj hudi, so se po- ni* t0„ Pos,0Poma polegli, zvečer pa je bilo, razen občasnega grmeli^' VS6 mirno- h, ^ "°nski ministrski predsednik El Hafez je v prvih jutranjih %ik.e«em |<0 so bila še v teku pogajanja med palestinskimi pred-' 'n Predstavniki libanonske vlade, odstopil. Vest je presenetila "'ah “an°nski ministrski predsednik El “ '."'edt ‘JJjJI in _aiavmRi ^•o *aj je El Hafez v so- >pulnr.,,,i«l 9°vorice o svojem “ll bel, ,banonski premier je vodila V .0 vlado od prejšnjega 5,larn j ie Prejšnji predsednik El Nu n s*°Pil po izraelskem na-a 9lavni štab Palestincev v I ^°loiai , sploh na Bl'žnjem vzhodu se a°stri| j? zadnjih urah nekoliko P'Ja rriej lu,rai je sirska vlada za-,"Utiral,0 p l-ibanonom in je ostro 8(laiije libanonsko vlado zaradi p6s*anih napete9a stanja in ne-Jl**tinci *poPadov med vojsko in L^sjru)' "fifike na račun vlade S dri ie slišati iz vseh arab-a,,0nsknav' 5asopisje obtožuje li-SoHo|V°'s^°' da deluje v tes-Jlcrat , ovanju z Izraelci, da bi , °svnkV!elei odpravili palestin-M 2adb°dlln° gibanje. 3 dokai 6Va sP°Pade same, so ve-^Ure J .glasne, predvsem zaradi Wiai„’ Kl jo je libanonska vlada d iJiVal°. kot poroča palestin- ; ^ija]a “' •1° Je libanonska vlada S Doseg, ad vsem tiskom. Zjutraj a Uljeva, v b°ie letalstvo, ki je ] J* tiSka°> kot poroča palestin- fejS™AFA p" r,, eunska taborišča m nji-2f ^ S tem v zvezi ji-jl?1 Palpet- da s° protiletalski to-, Uiraa, ??ev sestrelili libanon- Val . v ocouidiii iiuduuii- n, ® Si-pj k* na-i bi strmoglavil v liK °Zerr|lja- Slednjo vest je ^Utiraj anonske vojske odločno VLlvaj0aVpfkl vseh arabskih držav tfo ’ nai a, esbnce in libanonsko L;,116110 sklenejo trajno »3$ a-] koristijo spopadi med samo jzraelskemu h Hasani odbori, ki naj bf* deTovgr3 20: in. 20-30 bodo za' trajno premirje. 5g)°wir l°^oženec atentata i/r,1«avalle S četrti obtoženec zaradi fekj^kega , stanovanje misovskega 1% »tof. ,!ka Matteia je 32-Vft .slfsh„ anlio Grillo, uslužbenec javno šolstvo. Njego- «i>! Izdane °btoi . dr AmeS, sP°r°6iI preiskovalni taT^ce l., mato, skupno z vsebino ws:d«riK; istow a« nn-bUje 6 t0Čk- ki te-k >0Sti ^Vanjih budi, katerih hta e*skava j Amat« ni objavil, ker liik "a kj 6 v teku. Poleg aten-Ln^!ev° s^anovanje obto-?Watnedovoi;,a’ Clava. Speranzo in kf na J* P°sesti razstreliva, ^°vania CIJ° v Primavalle S,,.. Peklenskega stroja. Ko so izvedeli za vsebino obtož-niče sta zagovornika Lolla in Clava napovedala pritožbo na kasacijsko sodišče, ker so indicije, ki obtožujejo njuna varovanca po njihovem mnenju neznatne. Obenem se je izvedelo, da so Lolla premestili iz zapora v Rebib-bii v klinični center «Regina coeli®, ker je mladenič začel z gladovno stavko. Manlio Grillo, ki ga obtožujejo, da je skupno z Lollom in Clavom izvedel atentat na Matteievo stanovanje, pri čemer sta umrla Matteieva sinova Virgilio in Stefano, je član levičarske izvenparlamentame skupine «Potere operaio». Grillo je pred dvema dnevoma zginil neznano kam. Stanuje že več let v Rimu, rojen pa je v Avellinu. Pred 16 leti so ga agenti ))olitičnega oddelka rimske kvesture aretirali, ker je metal petarde proti misovski sekciji v Monteverdiju. Nadaljuje se tudi preiskava o neredih v Milanu, ki jo vodi namestnik milanskega državnega pravdnika dr. Viola, ki je danes soočil glavne obtožence zaradi umora policijskega a-genta Antonia Marina. Najprej sta se srečala Loi in De Andreis, nato De Andreis in Murelli, končno pa tudi Murelli in Loi. Najbolj zanimivo je dejstvo, da je Loi preklical svoje dosedanje izjave in da trdi, da se ni nikoli dotaknil ročnih bomb, s katerimi so fašisti razpolagali med nedovoljenim shodom 12. aprila v Milanu. "V. ■*.- . I - 5J' - S siiS Središčna bejrutska ulica Al Hamra, ki je po navadi polna življeuja in prometa, je trenutno, po uvedbi izrednega stanja, popolnoma prazna iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitriininiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiTiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii MSI IN DESNIČARSKE IZVENPflRLflMENTflRNE SKUPINE NA ZATOŽNI KLOPI Danes bo v poslanski zbornici razprava o fašističnem nasiiju Predsednik vlade Andreotti bo odgovarjal na vprašanja in interpelacije vseh političnih strank RIM, 8. — Poslanska zbornica se bo jutri ukvarjala z najbolj kočljivim problemom sedanjega političnega trenutka, s problemom neofašističnega nasilja. Spričo nenehnega razraščanja tega pojava, ki je dosegel višek 12. aprila z u-morom agenta javne varnosti Antonia Marina med demonstracijo M SI v Milanu, vlada za jutrišnjo razpravo veliko pričakovanje, tudi glede na dejstvo, da bo na številna vprašanja in interpelacije, ki so jih sprožile skoraj vse politične skupine, odgovoril sam ministrski predsednik Andreotti. Andreotti bo moral med drugim jasno povedati, kaj njegova vlada rrfsli ukreniti, da bi pretrgala spiralo nasilja, ter tudi obrazložiti, zakaj se v Italiji še vedno ne izvajata ustavno določilo in zakon Scelba, ki izrecno prepovedujeta o-življanje neofašistične stranke. Predsednik vlade bo moral dalje podati delovanja nekaterih «loče-nih teles», ki ne samo, da niso odločno nastopila proti neofašiz-mu, ampak so nasprotno celo dajala vtis, da dajejo potuho desničarskim skrajnežem. Seveda bo to težavna naloga glede na dejstvo, da bi ohranil pri življenju svojo majavo sredinsko - desničarsko vlado. O vprašanju neofašističnega nasilja je danes razpravljalo vodstvo KPI, ki v svojem poročilu ugotavlja obstoj prevratniškega načr- ta, o katerem pričajo zadnja nasilna dejanja. KPI meni, da je treba v celoti izvajati določila ustave in zakona Scelba, predvsem pa je treba politično izolirati neofašizem. Tega pa nikakor ne more storiti Andreottijeva vlada, ki se opira na neofašistične glasove, zaradi česar je potrebno likvidirati sedanjo vlado. KPI na zaključku poudarja potrebo po največji jasnosti do «neodgovornih stališč levičarskega ekstremizma®. Končano zasedanje osrednjega vodstva sindikalne federacije RIM, 8. — S soglasno odobritvijo treh resolucij se je v Rimu zaključilo zasedanje osrednjega vodstva sindikaine federacije CGIL, CISL in UIL, ki se je začelo včeraj s poročilom generalnega tajnika CGIL Lame. Prva resolucija odobrava poročilo Lame, druga obvezuje federacijo v boju proti vsem oblikam oživljanja fašizma, tretja pa podrobno obravnava vprašanje upokojencev. Med današnjo razpravo so se prijavili k besedi vsi najvažnejši siindikalni voditelji, ki so obravnavali bodisi splošni položaj, kot tudi potek nekaterih sindikalnih sporov predvsem na javnem sek- torju. Tako so med drugim med razpravo napovedali, da bodo železničarji proglasili enodnevno vsedržavno stavko, če ne bo vlada do 15. maja dala ustreznih pojasnil o 4.000 milijardah, ki so jih nameni- ZAHTEVA SLOVENSKE IN AVSTRIJSKE DEMOKRATIČNE JAVNOSTI A vstrija naj prepreči nacistične provokacije Ogorčenje zaradi nedeljskega shoda v Pliberku LJUBLJANA, 8. — Med slovensko javnostjo na Koroškem, pa tudi v matični domovini, se še ni poleglo ogorčenje zaradi izzivalnega nedeljskega shoda v Pliberku, kjer so nacionalistični skraj- li za modernizacijo državnih že-! neži izkoristili priložnost odkritja leznic. Padel je tudi predlog o spominske plošče «odpeljanim in sklicanju splošne stavke, če ne bo umorjenim Pliberčanorm za nove vlada rešila vprašanj na področju šolstva. Sindikalna federacija CGIL. CISL ui UIL je tudi potrdila, da bo v petek 10. maja «vsedržavni dan boja» za poljedelstvo in zaposlovanje. Program sindikalne manifestacije predvideva številne shode in zborovanje po vsej državi. Kissinger zaključil pogovore v Moskvi MOSKVA, 8. — Nixonov odposlanec Henry Kissinger je zaključil pogovore s sovjetskimi voditelji. Jutri zjutraj bo z letalom odpotoval v London, kjer se bo sestal z britanskim premierom Heathom. Tudi današnji dan je Kissinger preživel v Zavido-vu, 125 kilometrov od Moskve, ter nadaljeval pogovore s Brežnjevom in Gromikom. RIM, 8. — Tajnik francoske komunistične partije Georges Marchais je dospel danes v Rim, kjer se bo zadržal štiri dni na povabilo generalnega tajnika KPI Berlinguerja. nebrzdane napade na slovensko manjšino in na sosednjo Jugoslavijo. Slovenski tisk objavlja poročila in komentarje, v katerih predvsem poudarja, da gre za provokacijo, ki bi je avstrijske oblasti ne smele dovoliti. Mariborski «Večer» ugotavlja, da spominska plošča, ki so jo postavili v Pliberku, posvečena fašističnim zločincem, ki jih skuša Heimatdienst prikazati kot nedolžne Pliberčane. ki naj bi jih »pomorili jugoslovanski partizani®. V tej zvezi tudi ljubljansko «Delo» v daljšem komentarju ugotavlja, da so bili prisotni na nedeljskem shodu tudi taki, ki «so pomagali utrjevati meje «tisočletnega rajha® na Savi ah celo upali, da bodo zgradili most do Jadrana.® V zvezi z zborovanjem Heimat-diensta v Pliberku je glasilo koroške organizacije Komunistične partije Avstrije «Volkswille» objavilo članek pod naslovom «Nova provokacija nemškega nacionalizma®. Najprej ugotavlja glasilo koroških komunistov, da se nadaljuje šovinistična kampanja proti slovenski manjšini in njenim pravicam, ki so jo lll,i>iiiiiii|lllll|||||||||||||||||||||I||||I||||||||||||||||l|ll|||llllllllllllllllll,llllllllintl,inill,lll,,ll,|,ni,lll,||||||t,l|||I|||||||||||HiI|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii)Viiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZAKLJUČEN^ PETDNEVNI URADNI OBISK TAJNIKA POLJSKE^ PARTIJE p0 OBISKU BEOGRADA GIEREK ODPOTOVAL V DOMOVINO S ri„V &e0Er»n ,S kratkim obi- Je $C°MneSnadU', kjer je bil da-hite s^ine r,» s*°Vesm seji mest-!%Vpfana ^,roglašen za častne- Sif6' ^ fjarega m«ta Ju- 6 krinke 2r,„ . K Prvega tajnika „ ^4Tda Giereka Pa-r' v bik a in ra, Ka v Jugoslaviji. “bjavlief°v° >ih Tit0-Gierek N dm°.->ska' j,f, skuPna jugoslo-v GierU,gltn uo-ntl3^’ v kateri se i° rni-f- OpravjfV ja- da sta Tito So>. o Prravda. široko izmenja-jV^° in p°nJp . odnosov med Položaj nJskO' 0 medna-v So,^’ o gibanju in ten-S Z?nem svetu ter se S in^jem lanila s socialisti vSeadeWan/eUmgos>avije in Polj-^ So . ZK'J ln Poljske ^Nse°Kekali v Drt*rtlje- RazŠ°-?^Va!fk°jnega priSrcnem ozrač-N >a S, ra^mevanja in <&eval?aj!stičnih držav a oh.,1 h krc-, urzav, ter so 5ioV°streaneskkihta/ri obravna- Veb0i azvijaioodn,,s.ov- ki se S0oSjRtoo razu’rr.pgotovila.- da je razlik..i;evanje in spo- graditve U,';«ti ^.‘ega DnTTu“ odnosov in ^M^tičn-t^ek k dveh držav 5^bnVibJaVnS,de; W Indigi krepitev in razvoj dolgoročnega in vsestranskega sodelovanja med o-bema državama in partijama. Pri tem je bil posebno poudarjen pomen razvoja gospodarskega sodelovanja, potreba vlaganja naporov za razširitev kooperacije in specializacije, blagovne izmenjave, skupnih naložb, širšega angažiranja znanosti in izmenjave znanstveno-teh-ničnih dosežkov ter poudarjen pomen nadaljnjega razvoja sodelova-nja družbenih, političnih, kultur-nih in drugih organizacij. Jugoslavija m Poljska. ZKJ in Poljska združena delavska partija, se poudarja v izjavi, se bodo tudi v bodoče aktivno zavzemale za dosledno izvajanje načel miroljubne koeksistence v odnosih med državami, za likvidiranje vseh oblik dominacije in izkoriščanja, za razširitev enakopravnega gospodarskega sodelovanja brez diskriminacije, za zmanjšanje prepada med gospodarsko razvitimi in nerazvitimi državami. Pri proučevanju sodobnega razvoja ca svetu, za katerega so značilne globoke družbene, gospodarske in politične spremembe, v katerih vedno večjo vlogo igrajo sile napredka, miru in socializma, sta Tito in Gierek ugotovila, da ie poouščanje napetosti tesno povezano s krepitvijo vpliva delavskega razreda in drugu naprednih sil, ki se borijo za mir in družbeni napredek, z miroljubno politiko socialist, čuih držav in pripravljenostjo mnogih držav, da prispevajo k utrditvi miru in razvoju mednarodnega sodelovanja. Oba sodita, da Edvard Gierek borba protiimperialističnih, naprednih in miroljubnih sil človeštva in osvobodilnih gibanj prispeva h krepitvi socializma kot svetovnega procesa. Neuvrščene države s svojo borbo za mir in enakopravno mednarodno sodelovanje, proti imperializmu, kolonializmu in neokolonializmu, rasizmu in vsem oblikam političnega in gospodarskega izkoriščanja — se ugotavlja v izjavi _ dajejo pomemben prispevek n krepitvi demokratičnih in miroljubnih • odnosov in napredku na svetu. Tito in Gierek izražata za- skrbljenost zaradi poskusa domina-J sporočilo. v katerem se daje pre- či je imperialističnih sil, zaradi uporabe politike Sile in pritiska in kršenja osnovnih pravic narodov do neodvisnosti in svooode. Ko P°' zdravljata podpis sporazuma o prenehanju vojne v Vietnamu, izražata globoko zaskrbljenost, ker še vedno ni dosežen stvarni mir v Indokim. Zahtevata spoštovanje pravic vseh narodov InduKine ter izražata popolno podporo revolucionarni vladi Južnega Vietnama in osvobodilni borbi naroda Kambodže in Laosa. Glede položaja na Bližnjem vzhodu Tito in Gierek zahtevata pripravo nujnih ukrepov, da bi se našla rešitev na osnovah resolucije varnostnega sveta in polnega spoštovanja zakonitih pravic arabskega ljudstva Palestine. V prepričanju, da imata mir in varnost v Evropi velik pomen za vso mednarodno skupnost, Tito in Gierek izražata svojo odločnost, da se zavzameta, da Evropa postane celina trajnega miru, varnosti in vsestranskega enakopravnega sodelovanja suverenih držav in narodov. Predsednik Jugoslavije in prvi tajnik Poljske združene delavske partije sta prepričana, da se številna vprašanja, ki obremenjujejo današnji svet, lahko rešijo z doslednim izvajanjem načel miroljubne koeksistence, s spoštovanjem neodvisnosti vseh držav in z angažiranjem vse mednarodne skupnosti v borbi za mir in napredek na svetu. O obisku voditelja poljske partije, je bilo objavljeno tudi uradno gled obiska, navajajo osebe, ki so poleg Tita in Giereka sodelovale v razgovorih in na kraju se omenja, da je predsednik Tito z zadovoljstvom sprejel vabilo Giereka, da ponovno obišče Poljsko. Danes, zadnji dan obiska Jugoslavije, je Gierek najprej položil venec na grob neznanega junaka na Avali, zatem se je udeležil slovesne seje mestne skupščine, na kateri je bil proglašen za častnega meščana in po seji je, po običaju drugih državnikov, ki so obiskali Beograd, v «parku prijateljstva® v Novem Beogradu zasadil drevesce miru. Pred odhodom sta Podpredsednik predsedstva SFRJ Rato Dugonjič in tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Do-lanc priredila poslovilne kosilo v čast voditelja poljske partije in njegove soproge. Na kosilu sta Du-gonjie in Gierek izmenjala zdravici, v katerih sta omenila tradicionalno prijateljstvo med obema državama in poudarila, da bodo obisk Giereka in njegovi razgovo-ji1 ® Titom močno prispevali k nadaljnji krepitvi prijateljskih odnosov nied obema državama. Od voditelja Poljske združene partije Giereka, ki je s soprogo in sodelavci s posebnim letalom točno ob 16. uri i Potoval iz Beograda so se na totališču poslovili podpredsednik -URL,J Rato Dugonjič. tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Sta-Pe. Dolanc, Džemal Bijedič, Miloš Minic in druge visoke jugoslovanske osebnosti. BOŽO BOŽIČ začeli že ob manifestacijah v oktobru lani. Glede dogodka samega pa piše, da je bila postavljena pri Pliberku provokatorska tabla v spomin »odpeljanim in umorjenim Pli-berčanom® (tako imenujejo ljudi, ki so izgubili življenje v majskih dogodkih leta 1945. Ob tej priliki je Heimantdienst sklenil pripeljati kakih 5000 ljudi v Pliberk, kjer jx> licija straži tablo, iz česar izhaja, da gre za poluradno manifestacijo, «Volkswilie» se tu sprašuje, kdaj bodo krajevne oblasti treh občin Pliberk, Železna Kapla in Dobrla ves postavile spomenik 364 žrtvam nacističnega terorja med leti 1942 in 1945. Ubiti so bili ljudje, med katerimi osem mesecev star otrok in 80-letnf starec. V istem članku navaja glasilo KPA tudi politično ozračje v samem Pliberku, kjer je večina občinskih svetovalcev avstrijske socialistične stranke raje glasovala za kandidata «ljudske stranke® (kraščanska demokracija), kot da bi podprla s svojimi glasovi slovenskega občinskega svetovalca, ki je bil predlagan za župana. To je, po mnenju «Volkswille» še en dokaz več, kako nemški nacionalizem cefra v”ste avstrijske socialistične stranke. Pogajanja o normalizaciji odnosov med ZRN in ČSSR PRAGA, 8. — Drugo plenarno srečanje med zahodnonemškimi in češkoslovaškimi pogajalci, ki bi moralo biti danes popoldne v Pragi, ko nepričakovano odpovedali iz še neznanih razlogov. Pač pa sta se sestala voditelja obeh delegacij Faul Frank in Jiri Goetz. Kljub odpovedi seje. ki verjetno kaže na določene težave v pogajanjih, vlada v Pragi optimizem glede poteka pogovorov, ki naj bi privedli do 1 normalizacije odnosov med ZRN in ČSSR. Izvedenci obeh držav nadaljujejo namreč z delom za pripravo prvega osnutka pogodbe med obema državama pc. vzorcu onih, ki jih je Bonn sklenil z Moskvo in Varšavo. Drugo plenarno zasedanje bi moralo biti proti koncu meseca v Bonnu. KONZUL TAM VEČ PRISTOJNOSTI V petek zvečer je tržaški občinski svet imenoval 240 rajonskih svetovalcev, ki bodo odslej delali v okviru rajonskih konzoil t. Ta sklep, ki po prvi dveletni preizkusni dobi obnavlja delo konzul t, nudi priložnost za obračun in nekaj razmišljanj o njihovem pomenu, vlogi, pozitivnih in negativnih plateh doslej opravljene poti teh novih organizmov decentralizacije občinske uprave. Konzulte so pomenile in pomenijo priložnost za sodelovanje občanov pri upravi, večjo možnost dialoga med upravo in ljudstvom. Obenem pa je u-stanavljanje rajonskih konzult spremljala decentralizacija občinskih služb in nekaterih uradov. Konzulte niso bile, in tudi sedaj niso, organi stvarne oblasti. So posvetovalna telesa, ki izražajo mnenja. Ta mnenja si pa lahko tudi utrejo pot do oblasti, posebno še, ko so izraz enotnosti, ki gre mimo koalicij in formul zvez med strankarskimi skupinami, ker slone na stvarnih potrebah prebivalstva. V tem primeru so mnenja konzult imela svojo specifično težo, ki je preraščala njihov zgolj posvetovalni značaj. Tako smo bili tudi priča širšemu zanimanju javnosti za dogajanje v občinski upravi, evidentirani so bili važni problemi, občani pa so se v večji meri približali demokratičnim ustanovam. Konzulte so pritegnile večje število občanov k aktivni upravno - politični dejavnosti, krajevne politične sile pa so se lahko primerjale ne s propagandističnimi formulami, temveč s stališči glede stvarnih vprašanj. Posebno moramo podčrtati o-ceno dveletne izkušnje dvojezičnega poslovanja v tistih kon-zultah, kjer je pritisk prebivalstva in političnih sil ustavnega loka v samih konzultah prisilil občinsko upravo, da je imenovala slovenske tajnike ali tolmače. Pozitivna izkušnja je tudi mlačnežem in omahljivcem dokazala, da je dvojezično poslovanje lahko izvedljivo, praktično in učinkovito. Ni bilo negativnih reakcij, saj so se konzulte izrekale za pravice slovenskih svetovalcev z veliko večino, kar še enkrat dokazuje, da je demokratični odnos do slovenske narodne skupnosti prodrl v vse plasti tržaškega prebivalstva in da so že zdavnaj dozoreli pogoji za celovito rešitev vseh vprašanj, ki so za Slovence še odprta. In teh ni malo. Dveletna preizkušnja demokratične decentralizacije pa je dokazala tudi da so polovične rešitve vse prej kot izraz previdne postopnosti in predvsem ovira za resnični razvoj demokratičnega sodelovanja občanov v samoupravi. Negativno je, na primer, da rajonske konzulte j niso odločale o ničemer, ker jim te pristojnosti občinska u-prava v Trstu ni priznala. Posebno negativno pa je v pretekli in sedanji izkušnji to, da je mehanizem imenovanja konzult potekal po enem sa mem «kalupu». skupnem proporcu zadnjih občinskih volitev ne da bi pri tem upoštevali krajevne specifike. V tem pogledu so bile diskriminirane posamezne politične stranke, predvsem pa Slovenci, saj smo še sedaj v manjšini celo v tistih rajonskih konzultah, ki predstavljajo področja, kjer strnjeno živi slov. prebiva.-stvo. Tudi tokrat bo v 20 kon zultah le okrog 30 slovenskih svetovalcev, kar nikakor ne u-streza naši številčni moči. Sploh pa ni bilo treba konzulte voliti. Samo v tem primeru bi ljudje zares soodločali brez posredo- ... • Kljub zagotovilu, ki ga je dal v soboto, je libanonski ministrski predsednik El Hafez včeraj zjutraj odstopil. Ves dan so bili v teku spopadi med libanonsko vojsko in Palestinci, ki poročajo, da so sestrelili reaktivno letalo tipa «mirage». Medtem so se tudi zaostrili odnosi s Sirijo, tako da je sirska vlada zaprla mejo z Libanonom. Proti večeru so boji nekoliko prenehali. Z obiskom Beograda je tajnik poljske združene delavske partije Gierek zaključil svoje petdnevno bivanje v Jugoslaviji in se vrnil v domovino. Uradno poročilo o obisku poudarja, da so bili razgovori s Titom koristni za nadaljnji razvoj odnosov in sodelovanja med obema državama in partijama. Poslanska zbornica bo danes razpravljala o neofašističnem na- silju. Na poslanska vprašanja in interpelacije, ki so jih predložile vse stranke, bo odgovarjal sam ministrski predsednik Andreotti. Pri Belopeških jezerih se je zaključil, kot navaja uradno poročilo, sestanek med predstavniki SZDL Slovenije in deželnim vodstvom KD. SZDL sta predstavljala predsednik Mitja Ribičič in Jože Hartman, KD pa deželni tajnik Tonufti in pokrajinski tajnik Coloni. Včeraj je minister Lupiš sprejel v Rimu uporabnike tržaškega pristanišča in sindikalne predstavnike, katerim je obljubil, da Se bo zavzel za zakon, s katerim naj bi rešili vsa vprašanja, ki tarejo to ustanovo. Sindikaliste je sprejel tudi deželni odbornik Stopper, s katerimi je razpravljal o težkem gospodarskem položaju v Trstu. vanja drugih struktur. Tako pa nastajajo v nekaterih rajonih spontano organizacije, ki stimulirajo konzulte ali pa jim celo konkurirajo. Negativno je končno bilo to, da je občinska uprava prezrla konzulte v nekaterih važnih trenutkih, ko je šlo za važnejša javna dela, načrtovanje o-zemlja, občinski proračun in podobno. To je bil tudi vzrok krize, v katero so zašle nekatere konzulte. To naj bi bil, na kratko, obračun dveletne izkušnje rajonskih konzult v tržaški občini. Na osnovi ocene tega preizkusnega obdobja izhajajo nekatere potrebne ugotovitve in misli. Predvsem bi morali v bodoče rajonske konzulte voliti neposredno. To so priznali tudi predstavniki večine strank v občinskem svetu. Nekateri, predvsem demokristjani, pa so menih, da je potreben za to poseben zakon, ki bi ga morale odobriti zbornice. Res je, da bi bilo boljše, če bi parlament z zakonom tudi formalno potrdil novo obliko upravne decentralizacije, ki je še posebej potrebna v velikih mestih in metropolah (Rim, Milan, Neapelj, Turin, Bologna), je pa tudi res, da so neposredne volitve možne že sedaj. To med drugim dopušča tudi sam pravilnik tržaških rajonskih konzult, medtem ko v Miljah to načelo praktično že uresničujejo brez vsakršnega nasprotovanja višjih nadzornih organov. Konzultam je treba dati večje pristojnosti, skratka, določeno oblast in finančna sredstva za manjše posege. To občinski svet lahko stori s pomočjo u-pravnib pooblastil. Konzulte bi morale zares sodelovati pri skupni upravi pomembnih storitev, kot so zdravstvo, šolstvo« otroški vrtci, rekreacijske naprave, kulturne storitve in soodločati, ko gre za sprejemanje gradbenih dovoljenj, liceno za odpiranje javnih lokalov, trgovin in podobno, žal je marsikatera od teh potreb ostala le na mrtvi točki in vse kaže, da bo občinska uprava v Trstu le postopno širila posvetovalne možnosti posameznih rajonskih svetov. Kar zadeva Slovence pa je vprašanje v celoti še odprto, tudi če je občinski odboi v osebi župana sprejel profesorje, ravnatelje: «A-li je potrebna vsako leto okrožnica iz Rima, da se naši mladini govori o osvobodilnem boju, o fašizmu, o nacizmu, o padlih borcih in žrtvah koncentracijskih taborišč, o visokem krvnem davku in hudem, dolgem boju proti fašizmu in nacizmu?». Šolske knjige o tem molčijo, ali skoraj. Naj molčijo tudi vzgojitelji? Ali morajo vedno čakati na ukaz od zgoraj? Skoraj v vsaki vasi stoji spomenik padlim z dolgimi seznami. V Trstu imamo Rižarno, Ul. Ghega, Trg Oberdan, Ul. M. D’Azeglio, pa strelišče na Opčinah in strelišče pri Bazovici. Ali bi morala naša šolska mladim čakati le m proslave obletnic v omenjenih krajih? Tudi zdaj. v teh časih, ko se zaostruje boj proti novemu fašizmu? Te dni poročamo, kako obiskujejo Rižarno dijaki iz raznih italijanskih pokrajin. Prišli so skupaj slovenski in italijanski dijaki iz Gorice, pa iz Vidma, Pordenona, Padove in Vidma, celo iz Barija. Ne vemo pa, kolikor nam je znano, da bi letos dijaki slovenskih srednjih in višjih srednjih šol m Tržaškem obiskali Rižarno, strelišče na Opčinah, ali strelišče pri Bazovici Deželni odbornik za delovna in gospodarska vprašanja, demokristjan Nereo Stopper, se je srečal s predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL- V delegaciji sindikalne federacije so bili Saranz, Masson in Gasivoda. Sindikalisti so deželnemu odborniku, ki je zastopal tudi predsednika deželne vlade Berzantija, orisali položaj tržaškega gospodarstva. še posebej so sindikalisti poudarili nevzdržni položaj, ki zadeva raven zaposlenosti na Tržaškem. Zahtevah so, naj vlada izpolni že znane obveze CIPE za razvoj in obnovitev tržaškega gospodarstva. Verjetno je najbolj kritičen položaj v ladjedelnici - arzenalu «Sv. Marka*, kateremu je vlada dala obsežna zagotovila, da bo nadaljeval z gradbeno dejavnostjo. Govorilo se je predvsem o tem. da bodo v «Sv. Marku* gradili specializirana plovila. Drugi vzrok krize pa je dejstvo, da so ustavljena dela za gradnjo suhega doka, ker je zmanjkalo denarja. Sindikalisti so nadalje opozorili, da vlada precejšnja zaskrbljenost zaradi vladnih načrtov o reorganizaciji državnega ladjevja. Kar pa zadeva še posebej Trst pa je dej- stvo, da niso bila dokončana važna javna dela, kot so sedmi pomol ali krožna železnica, avtoceste in podobno. Sindikalisti so se pritožib deželnemu odborniku, ker manjkajo na našem področju ustrezne socialne storitve, za kar nosi v vebki meri odgovornost prav deželna vlada. Po mnenju sindikatov bi morala dežela takoj začeti s pritiskom na vladne kroge z zahtevo, da se izplačajo dotacije, ki jih predvideva za družbenogospodarski razvoj dežele čl. 50 deželnega statuta. Prav o tem je spregovoril Stopper, ki je sindikalistom zagotovil, da se na vlado izvaja ves ustrezni pritisk, kakor tudi, da se na vlado pritiska, zato da bi Trst ovrednotil v največji meri svojo trgovinsko in pristaniško vlogo. Stopper je pokazal dobršno mero optimizma, ko je dejal, da upa na skorajšnje posege tako iz rimskih vladnih krogov, kot tudi iz krogov Evropske gospodarske skupnosti. Na koncu je Stopper poudaril, da je deželna vlada pripravljena na druga srečanja s sindikalnimi organizacijami. ZARADI CELODNEVNE STAVKE DELA OSEBJA V petek ves dan brezplačno z avtobusi brez sprevodnikov Včeraj so stavkali delavci m uradniki špediterskih družb Pojutrišnjem stopi boj uslužbencev avtoprevoznih podjetij za nove delovno pogodbo v novo fazo. Sindikati so na vsedržavni ravni ugotovili, da je spopad težek tudi zato, ker je nasprotnik trdovraten, saj ne gre toliko za nekaj zasebnih koncesionarjev, temveč predvsem za javne uprave (v glavnem občinska podjetja), ki so še bolj občutljiva za namige in vpliv političnih vrhov. Tako dobiva sindikalni spopad osebja avtobusnih podjetij tudi politično obeležje, ki ga sindikati nočejo zanemarjati, saj postavljajo med svojimi zahtevami na enako raven vprašanje delovne pogodbe in reforme javnih prevozov s posegi deželnih uprav. Prve izkušnje s stavkami, ki so jih sindikalisti imenovali «meh-ke», ker niso hotele prizadeti delavcev, ki se z avtobusi vozijo na delo, niso obrodile zaželjenih rezultatov. Razumeti je tudi treba, da delajo avtoprevozna podjetja v glavnem z izgubo (tudi zasebna, saj prejemajo za to podpore iz javnih, predvsem deželnih skladov). Vsaka stavka je v takem primeru ublažila finančni položaj podjetij. Očitno pa je bilo, da so uslužbenci s svojimi stavkami opozarjali javnost na zahteve po re- formi prevoznih storitev, ustvarjali so zavezništvo z drugimi delovnimi kategorijami in prizadetim prebivalstvom. Sedaj pa prehaja boj v ostrejšo fazo, ko bodo delavci na poseben način začeli izvajati tudi gospodarski pritisk na uprave avtobusnih podjetij, pri tem pa tudi onemogočili poskuse organiziranega stav-kokaštva s pomočjo «nadomestnih» storitev, ki jih je upravljala vojska s svojimi tovornjaki. Prvi poskus bo v petek, ko bodo po vsej državi vozili avtobusi brezplačno. Sindikati bodo namreč oklicali zgolj stavko sprevodnikov, ne pa šoferjev in drugega osebja. Ljudje, ki se bodo ta dan vozili z avtobusom, ne bodo plačevali listkov, kakor tudi ne bodo delali avtomati za razdeljevanje listkov na tistih avtobusih, ki vozijo brez sprevodnika. Sindikalisti so prepričani, da javne uprave (predvsem občine) te stavke ne bodo skušale zavirati. To pa zato, ker bi izzvale še ostrejšo reakcijo. Ni pa izključen kak osamljen poskus «zapore» s strani zasebnih koncesionarjev. Zato pozivajo delavci, ki se pripravljajo na petkovo stavko, naj se prebivalstvo tega dne v čim večji meri posluži javnih avtobusov. Tako bo javnost spoznala, da je javni prevoz pomembna socialna storitev, ki mora biti brezplač no na razpolago občanom, promet v mestu pa bo stekel z večjo lahkoto. Včeraj so ves dan stavkali tudi delavci in uradniki špediterskih in zasebnih avtoprevoznih družb. Stavka, ki je vsedržavnega značaja, uspela stoodstotno. Delavci so pred nekatera podjetja postavili «pike-te». še posebno številno so se odzvali na poziv za piketiranje usiuž benci špediterskega podjetja «Pa-risi», kjer je pred dnevi neki funkcionar pognal svoj avtomobil med stavkajoče in enega tudi ranil. Deželni kongres PSI bo 19. in 20. maja Deželni odbor PSI je na ponedeljkovi seji, ki se je zavlekla pozno v noč in o kateri smo že poročali, med drugim tudi sklenil, da bo deželni kongres stranke 19. in 20. maja po vsej verjetnosti v Lignanu. •iiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuniiiiiiiiiiiiifiiiiiiiifiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu VČERAJ OB MRAKU SO PORUŠILI MLAJ «NA GORICI» Tradicionalni praznik «Majenca» v Dolini lepo uspel in privabil mnogo občinstva Na vinski razstavi so stočili vse vino - Veliko zanimanje in zavzetost dolinske mladine - Po torkli v Dolini, naj se uredi mlin ob Glinščici Z rušenjem mlaja, ki so ga dolinski fantje in možje postavili «Na gorici» v soboto ponoči in pod katerim je bil ples v soboto in ponedeljek, se je včeraj ob mraku zaključil letošnji tradicionalni praznik v Dolini «Majenca», ki po pestrosti in vsebini ter udeležbi gostov presega vse dosedanje. Do-linčani, zlasti fantje in dekleta, ki so vložili ves trud in skrb, da je njihov praiznik tako lep0 uspel, so upravičeno lahko zadovoljni in ponosni. Kot smo že poročali, so bile ob letošnji «Majenci» tudi druge prireditve, odprtje starinske torkle - muzeja, proslava . 100-. letnice dolinskega poštnega urada, filatelistična in numizmatična razstava ter mednarodno srečanje filatelistov. Kot vsako leto pa je bila ob «Majenci» tudi občinska razstava domačih vin. Redkokdaj je v Dolini toliko gostov iz sosednih krajev in mesta, kot jih je bilo te dni. Že v soboto zvečer so mnogi prisostvovali dviganju mlaja, v nedeljo i popoldne in zvečer je bila prava 1 gneča, prav tako v ponedeljek PO PODATKIH TRŽAŠKE OBČINE Cene najnujnejših potrebščin so aprila izredno narastle Zvišala se je cena teletine in še zlasti sadja in zelenjave Po podatkih petega oddelka — policija in preskrba — tržaške občine so se aprila zvišale cene vseh najnujnejših potrebščin. V zaključku u-radnega poročila je rečeno, da je prišlo do ponovnega zvišanja cen zaradi velikonočnih praznikov in da so se še zlasti zvišale cene telečjega mesa, jagnjetine in drugih pridelkov. V prvem poglavju poročilo obravnava stanje na tržišču z mesom in ugotavlja, da ni prišlo do izboljšanj, ker še vedno primanjkuje goveje živine in ker so še vedno omejene dobave iz Jugoslavije ter od drugod. Cene teletine so se zvišale od 80 do 310 lir za kg na drobno, kar odraža podražitev, do katere je prišlo tudi preje pri cenah teletine na debelo. Tudi pri maščobah so zabeležili negativne posledice splošnega razvoja cen in to še zlasti za olje in živalsko mast, medtem ko so se cene masla znižale za 50 — 90 lir pri kg. Jajca so se podražila za 1 — 2 liri na komad, nobenih novosti pa ni glede domačega in tujega sira. Vino je že v prejšnjih mesecih zabeležilo stalne podražitve, aprila pa od 5 do 20 lir litru v maloprodaji za ustekleničena vina, drugače pa celo za 100 lir pri litru. Nekoliko boljše je bilo stanje v ribarnicah, ker so pripeljah večje količine zmrznjenih rib. Vendar pa so tudi pri ribah zabeležili poviške cen. Tržnica s sadjem in zelenjavo je bila slabo založena in je tudi zaradi tega prišlo do izrednega zvišanja cen. Na tržnico na debelo so pripeljali 51.525 stotov sadja in zelenjave, kar predstavlja svojevrstni negativni rekord v zadnjem štiriletnem razdobju in zaradi česar je prišlo — kot že rečeno — do izrednega zvišanja cen. SREČANJE SZDL IN DEŽELNE KD Koristen razgovor Ribičic-Tonutti Deželni odbor Krščanske demokracije sporoča, da sta se v ponedeljek sectadt lil Ipi II ff KD dežele Forianije- Julijske krajine in socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. V okviru periodičnih razgovorov sta se srečala predsednik SZDL Mitja Ribičič in deželni tajnik KD Giuseppe Tonutti. V razgovoru sta sodelovala odgovoren za mednarodne odnose in za manjšine pri Socialistični zvezi Slovenije Jože Hartman ter član deželnega odbora KD Sergio Coloni. Delegaciji sta se razgovarjali o notranjih in o mednarodnih vprašanjih skupnega interesa ter sta soglašali, da nadaljujeta z dosedanjimi koristnimi stiki. ,tuaj pada: praznovanja je konec zvečer, ko je spdt igral za ples ansambel «The Lords*. Vse polno ljudi pa je včeraj-, ko se je že mračilo, gledalo, kako podirajo mlaj. Tudi včeraj je igrala godba na pihala «Breg» pod vodstvom Dušana Strajna. Na vinski razstavi je bilo 13 vzorcev belega in 9 vzorcev črnega vina. Prodab so vse, kar so imeli, 21 hi vina, in ga jim je zmanjkalo že v ponedeljek popoldne. Vse vino, piščance in čevapčiče so prodali tudi dolinski fantje v svojem kiosku, kjer ni manjkalo dobre volje in iskrivosti. Do-hnska fantovska se je letos dobro izkazala, mladina je pokazala izredno zanimanje in krepko delala. Potem ko so podrli mlaj in vse očistili, so fantje in dekleta odšli v Mačkolje na družaben večer. Odrasli in starejši Dolinčani so te dni z zadoščenjem in veseljem gledali mladino, s kakšno vnemo je delala in veselo, prešerno in ponosno prepevala stare, domače pesmi. Ob 19. uri so prikorakali «Na gorico* fantje, dekleta in mladi možje prepevajoč domačo «Na gorici, na placu». Potem so se po- iiiuuiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiinniilliiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiinmiiiiiiiiiiill Včeraj v Trstu praznik policije Včeraj je policija praznovala svoje ga patrona arhangela Mihaela. V Trstu je bila slavnost v vojašnici policije «Beleno». Udeležili so se je prefekt dr. Miceli v zastopstva vladnega komisarja, podprefekt dr. Austria, kvestor D’Anchise in inšpektor petega policijskega področja polkovnik Del Donno. Po mimohodu zastopstva vseh rodov policije, ženske policije in gojencev policijske šole je bila maša za vse umrle policiste. Na sliki prefekt dr. Miceli med mimohodom častne straže. V ozadju oddelek ženske policije stavili v krog in pod mlajem spili kozarec domačega vina ter za zaključek zapeli «Eno drevce*. Fantovski župan Mirko Štraje je porazdelil skupine in določil vsakemu svoje delo. Odžagali so drog, ali lentamo, na kateri je bila pritrjena košata češnja s 350 kg pomaranč in 50 kg limon. Kratko povelje in mlaj je treščil na tla, na točno določeno mesto. Tedaj je naskočila na pomarančno češnjo vaška in mestna otročad. Hitro so potrgab žlahtno sadje. Kdor je bil bolj spreten in hiter, si ga je več nabral v najlonske vrečke. Borovo steblo, ali lentema, je bilo dolgo 12 m. Bor so posekli nekje pod Socerbom, češnjo pa so pripeljali iz Osapske doline. Borov je še dosti, toda češenj je še malo več... Veliko zanimanje vzbuja, kot smo že omenih, tudi stara torkla, ki so jo uredili pod poštnim uradom. Občina namerava ohraniti in urediti tudi mhn ob Glinščici. Dobro bi bilo, da bi se čimprej lotili tega dela, saj bi bila velika škoda, da bi popolnoma izginili in šli v pozabo mhni ob Glinščici, ki so bili tako značilni del zgodovine teb krajev. Stari tarklar, s katerim smo včeraj govorili v Dolini, se nam je potožil, da bi bili morali na odprtje stare torkle, ali oljarne, povabiti tudi stare domače tork-larje, ki so leta in leta imeli opravka s torklami in bi znali marsikaj povedati ter pokazati, kako se je to delo opravljalo. Mož ima prav. Na nekaj takega bi lahko pomislili v pozni jeseni, ko bodo oljke zrele, ker imajo pač spet staro torklo v vasi. Začetek konference o kazenskem pravu Danes zjutraj se v dvorani porotnega sodišča v Trstu prione konferenca o kazenskem pravu, katere se bosta udeležila, kot predstavnika vlade podtajnik za pravosodje Ferioli in za prevoze Valiante. Prisoten bo tudi podpredsednik ustavnega sodišča Verzi in ustavni sodnik Rocchetti, člani kasacijskega sodišča in predstavniki sodnih o-blasti. Konferenca bo pod pokroviteljstvom predsednika republike. Drevi ob 18.45 bo v okviru srečanj Centra za umetniško vzgojo tržaške občine prof. Avgust Černigoj govoril o izkušnjah umetnika in vzgojitelja. Predavanje, ki bo v dvorani mestnega muzeja Revoltel-la v Ul. Diaz 27, bodo spremljali diapozitivi m film. SREČANJE S SINDIKALISTI V RIMU Minister Lupiš obljublja 7 milijard za pristanišče Obvezal se je, da bo predložil zakon o kritju deficita tržaške pristaniške ustanove Minister za trgovinsko mornarico, socialdemokrat Lupiš, je v Rimu sprejel delegacijo uporabnikov tržaškega pristanišča, takoj nato pa predstavnike sindikatov prista-niščnikov. Oboji so pri ministru zahtevali predvsem, da vlada spoštuje že zdavnaj sprejete obveze o okrepitvi in tehnološki obnovi tržaške luke. Brez krepkih investicij bo namreč tržaško luško gospodarstvo zabredlo v še blobljo krizo. Delegacija uporabnikov tržaškega pristanišča je vsekakor zahtevala, naj vlada vendarle da na razpolago (torej - izplača) zneske, ki jih je s svojimi ukrepi dodelila tržaški luki, sindil^gti pristaniških delavcev pa so zahtevali, naj vlada pripravi zakonski osnutek za Sanacijo deficita tržaške pristaniške ustanove. Poleg tega pa naj spoštuje sprejete obveze in uresniči tista dela, za katera so bili že odobreni načrti. Minister Lupiš je obema delegacijama obljubil, da se bo pozanimal za navedena vprašanja. Pristaniškim delavcem pa je obljubil, da bo predložil zakonski osnutek, ki ga zahtevajo. Navedel je tudi znesek sedem milijard lir, kolikor po mnenju ministrstva zadostuje za rešitev krize tržaške pristaniške ustanove. S seje Sindikata slovenske šole Na sinočnji seji je odbor sindi kata razpravljal o že napovedanih točkah dnevnega reda ter med drugim sklenil, da bo razpravo o predlogih za mešano komisijo še poglobil na prihodnji torkovi seji, da se bo o stavkovnih pobudah posvetoval z goriškim sindikatom ter članstvom na sestanku, ki bo sredo, 23. maja ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani. Po seji so se tajhik in nekateri odborniki sindikata sestali na magistratu z občinsko odbornico Lucia-no Beni, ter z njo razpravljali o nekaterih vprašanjih slovenskih občinskih otroških vrtcev, zlasti vzgoji in pouku ter o vpisu otrok v slovenske vrtce. Sestanka se je udeležil tudi občinski odbornik Dušan Hreščak, ki je predstavil odbornici člane sindikata. Izleti ŠD Ure« priredi ob priliki Kmečke ohceti v Ljubljani. 26. maja 1973, izlet. Vpisovanje od četrtka, 10. t.m. OBTOŽEN JE ROPA Zloglasni Sussich ranjen med protestom v Koroneju Padel je z višine petih metrov in se samo laže poškodoval Gianfranco Sussich, 25-letni škva-drist zloglasne «Avanguardie nazio-nale», je že spet na prizorišču kronike. Tokrat sicer ni nikogar napadel, pretepel ali oropal, saj že dalj časa sedi v koronejskih zaporih. Včeraj zgodaj popoldne je med sprehodom po notranjem dvorišču koronejskih zaporov poskusil splezati na streho, da bi od tu protestiral, ker je zaprt. Kaže pa, da se ne spozna na plezanje kot se spozna na pretepanje. Padel je z višine približno petih metrov in se močno udaril v trtico, v roke in po rebrih. V bolnišnici, kamor so ga prepeljali karabinjerji, so ga sprejeli s prognozo okrevanja v petnajstih dneh. Sussich je izjavil, da je hotel protestirati, ker «sedi po nedolžnem v zaporu pod obtožbo ropa*. Dogodek, zaradi katerega sedi, se je pripetil približno pred enim mesecem zvečer v Ul. Palestrina, ko je skupina «avanguardistov» napadla mladega učitelja Denisa Vi-siolia, zastopnika šolskega sindikata CGIL in tajnika sekcije KPI na Greti. Pretepli so ga in mu tudi odnesli torbo, v kateri je imel 5.000 lir Med napadalci je Visioli prepoznal Sussicha, ki se sicer ni udeležil napada in ropa, pač pa .e ostalim kameratom pokazal nanj in jim dejal, naj ga napadejo. Škedenjci! Te dni vsepovsod zbirajo podpise na peticiji z zahtevo za razpust neofašistične stranke in drugih fašističnih skupin. Škedenjci! Pridružite se splošni akciji in podpišite peticijo na sedežu prosvetnega društva «Ivan Grbec*. Podpise bomo zbirali od danes, 9. t.m. naprej, vsak dan od 10. do 12. ter od 14. do 17. ure. KPI priredi drevi več sestankov sekcij kot pripravo na deželne volitve. Ob 18.30 se bodo na sedežu v Ul. Madonnina sestali tesarji ladjedelnice Sv. Marka, ob 20. uri pa člani sekcije «Tomažič» na sedežu pri Stari mitnici. Pri Sv. Ani bo sestanek ob 20. uri v Ljudskem domu na Stari istrski cesti. Poročal bo član pokrajinskega vodstva partije Gialuz. Vsekakor najvažnejša manifestacija pa bo jutrišnja konferenca delavcev, članov KPI. Udeležbi se je bodo tudi tajniki teritorialnih sekcij. Ob 17.30 bo delavskemu aktivu (v Ljudskem domu v Ul. Madooni-na) poročal pokrajinski tajnik Ros-setti, razpravo pa bo zaključil član osrednjega vodstva KPI posl. Fer-nando Di Giulio. Včeraj-danes Danes, SREDA, 9. maja GREGORIJ Sonce vzide ob 4.41 in zatone ob 19.21 — Dolžina dneva 14.40 — Luna vzide ob 11.22 in zatone ob 0.53 Jutri, ČETRTEK, 10. maja IZIDOR Vreme včeraj: naj višja temperatura 20,9 stopinje, najnižja 14,6, ob 19. uri 18,7 stopinje, zračni pritisk 1015,7 mb. stanoviten, veter 4 km na uro zahodni severozahodni, vlaga 65-odstot-na, nebo 1/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne, 8. maja 1973 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 5 oseb. UMRLI SO: 80-letni Carlo Paulini, 65-letna Maria Gorella por. Bosich, 72-letna Ivanka Kralj vd. Crevato, 72-letnd Emilio Felluga, 3-letnd Ales-sandro CaBegarich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAngelo d'Oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, UL Beipoggio 4, Ai Due Luc-ci, Ul. Ginnastica 44, Miam, Drevored Miramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dr. Gmeiner. Ul. Giulia 14, Man-zoni, Largo Sonnino 4, INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2, Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/o. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE -Trst Ivan Pregelj TOLMINCI po dramatizaciji Mitje Mejaka za Stalno slovensko gledališče priredb Filibert Benedetič Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Anja Dolenc Glasba: Marijan Gabrijelčič Asistent režije: Mario Uršič Režija: JOŽE BABIČ Koreografska postavitev alegorije: Selma Micheluzzi Korepetitor: Ignacij Ota Razpored predstav pod rubriko «Gledališča». STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE -Trst Kulturni dom Glasbeno- baletni popoldan Nastopajo gojenci Glasbene matice iz Trsta in baletke Škedenjskega doma. V torek, 15. maja 1973 ob 15.30 Koordinacija in koreografija: SELMA MICHELUZZI SPD «TABOR — Opčine prireja gostovanje SLOVENSKEGA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU Danes, 9. maja ob 21. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Jože Javoršek Povečevalno steklo Farsa v treh debh PD SLAVKO ŠKAMPERLE« — Sv. Ivan vabi člane in prijatelje na zanimivo predavanje prof. SAMA PAHORJA »JEZIKOVNE PRAVICE SLOVENCEV NA TRŽAŠKEM» Predavanje bo danes, 9. maja ob 20.30 v društvenih prostorih. Kulturni krožek Devin - štivan priredi v soboto, 12. maja ob 20.30 v društvenih prostorih v De-, vinu kulturni večer z‘ naslednjim programom: 1. Pozdravni govor dr. Dragomira Legiše. 2. Nastop moškega pevskega zbora «Igo Gruden* iz Nabrežine. 3. Predavanje zgodovinarja, univerzitetnega profesorja dr. Boga Grafenauerja iz Ljubljane o KMEČKIH UPORIH V NAŠIH KRAJIH Vstop prost! GLASBENA MATICA - TRST I. ZAKLJUČNA AKADEMIJA Klavir violina klavirski trio Petek, 11. maja 1973 ob 20.30 Mala dvorana Kulturnega doma Vljudno vabljeni! Vstop prost! PD «IVAN CANKAR* pri Sv. Jakobu Trst priredi v soboto, 12. t. m. ob 21.. CANKARJEVO PROSLAVO s koncertom mešanega in moškega pevskega zbora iz Divače, ki ga vodi Edi Race. Vljudno vabljeni! Prosveta Ob 50. obletnici m.d. «Prosveta*, Opčine, bo SPD Tabor z Opčine uprizorilo igro C. Golarja «Dve nevesti* v režiji A. Petjeja. Igrah jo bodo v petek, 11. t.m. ob 20.30 v kinodvorani v Skednju v sodelovanju PD I. Grbec ter v soboto, 12. t.m. ob 21. uri v Dolini v sodelovanju PD «V. Vodnik*. V nedeljo, 13. t.m. ob 16.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah premiera K. Brenkove «Igra o bogatinu in zdravilnem kamnu*. Igro uprizori Mladinski oder v režiji prof. I. Artača. Prispevki Ob prvi obletnici smrti drage žene Elizabete Ščuka - Ferluga daruje Viktor Felluga 10.000 za Glasbeno matico. Ob priliki družabnega večera daruje Viktor Milič 5.000 lir za ŠK «Kras». Gledališča KULTURNI DOM n. Danes, 9. maja ob 20.30 p Mejak «Tolminci» za abonirat ^ -mladinski v sredo; jutri, TdinS|d ob 20.30 abonma red E-nua v četrtek; v petek, 11- maja maja uri abonma red I; v soboto, ^ ne. ob 18. uri izven abonmaja i g deljo, 13. maja ob 16. un abon-red F - okoliški. SAG tprske^® Predstave Slovenskega ama gledališča v Trstu: urj v danes, 9. maja ob ff- Jože Prosvetnem domu na Operna • Javoršek «PovcčcvaIno s e VERDI rmladanske Prihodnji koncert spqn?v simfonične sezone, na 1 J i«. uri. petek ob 21. in v soboto Kvgenij bo vodil sovjetski dirige sj®-Svetlanov, dirigent držaf g Kot foničnega orkestra 1Z, ;anist T*‘ solista bosta sodelovala bon Krennikov in violinL sai ka°' Spivakov. Spored bo tato Sergeja Prokof,J7PSOpran, *°r der Nevskij* za mezzosopr Av. m orkester. Solistka k? tf)«eva dejeva; I. koncert Pr°k%0„cert orkester in violino terK-Jfinnikova. za orkester in klavir • bia- Vstopnice so na razpolago gajni gledališča. AVDITORIJ „ bo «®kU’ Danes, 9. t.m. ob 20.30 s spore-pina Georgakis* preč* * ^škega ^ dom pesmi odpormstea S u. stva proti represiji m ■ . j9. in La CappeUa Cnderground 21. uri «Jules et Fr Moreau, Oskar Werner, Nazionaie 16.00 «11 ribe J ne . Alain Delon in Eea ^as^,jna A® Excelsior 16.00 «MaUzl fH®' nont. Liha Brignone.^ ,etonr Prepovedano mladini P jj0 eh Grattacielo 16.30 «TU , sesso ® avreste voluto sapere cbiede{j*'. vete mai osate ^di® Allen. Prepovedano non avete Woadj Allen. „ pod 18. letom. . ta per Fenice 16.00 «Nessuna P® -n zana*. Burt Lancaster ^ pod Davidson. Prepovedano 14. letom. ,„ibiti de ... Eden 16.30 «1 giochi Pl0filffl. P®p retino Pietro*. ietorn- vedano mladim pod ^del ^ Ritz 16.30 «1 sette -Kik». Barvni film- ^ , r. Aurora 16.30 «FUm d’amo Melato.^d chia*. Barvni fito- »^diri P° Giannini. Prepovedan 18. letom. , cbi (I 51i«,ra Capitol 16.30 «Joe V^a {i]l0. Ig di 'cosa' r.ostra). »ai Charles Bronson. cbe »>i Cristallo 16.30 «L u ssjno»- ® uccidere il suo a sUl- mm- 16 30 «Violen£> Filodrammatico lo.a pr la spiaggia*. Bar lete®- mPof-dano mladini P0^ Ji,, sul CipSse»-Moderno 16.30 «RaP£C stud^jni tamento sessuale delte pjad Barvni film. PrePOved * 18' let°m- 16.30 K* pod Vittorio colpisce Stefania ChristDpn®Ldan<> ancora*. __ prepove^ Veneto Beacbam- mladini pod 18- '^^sso ^gurus-Abbazia 16.00 «Ci C- Barvni film. R- ^orn^ 30 *DeCa!^dano film. ProP° dice letomA uotn bl«»- -Rai-v® 16.00 «Soldate s. Bar Peter Str* ^ - D>snefV«coPa>- Astra Barvni pod 18. Ideale Bergen film. 16.30 Impero 16-30 ' manid «Pomi dtottone V barvah. Tržaški konca maja pejsaže a novejša tihožitja man. Vljudno va ■* ^ V galeriji V^c0 zstavlja od si p0r • ... „Torband^ dfs galeriji «^taVijata ®?ichrli in Gio%e ^ 1 tilini. Bandena Daniel Bec V coni co . jala V trg svoja ■ “„'?3Sa do 18. Mazzoli. V je Ennio do V Sv. svojih ter jala V soni nato t ,. Artisti» * galeriji «degh 3. bo do “• olja mlada slikark a uij« . svu zoii. ... razstav^ge občinski in stki serigrafije Steigler, maja. galeriji odPn Nikolaja 6 je Ren ^ del koroslu- » Maya. Njegova __ ops- do 24. t.m- pasaZVortu galeriji «Rus*°l]a dela " razstavlja la ra^a PugllTo'. S m ie odpr> slikar raftava b° trajala do JO V galeriji fieTJMdo ve Ao N sti 23 razstavlja & gova razstava maja. •ajala v kromu 2 " j S&JTJS S *11 karjev, Razstava maja Včeraj, 'l naša draga mama Ivanka KraU 'd- Pogreb bo dan®®tne bote)S iz mrtvašnice sp ^ Trebčfb ravnost v cerke ročaj« s'V'žifl'’ Žalostno vest sp .,ana l hčeri Pierina m in drugi sorodnik • Trst, 9- maja ' ,0 _____nodietje Z , 3S004 GORIŠKI DNEVNIK s® je končalo praznovanje v Dolini in s tem so tudi zaprli zanimivi razstavi filatelije in numizmatike. Na sliki so udeleženci razstave, ki so jih nagradili s številnimi priznanji li|iiiniiii|l|||||||||||ll||||||lll||n, mm, Hmmnmm, muimumniun, mmiui n m, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiiitmmmmmiiniiiii minnu uprava prevladala v za gradnjo tunela ^ Monte Croce Carnico V Virim •bo^ j |U..S0 se zbrali na občnem Hum— delničarji družbe za gradnjo a .pod Monte Croce Carnico. Sv^ predsednik upravnega je je dal ostavko, kar lapijg pridružitve dežele Fur- bi. jv** Julijske krajine tej druž-He; j^e.na uprava bo namreč od-bi, gT?6 P večino kapitala v druž-delnic J e nakupila ali podpisala ^Uslej Za kupnih 450 milijonov lir. 4ala ", Je družbo posredno upravne Vp ga zasebna družba, «Auto-Ttst ne^®>>. ki upravlja avtocesto ' V enetke- Poročilu je dosedanji dosj^ik - PO PODATKIH PRISTANIŠKE USTANOVE PROMET TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA V MARCU POKRAJINSKI SVIT Sl SPOPKUCMA S FINANČNIMI TEŽAVAMI Za rešitev f inančnih vprašanj pokrajine sta potrebni deželna in državna pomoč Na sestanku s parlamentom in z deželnimi svetovaki so zastopniki pokrajine zahtevali njihovo posredovanje • V ponedeljek se je nadaljevala razprava o letošnjem proračunu V pokrajinskem svetu se je v sestanku sta bila prisotna deželna Večji promet v primerjavi manjši pa kot v istem s februarjem, obdobju lani Tonutti poudaril pomen biUžba °^rav4onega dela, ko je ?vstri i... !'ayezala pozitivne stike z Si* , lm'i krogi, co.ikovaia s.ro-^‘sije in študijske skupi-uaVamaS° P'reuoile odnose med dr-bar,la j1.0 med konceskskima druž- .TanutH .bc' P*-J* Vsi f ^ tudi po«uVt,al, da so ^Oali ,str°kovnja!d in tehniki stri- ?ap° da so prejšnji teden bOslgl rphda do 6. maja zabeležili su , Primere nalezljivih bosi1 hurzli a*'nka ^ primera, tifus-v5°^itpi-i? 7 primer, otroški ga-^ _ 4 primeri, norice 25 °®Pice 12 primerov, na-«, PrinvZ!!^6 priušesne slinavke t^ica 9°V’. rd«čica 41 primerov, w jete» Primera, nalezljivo vnet-w 611 Primer. Promet tržaškega pristanišča je marca dosegel 3.231.798 ton (3 milijone 23.934 ton izkrcanega in 207 tisoč 864 ton vkrcanega blaga). V primerjavi s februarjem se je promet zvišal za 121.923 ton, ali za 3,9 odst.; v primerjavi z marcem lanskega leta se je zvišal za 109.540 ton ali za 3,5 odstotka. V prvem trimesečju letošnjega leta je pomorski promet dtosegel 9 milijonov 809.312 ton (9.160.911 izkrcanega blaga in 648.401 vkrcanega blaga), pri čemer je vključen promet z nafto, ki je znašal 7 milijonov 809.478 ton, in je bil za 468 tisoč 561 ton. ali za 7,1 odst. višji kot v prvem trimesečju lanskega leta. Trgovinski promet v prosti pristaniški coni je marca dosegel 169 tisoč 354 ton blaga, od česar 68.923 uvoz in 100.431 izvoz. V primerjavi s februarjem se je trgovinski promet zvišal za 5.360 ton, ali za 3,3 odst., v primerjavi z marcem lanskega leta pa se je znižal za 23.443 ton, ali za 12,2 odstotkov. V prvem trimesečju letošnjega leta je trgovinski promet dosegel 507.283 ton (242.346 ton uvoz in 264 tisoč 937 ton izvoz) in je bil za 20.340 ton, oziroma za 3,9 od sto manjši kot v istem razdobju lani. Ul. S. Maurizio zaprta Ul. Maiolica enosmerna Zaradi namestitve podzemeljskih telefonskih kablov v Ul. S. Maurizio bo ta ulica dalj časa zaprta prometu. V tem obdobju bodo spremenili tok enosmernega prometa po Ul. Maiolica, tako da bodo vozila ....■■■... lahko prišla s Trga Stare mitnice v Ul. Tarabocchia. Poleg enosmer ne vožnje je županstvo odredilo tudi prepoved parkiranja, razen od začetka ulice do poslopja štev. 4. Ko bodo vozila prispela do križišča z Ul. Tarabocchia bodo morala zaviti na desno, to se pravi proti vhodu glavne bolnišnice. Izlet ANPI na Krk Pokrajinski odbor vsedržavnega združenja partizanov ANPI Trst, priredi v soboto, 2. junija in nedeljo, 3. julija izlet bivših borcev in aktivistov na otok Krk. Udeležba na izletu je možna z osebnimi avtomobili in z avtobusom. Odhod iz Trsta (zbirališče bo naknadno sporočeno) bo ob 15. uri v soboto, 2. junija, z Opčin izpred Prosvetnega doma pa ob 15,30. Osebni avtomobili in avtobusi se bodo vkrcali na trajekt v Križnjevu. Na otoku Krku bodo izletniki prenočevali v hotelu «Dražicas>, ki je oddaljen en km od mesteca Krka. Ob 20. uri bo večerja in nato ples. Naslednji dan bo po zajtrku, polaganje venca na spomenik padlim in po ogledu krških znamenitosti poslovilno kosilo. Povratek v Trst v popoldanskih urah. Cena uslug (večerja, prenočišče, zajtrk in kosilo); 5.000 lir za izletnike z lastnim prevoznim sredstvom ter 8.000 lir za izletnike z avtobusom. Prevoz s trajektom osebnih avtomobilov stane 600 lir. Prijave za udeležbo sprejema pisarna ANPI v Ul. Crispi 3 vsak dan od 17. do 19. ure (razen ob sobotah). Na Opčinah se izletniki lahko vpišejo v trgovini pohištva Renar Rok za prijave poteče nepreklicno 15. t.m. Izleta se lahko udeležijo tudi znanci in prijatelji. ONSTRAN MEJE dva tisoč tujih gostov hotelih na slovenski obali Sodel ovanje Delamarisa s poljskimi podjetji ■s° ^ pojavili na por-hj ^ratm?1 letošnii prid kopalci, fc to g f aka (okrog 20 sto-tjje, žal a kar primerna za son-$r,.Jbjačilo ‘S ,se je nebo kmalu bivali ti„v; JPogumnejši so se it? ^hipe * v morje, čeprav je v v 1)9 Pie hifa komai 17 st°Pinil 5ki b Dokvi i0 t^iko bolj živahno rus, ,pt>ali bazenih na sloven- točkgif na vseh izlet- obali ' Enotno je na slo-i hotelih okrog 2.000 OaJ Itaiiip,^rvsern zahodnih Nein-med ri’ Avskrijcev in Svi-_SlovP„domaclmi gosti ba ie 7* hada?fCe^ če se bo toplo V° štovi eval°' Pričakujejo, da ha gostov kmaju-------------------- pove- * * * in druga jugo- slovanska podjetja za ulov in predelavo rib se pripravljajo za ustanovitev skupnih podjetij z nekaterimi poljskimi tovarnami iz te panoge. Gre predvsem za sodelovanje pri ribolovu na odprtem morju. Tako jugoslovanska kot poljska podjetja si hočejo zagotoviti večjo surovinsko bazo in si od sodelovanja mnogo obetajo. ^ Tovarna Mehanotehnika v Izoli bo letos izvozila okrog 45 odst. svoje proizvodnje. Lanski izvoz v višini 4 milijone 600 tisoč dolarjev se bo povečal na 5 milijonov 800 tisoč dolarjev. Mehanotehnika izvaža pretežno elektro igrače in to v glav-nemv ZDA in v nekatere zahodnoevropske države. V zadnjem času pa so začeli izvažati tudi v vzhodnoevropske države. ponedeljek zvečer nadaljevala razprava o proračunu. Vanjo so posegli svetovalci Cosani in Desse-nibus (KD), Marizza (KPI) in Lu-gnani (PII). Cosani je v dolgem in izčrpnem posegu govoril predvsem o vprašanjih Tržiča in okolice, o letališču v Ronkah in o industrijskem konzorciju. Nanizal je vrsto podatkov o denarju, ki je bil vložen v ojačanje letališča v Ronkah; nasproti temu imamo prepočasno reševanje vprašanj s strani rimske vlade. Kljub lanski krizi v letalskih prevozih v vsej državi, so v Ronkah zabeležili določbe uspehe. Večjega pomena je bil njegov poseg o industrijski coni v Tržiču, kjer je konzorcij pripravil vrsto infrastruktur, ki so omogočile, da so tu zrastle številne tovarne, ki že danes zaposlujejo nekaj tisoč ljudi. V obeh konzorcijih je pokrajinska uprava članica in njeni zastopniki si vedno prizadevajo, da bi ta dva čimbolje uspevala. Komunist Marizza je kritiziral dejstvo, da ni v poročilu o letošnjem proračunu niti besedice o nesporazumih v vrstah večine, do katerih je prišlo ob novem letu zaradi različnih gledanj na psihiatrično oskrbo. Kritiziral je tudi dejstvo, da so v proračunu vnesena le sredstva, ki služijo za redno upravljanje. Če smo našli denar za zvišanje plač osebju in za gradnjo novih šolskih objektov, je dejal Marizza, potem bi bili morali najti denar tudi za vrsto novih pobud. Kritiziral je tudi dejstvo, da je kmetijstvo v poročilu potisnjeno v stran in omenil, da niso tisti, ki so zapustili kmetijsko področje našli zaposlitve v industriji ali v terciarnih dejavnostih. Liberalec Lugnani se je podrobno obregnil ob številne postavke v proračunu. Načel je tudi vprašanje stalnega naraščanja deficita, ki mu ni videti ne kon :a ne rešitve. Ob zaključku s\ r; i poze 'a je tudi sprožil rca... .o drugih svetovalcev, ko je kritiziral protifašistično koalicijo, ki se je v zadnjem času ustvarila med zastopniki levosredinskih strank in leve opozicije, medtem ko se je on vedno vzdržal. Pred zaključkom seje je o posegih na področju ribolova v notranjih vodah govoril še demokrist-janski svetovalec Dessenibus, ki predseduje odboru za lov. Omenil je dobre odnose s sosednjimi jugoslovanskimi ribiškimi družinami in vsa prizadevanja za vedno večji ribji zarod v vodah naše pokra--------- jine. Ponovna seja pokrajinskega sveta bo v petek. V zvezi z napori, da bi na kak način uredili vprašanje pokrajinskega proračuna, so imeli prejšnji teden dva sestanka z deželnimi svetovalci in s tukajšnjimi parlamentarci. Sestanka so se poleg predsednika dr. Chientarolija udeležili še člani pokrajinskega odbora in načelniki skupin. Na prvem Trčenje na obalni cesti med fte m 850 in hondo Sinoči se je na obalni cesti pripetila prometna nesreča, pri kateri se je poškodoval 28-letni pleskar iz Ul. Buonarroti 27 Remigio Mahnich. Vozil se je s svojim močnim motornim kolesom japonske znamke honda novejše registracije, namenjen v Sesljan. Ko je privozil do lokala «Tenda rossa», mu je pot presekal avto fiat 850, v katerega je silovito trčil. Slednjega je šofiral 41-letni Ser-gio Zoron iz Križa 467, ki je spremenil smer vožnje in seveda zasedel dobršen del cestišča. Pri trčenju v bok avta je Mahnich padel na tla in se udaril po bradi, nogah in rokah. Na kraj so prihiteli reševalci Rdečega križa, ki so ranjenega Mahnicha prepeljali v bolnišnico. Tu so mu ugotovili kostne poškodbe, zaradi česar so ga sprejeli v ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh. V Sesljanu se je včeraj ponesrečil 9-letni učenec Marino For-za zaradi padca s kolesa. Fanta so z rešilnem prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer se bo zdravil 30 dni zaradi zloma leve roke. odbornika Tripani in Devetag ter svetovalec Cocianni, na drugem pa senator Bacicchi in poslanca Ma-rocco in Menichino. S parlamentarci so se pogovarjali o raznih možnostih za državno pomoč naši pokrajini; omenili so tudi željo, da bi prišlo do obnove proste cone in da bi del dobičkov dali pokrajinski upravi za razna javna dela. Parlamentarci so obljubili svoje zanimanje. Posebna delegacija bo odpotovala v Rim. Na sestanku z zastopniki dežele pa je bila izražena zahteva, da se deželne podpore povečajo in da se dajo pokrajinam in občinam večje pristojnosti, tudi finančnega značaja. Deželni svetovalci so obljubili svoje zanimanje. Zastopniki pokrajine, ki bc z letošnjim deficitom milijarde lir dosegla vrh sedmih milijard deficita, se bodo sestali z deželnim predsednikom Berzantijem. Kritika vladi na 10. kongresu sindikata Sinascel Zastopniki 534 članov so sodelovali v soboto na pokrajinskem kongresu sindikata učiteljev Sinascel-CISL. Uvodno poročilo je imel tajnik Sergio Fasiolo. Kritiziral je delovanje vlade, ki vodi h gospodarski krizi. Treba je izvesti reforme. Sindikati morajo direktno poseči v samoupravljanje tudi na šolskem področju. Fasiolo je zaradi tega odločno zavrnil vladni osnutek o novih organikih in plačah šolskega osebja. V zvezi s tem zahteva sindikalna federacija CGIL -CISL - UIL direktni poseg šolnikov na to področje, uvedbo splošne predšolske vzgoje, začetek osnovnošolskega pouka pri petem letu, mcž.-.ost vs:.n do šfj;" ran jo. Treba je dat: tudi drugačni ustroj učnemu osebju, omogočiti vsem šolnikom enotno univerzitetno izobrazbo, odpraviti letne ocene, uvedbo delavskega statuta tudi v šolah. Po tajnikovem poročilu se je razvila živahna diskusija. Govorili so tudi o sindikalni enotnosti, do katere je treba priti čimprej, demokratičen potom in brez vmešavanja in nadzorovanja političnih strank. Po debati so izvolili nov odbor. Največ glasov je dobil Sergio Fasiolo in sicer 520. Kongres gradbenih delavcev včlanjeni v FILCA-CISL Gradbeni delavci FILCA-CISL so imeli svoj peti pokrajinski kongres, na katerem je Battistel poročal o domačem položaju te kategorije, ki se neprestano bori za izboljšanje dlelovndh pogojev. Govoreč o sindi-kcilm enotnosti je dejal, da se ka- tegorija dosledno ravna po sprejetih sklepih ter želi enotnost delavcev. ki naj upošteva avtonomijo in notranjo demokracijo v sindikatu. Zlasti je zahteval uresničitev stanovanjske reforme na podlagi zako-no 865, ker še vedno ni prinesla koristi delavcem, kakor se je pričakovalo. Po razpravi je spregovoril predstavnik vsedržavnega tajništva Bru-m De Grassi, ki je dejal, da bodo težnje delegatov našle svoje mesto tudi na vsedržavnem kongresu. Kongres so pozdravili predstavniki pokrajinske sindikalne zveze in sindikata CGIL. Izbrali so delegate za vsedržavni kongres in pokrajinsko vodstvo kategorije. Pevski zbor «Briški grič» Mešani pevski zbor iz Števerjana pod vodstvom Jožeta Hareja je z. »el tri pesmi ob zaključku enotedenskega prvomajskega slavja. Dekleta, fantje in možje pa so se izkazali tudi z izredno dobro organizacijo obsežne prireditve, ki vsako leto privabi v Števerjan tisoče obiskovalcev . .»n... ...ii.nnu..“.iiiiiiiii.iii m USTANOVILI SO JO PRVI V DRŽAVI Uspešno desetletno delovanje «gradbene vzajemne blagajne* Blagajna skrbi za plače gradbenih delavcev v primeru bolezni in brezposelnosti ■ Upravljajo jo skupno delavci in delodajalci Predsednik blagajne P. Protto in podpredsednik S. Donda med nagrajevanjem otrok gradbenih delavcev MmiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiitMiiiinMoiuiiimmrmmiHiMmtramHmmmMiiMmHiBimfiiMiMafH« VESTI Z ONKRAJ MEJE Na Mostu na Soči odkrili pomembne arheološke izkopanine Ostanki hiš sodijo v dobo halštatske kulture NOVO-ZANIMIVEJŠE 0 Italije ročnega, električnega 9°slavije |n vrtnega orodja za dom in obrt • HALA C MOTORNI ČOLNI CAMPING IN TURIZEM prodaja na sejmu in demonstracija ne Zbiljskem jezeru JURČEK IN PLOŠČAD KMETIJSKA MEHANIZACIJA demonstracija in prodaja GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE - LJUBLJANA Arheolog Goriškega muzeja Drago Svoljšak je na Mostu na Soči v teh dneh pri izkopavanj« odkril ostanke več hiš, ki po prvih podatkih sodijo v dobo halštatske kulture in v rimskodobno naselbino. Do odkritja je prišlo po uspešnih sondah, ki so jih opravili _ v letu 1971, in sicer na področju, kjer gradijo več novih stanovanjskih hiš. Z izkopavanjem bodo nadaljevali in upajo, da bo pomagala odkriti vrsto neznank v zvezi z blizu devet tisoč grobovi, ki so jih od leta 1880 pa do danes izkopali v Srednjem in Zgornjem Posočju. Zlasti je pomembno odkritje halštatskega bivališča, ki je prvo takšne vrste v Sloveniji. Prepleskati učilnice osnovne šole v Štandrežu Ker se bližamo koncu šolskega leta, se nam zdi umestno, da opozorimo šolske in občinske o-blasti, da je potrebno prepleskati učilnice slovenske osnovne šole \ Štandrežu. Občinska oblast, ki ]e dolžna vzdrževati zgradbo, ucilnic ni prepleskala vsaj deset let. Povsem naravno je, da so stene postale temne in umazane ter jemljejo svetlobo v razredu. Karabinjerske zasede na naših cestah V ponedeljek zjutraj so karabinjerske patrulje pripravne cestne zasede v vsej naši dezeh- V akciji je sodelovalo 515 moz m 170 avtomobilov Pet ljudi so aretirali, 50 so jih prijavili sodni o-blasti Karabinjerji so izvedli tudi razne preiskave in so nas 8 granat, dve ročni bombi, 11-000 nabojev raznih kalibrov, _ kilogram eksploziva. Zaradi kršenja cfs cih predpisov »o karabinjerji prisodili «90 glob. odvzeli so Šoferjem de- vet vozniških dovoljenj. Našli so budi dva ukradena avtomobila. V Vidmu je krožila vest, da je poveljstvo karabinjerjev odredilo akcijo tudi v zvezi s številnimi tatvinami, do katerih je prišlo zadnje dni prejšnjega tedna v Vidmu. Pri trčenju dveh avtomobilov se je v Moši ponesrečil 62-letni zidar iz Moše Dante Puia. Delavca so z rešilcem prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili lažji možganski pretres in razne praske. Okreval bo v 8 dneh. »Gradbena blagajna za vzajemno pomoč», ki so jo ustanovili 6. decembra 1962, je v desetih letih opravila zelo- -veliko dela v Jtorist gradbenih delavcev. Blagajno so ustanovili po takrat sklenjeni delovni pogodbi, ki je določala, da se del plač položi na posebni račun, da se temu dodajo še obvezni prispevki delodajalcev. Namen te blagajne je bil uporabljati sredstva za prispevke delavcem, ki bi bili bolni, nezaposleni ali zaradi kakega drugega vzroka začasno brez plače. Na Goriškem so na to pot stopili še prej kot v drugih pokrajinah in v prvem desetletju obstoja so dosegli zavidljive uspehe. Na čelu upravnega odbora je že vseh deset let geom. Pietro Protto kot zastopnik gradbenikov - delodajalcev, podpredsednik pa je Sergio Donda kot zastopnik sindikatov, v upravnem odboru je še 16 članov, ki zastopajo tako delodajalce kot delavce. V blagajno so imeli v prvem letu delovanja vpisanih 1.800 delavcev, sedaj jih imajo 2.200, največ jih je bilo v letu 1969 in sicer 2.350. V prvih letih obstoja se je v blagajno steklo letno nekaj nad 200 milijonov lir, ta vsota je postopoma naraščala (bodisi zaradi povečanja plač kot zaradi večjega števila vpisanih) in dosegla lani skoro 600.000.000 lir dohodka letno. Tudi stroški so bili veliki, sorazmerno z razpoložljivostjo. V prvih sedmih letih so za razne oblike pomoči porabili letno od 200 do 300 milijonov lir, v zadnjih treh letih se je bodisi zaradi naraščajoče krize na gradbenem področju kot tudi zaradi številnih stavk letni izda- tek povečal na približno 500 milijonov lir. Dodajmo tem še druge oblike podpore in socialne pomoči, pa lahko ugotovimo, da je bil inkasirani denar dobro uporabljen. Gradbena blagajna (Cassa edile) daje podporo delaveem v prvih treh dneh bolezni (ko nihče ne plača izgubljenih delovnih dni), o-trokom gradbenih delavcev daje študijske podpore, skrbi za vzdrževanje počitniške kolonije tako ob morju (Caorle), kot v gorah (Co-meglians in pa Forni di Sopra), daje podpore v primeru brezposelnosti, smrti, popolne invalidnosti, nagrado ob 60-letnici, itd. V zadnjem času so skušali z denarjem te blagajne uresničiti željo vseh delavcev — zagotovljeno letno plačo. Na tak način oi delavcem gradbene stroke zagotovili umirjeno življenje tudi v težkih konjunk-turnih trenutkih. Zakliičimo naše poročilo še z ugotovitvTjo. da skrbi ta ustanova tudi za strokovno šolsko izpopolnjevanje. Gradbeni delavci skupno z delodajalci sami upravljajo svojo blagajno. Nadzorujejo jo in prav zaradi tega je ta blagajna v desetih letih obstoja dosegla lepe uspehe, za razliko od tistih, kjer so zagospodovali birokrati. MLADINSKE IGRE Zaključilo sc je tekmovanje v streljanju V okviru občinskih mladinskih iger so se v soboto zaključila tekmovanja v streljanju, ki so bila na poligonu na Svetogorski ulici. Vpisanih je bilo 13 tekmovalcev. Rezultati prvih treh uvrščenih: 1. Fabrizio Zanetti 150 toč , 2. Paolo Carrettin 140 tečk, 3. Bran-cati in Marini A. 139 točk. Izleti Slovensko planinsko društvo v Goric! priredi v nedeljo, 13. maja enodnevni vzpon na Kucelj in na Čaven. Pohod bo štet za eno prisotnost »planinstvo in šport za vsakogar*. Podrobnejše informacije in vpis na sedežu SPD, Ulica Malta 2, vsak dan od 9. do 12.30 in od W. do 18. ure. Razna obvestila Sekcija ANPI iz Standreža se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k izvedbi pokrajinskega antifašističnega zborovanja v Štandrežu dne 25. aprila 1973. Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici, Ulica Randaccio 10; sporoča da bo v soboto. 12. maja ob 18. uri v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Vabljeni starši in njih name-si raki. Iz gor iškega matičnega urada ROJSTVA: Barbara Nardon, Ele-na Pizzi, Tamara Šuc, Dooata Del Bianco, Andreja Simčič, Elena Le-pre, Adriano Francesco Dragotta, Costanza Francesca Dragotta, Wal-ter Vida. SMRTI; uradnik 65-letni Gualtie-ri Calligaris, dojenček Aleksander Beneoetič, gospodinja 79-letna Sabina Simonato vd. Boem, upokojenka 75-letna Josipina Kragelj. Mladinski krožek Gorica obvešča nagrajence slikarskega ex tem-pore, ki niso dvignili nagrad v nedeljo v števerjanu, da to lahko napravijo na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2. Nagrajene slike so razstavljene v Gregorčičevi dvorani, Verdijev korzo 13. Kino ZADEVA PETOVLJE: NEKAJ OBROBNIH NOVIC Zaradi podpiranja obtožena prijateljica priprtih osumljencev Priporniki niso več v samicah in se lahko pogovarjajo z odvetniki in svojci - Predložena zahteva po izpustitvi Furia Larocce Tri pomembne novice beleži kronika v zvezi s preiskavo o umoru treh karabinjerjev pri Petovljah: obtožba proti sedmi osebi, ki je na začasni svobodi, prekinitev popolne izolacije šestih osumljencev, ki so v goriških zaporih, ter prva zahteva po izpustitvi enega izmed osumljencev na začasno svobodo. Preiskava v zvezi z zadevo Pe-tevlje, ki povsem naravno poteka v popolni tajnosti, je nepričakovano povlekla v vrtinec Aimo Mario Soo-Pazzi, mlado nosečo dekle, ki se je družila s priporniki in zlasti z Romanom Resnom. Scopazzijevo so obdolžili podpiranja osumljencev. Drugih podrobnosti ni bilo mogoče izvedeti. Dodamo lahko še to, da so jo zaslišali in da je imenovala svojega odvetnika Livia Ber-nota, ki brani Resna in oba Mez-zorana. Življenje pripornikov se je po velikonočnih praznikih premaknilo na boljše. Romano Resen in Enzo Ba-din ne prestajata več pripora v samici. Naslednje dneve so nudili več osebne svobode tudi Giorgiu Budicinu in Furiu Laroccu, v tretji fazi pa še bratu in sestri Mezzo-rana. V naslednjih dneh so se vsi obtoženci lahko na štiri oči pogovarjali s svojimi branilci Battel-Iom, Bemotom, Maniaccom in Pe-drooijem. Ob strogem nadzorstvu zaporniških stražnikov pa so se mogli srečati še s svojci. Dovoljenja za pogovore z odvetniki je podpisal preiskovalni sodnik dr. Ceni-si, medtem ko je moral dovoljenje za pogovore pripornikov s svojci izdati državni pravdnik odv. Pa-scoli, id nadzoruje sodne zapore. Večja svoboda pripornikom in njihov pogovor z odvetniki je omogo- čil obrambi, da je prišla do prvih zaključkov in s tem tudi do novih pobud. Odvetnik Pedroni je včeraj vložil zahtevo za izpustitev svojega varovanca Furia Larocce. Zahtevo je pravno obsežno utemeljil, češ da bi morali v obtožbi izpustiti splošni značaj ter točno določiti, kaj koga dolžijo. Če bi preiskovalni sodnik zavrnil zahtevo, obstaja možnost priziva na preiskovalni oddelek tržaškega prizivnega sodišča ali celo na kasadjsko sodišče. To so poglavitne novice teh dni. Drugih tudi ni pričakovati, vsaj en mesec ne, dokler ne bodo strokovnjaki vložili svojega strokovnega poročila, o magnetofonskem posnetku telefonskega obvestila, ki je napotilo tri karabinjerje v tragično smrt v Petovlje. (iorica VERDI 17.15—22.00 «Un uomo da ri-spettare*. K. Douglas. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «Per 100 chili di droga*. G. Hackmann in K Black. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. f il cimitero degli elefanti*. G. Weiss-miiller. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 »Amore e morte nel giardino degli dei». E. Blanch in P. L Lavrence. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. V1TTORIA 17.15—22.00 «La papessa Giovanna*. L. Ullemann in G. De Haiviland. Barvni film. Tržič A7.ZURRO 17.30-22.00 »Ultimo tango a Parigi*. Barvni film. M. Brando in M. Schneider. EN GELSICR 16.00 «La notte dei dia-voli*. Barvni film. PR CII ' 17.30 «Le amanti di Dra-cula*. Barvni film. Nora ('nrira SOČA «10.000 dolarjev za pokoj*, ameriški barvni film — ob iR.OO in 20.00. SVOBODA «Sacco in Vanzetti*. italijanski barvni film — ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Roling s toneš*, angleški barvni film — ob 19.30. RENČE Prosto ppvvčiNA »Mrtvega i rosi živega ubij*, amer.-italijanski barvni film — ob 20.00. KANAL Prosto DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči ie ležurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, beL 2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČD Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alla Salute Ul. Cosulich. tel. 72-480. PRIMORSKI DNEVNIK 4 9. maj PONOVNI ZASKRBLJUJOČI GLASOVI IZ ZAHODNEGA SVETA Zahodna Evropa naj postane japonska trgovska kolonija? Japonci kupujejo vse - Primer Francije je zelo zgovoren - Nagel «vdor» Pismo Vietnamcev iz «tigrovih kletk» Agencija južnovietnamske osvobodilne fronte (GPA) je pred kratkim objavila pismo 124 obolelih u-jetnikov iz zapora v Kon Sonu, ki so jih saigonske oblasti februarja premestile v Bien Hoa in jih tu mučile. Pismo je bilo poslano 2. februarja mednarodni kontrolni komisiji in komisiji za zapornike. V pismu je rečeno: «Nas patriote, ki se borimo za mir. neodvisnost, nevtralnost, demokracijo in samoopredelitev Južnega Vietnama ter končno zedinjenje naše dežele, so saigonske oblasti aretirale, mučile in depor-tirale. Že leta životarimo v južno-vietnamskih zaporih, zlasti v Kon Sonu (otok Pulo Kondor), kjer so že mnogi naši rojaki našli smrt. Mnogi od tistih pa, ki so še živi, so se razboleli, med temi nas 124. Vsi smo onemogli, napadle so nas bolezni, razne srčne okvare, želodčne bolezni in tuberkuloza... Z nami okrutno ravnajo v tako imenovanih «tigrovih kletkah* in «vo-lovskih hlevih*. «16. februarja ponoči nas je u-prava zapora premestila iz «tigro-vih kletk* v taborišče št. 7 v Kon Sonu, na sedež glavnega policijskega štaba tretje cone (provinca Bien Hoa), kjer so nas skrivaj izpustili na svobodo, in sicer v skupinah po tri ali pet v Bein Hoa. Fuk Tuj, Long An, Hau Ngija in druga mesta. «Po predpisih bi nam morali zagotoviti prevoz za povraiek domov, toda prepovedali so nam, da bi odšli v naša domača mesta, zlasti v Saigon, Kon Lon in Djija Din. Navzlic naši tako imenovani svobodi nismo varni, marveč so naša življenja nenehoma v nevarnosti spričo grobih ukrepov, ki jih proti nam uporabljajo saigonske oblasti. «Po 17 ali 18 letih ločenosti, je naša edma želja, da bi spet našli naše družine. Na žalost smo primorani, da tako bolni in izčrpani živimo v izgnanstvu. Nasa največja želja je, da bi dosegli mir, neodvisnost in svobodo. Zato smo bili srečni, ko smo čuli vest o vzpostavitvi miru v naši deželi in je bil v Parizu podpisan sporazum o prenehanju vojne 27. januarja 1973, kakor tudi, ko smo čuli za določila o miru, koaliciji, nevtralnosti in nacionalni slogi v Južnem Vietnamu. «Strinjamo se oziroma podpiramo prisotnost Mednarodne komisije za kontrolo in nadzorstvo v Vietnamu ter Indokini. Pripravljeni smo pozabiti na vse naše dosedanje trpljenje. Podpiramo slehernega posameznika ali organizacijo, ki prispevajo k ohranitvi miru v Vietnamu, v skladu z določili pariškega sporazuma. Iz teh razlogov, soočeni z nesprejemljivim stališčem saigonskih oblasti, ki ga te kažejo do stotin tisočev zapornikov, vam pošiljamo to pismo, da bi osredotočili vašo pozornost na naslednje zakonite in nujne zahteve: 1. Mednarodna kontrolna komisija in komisija za zapornike morata v navedenih provincah izvesti ustrezno preiskavo ter intervenirati pri saigonskih oblasteh, da nam omogočijo povratek k našim družinam, pokažejo skrb za nas in nam jo zagotove. 2. Mednarodna kontrolna komisija in komisija za zapornike naj posredujeta pri saigonskih oblasteh, da prenehajo grobo ravnati z nami in da neodložijivo izboljšajo življenjske pogoje zapornikov; najnujnejše je, da zapornike oskrbe z ustrezno količino hrane in da jih izpuste na svobodo, v skladu s pariškim sporazumom. 3. Saigonska administracija naj nam omogoči, da se sestanemo s člani Mednarodne komisije za kontrolo in nadzor v kakem mestu province Bien Hoa, da bi jim mogli povedati, kaj vse smo videli in preživeli. Nazadnje izražamo svoje upanje, da boste v imenu obeh komisij in zaradi miru, neodvisnosti in svobode vietnamskega ljudstva storili vse potrebne korake za čimprejšnjo izpolnitev naših želja.* Pismo je podpisalo 124 zapornikov iz zaporov v Kon Sonu, ki so bili 16. februarja premeščeni v Bien Hoa. Pričakovati je, da bo lakajski, fašistični režim tako in podobno postopal, dokler bo le šlo. Seveda je borba za mir in neodvisnost Vietnama stvar, ki so zanjo bile in še bodo potrebne žrtve. Toda ne bodo ostale brez plodov. PARIZ, 8. — Vse kaže, da Evropa kljub raznim svojim «skupno-stim» ne zna biti samostojna. Ko so De Gasperi, Adenauer in Schu-man dali zamisel za enotno zahodno Evropo, so si jo zamišljali kot nekaj samostojnega in protiutež a-meriški ekspanziji, dejansko pa je »vropska ekonomska skupnost bila dolgo let privesek velikih in močnih ZDA. In ko se je končno zahodna Evropa nekoliko otresla tega nezaželenega tutorstva, je začela postajati vplivno področje nove ekonomske velesile — Japonske. Nekdo je zapisal v zvezi s tem takole: «Evropa, ki je bila do včeraj zasebna last ZDA, bi mogla v nekaj letih postati trgovska kolonija Japonske*. Čeprav ne soglašamo v celoti s tem, ker ne vidimo v japonski «in-vazijii* tolikšne nevarnosti, drži, da se japonsko gospodarstvo vriva v gospodarstvo zahodne Evrope. Za-hodnonemška industrija, ki je bila dolgo časa in je še vedno «dome-na» ameriškega kapitala, postaja interesna sfera japonskega kapitala. Nemci so v šali mesto Diissel-dorf krstili v Japandorf. Podobno je z nekaterimi kraji v Franciji, kamor se japonski kapital že «nevamo vrašča*. To vraščanje zasluži določeno zanimanje. Oglejmo si ga pobliže. Do pred nekaj leti so bili Japonci navzoči v Franciji le s svojimi odličnimi motornimi kolesi in radijskimi ter fotografskimi aparati. Danes pa jih srečujemo na vsakem koraku. Pred tremi leti je prispelo v Pariz le par tisoč japonskih turistov, za letos je najavljenih že nad 300.000. Japonci imajo v Parizu svoje hotele, seveda najboljše, «svoje» restavracije, seveda najboljše, in tudi «tuje» torej francoske restavracije, vendar s svojimi jedilniki. Japonski poslovni ljudje prihajajo v francosKo prestolnico in v Francijo kar v «tropih». Pravzaprav je to bila ameriška taktika, ki so se je Japonci dobro naučili. Skupina japonskih poslovnih ljudi prispe v Pariz, podobno kot v Bonn ali kam drugam v zahodno Evropo, in pokupi vse, začenši z veleblagovnicami in umetnostnimi galerijami, pa do modnih ateljejev in dirkalnih konj. Pa tudi vinske plantaže in stare gradove kupijo Japonci. Ker imajo Japonci v Parizu že devet svojih bank, si lahko privoščijo tudi marsikaj, česar si ne morejo več privoščiti Američani. V eni najbolj elegantnih pariških arterij v Avenue Matignon so si Japonci postavili umetnostno galerijo, za katero menijo, da je ena najpomembnejših v Parizu in v Evropi. In ta galerija kupuje gore umetnin, posebno moderno umetnost in pa preverjene ekspresioniste. Zaradi tega so cene tej umetnosti močno poskočile, razen del tistih umetnikov, ki so jih Japonci tako rekoč vzeli «v zakup*. Eden teh je tudi sloviti Salvador Dali. Japonci pa si v Franciji ne privoščijo le nakupa premičnin. Lotili so se tudi nepremičnin. Neki japonski industrijec namerava kupiti neko zimsko športno središče, neki japonski turistični izvedenec pa namerava stare francoske gradove na He de France spremeniti v hotele za svoje rojake. Neki Japonec, seveda petičnež, pa si je za poldrugo milijardo lir kupil 45 ha vinograda. Konji 12 najboljših francoskih konjušnic že dirkajo za «japonske barve*. Celo pariška moda, na katero so ponosni vsi Francozi, ni več vsa francoska. Deloma je že prešla v roke Japoncev, ki začenjajo odpirati v Parizu in v drugih francoskih mestih svoje modne trgovine, celo svoje modne ustvarjalce so pripeljali v Pariz, da bi pariškim krojem dodali kaj orientalskega nadiha. «Vdor» japonskega kapitala in japonskega človeka v industrijski sektor je počasnejši. Francozi so previdni. Japonci pa niso vsiljivi in bi ne hoteli Francozov «preT strašiti*. Zato poudarjajo, da raje vidijo «koncertirano» trgovsko politiko, kot se je izrazil sam japonski zunanji minister Masayoshi O-hira med svojim nedavnim obiskom v Parizu. Pariški poslovni ljudje pa trdijo, da so Japonci sklenili «Skupno evropsko tržišče obkoliti*. In ta težnja se izrazito kaže v avtomobilski in elektronski industriji. Podjetje Toyota je že postavilo dve svoji tovarni in sicer eno na Portugalskem in eno na Irskem. Sedaj namerava graditi tovarno avtomobilov v Španiji. Japonska tovarna Nissan proda že 20 odst. svoje Še posebej «zanimivo» je za Japonce področje elektronike, nadalje kemična industrija ter industrija krogličnih ležajev. V letu 1972 je Japonska potrošila v tujini skoraj 8 milijard dolarjev. V glavnem je šlo za naložbe. Četrtina teh naložb, torej vrednost dveh milijard dolarjev, je prišla na najrazličnejše načine v zahodno Evropo. In te naložbe tokijska vlada podpira, ker jo breme tuje valute in sicer breme 25 milijard dolarjev teži. Posebno po zadnjih peripetijah na finančnih področjih, ko so poslovni ljudje šibkejših valut iskali za vsako ceno trdnejše valute ir. ko je zaradi tega vse «be-žalo* v Zahodno Nemčijo in na Japonsko. Če vzamemo vse to, kar smo navedli, v absolutnih merilih, bomo ugotovili, da ta vdor Japonske v Evropo še ni tolikšen, da bi se morali pred njim bati. Posebno če upoštevamo obseg ameriške navzočnosti v Evropi. Zato se logično postavlja vprašanje, zakaj smo v začetku rekli, da postaja Evropa vplivno področje Japonske ekonomije? To nam bo jasno tedaj, če bomo vzeli v poštev naglico, s katero japonski kapital vdira v zahodno Evropo. Japonske naložbe v zahodnoevropsko ekonomijo, so se leta 1972 povečale, v primerjavi z letom prej, na nekaterih področjih celo za. 140 odst., prodaja japonskega blaga pa se je v zahodni Evropi leta 1972 povečala za 40 odst. v primerjavi z letom 1972. Ameriška invazija nekoč, ni bila tako «nasilna». V določenih krogih zahodne Evrope se zato že govori o nujnih protekcionističnih ukrepih, ki da so potrebni, kajti sicer da bo zahodha Evropa postala «japonska trgovska kolonija*. f ' ' Fotoreporter Nick Ut dobil pulitzerja za vietnamsko deklico Motiv iz Ricmanj (Foto M. Magajna) NEvV YORK, 8. — Med znanimi nagradami pulitzer, ki so jih včeraj razdelili za novinarstvo in fo-toreporterstvo, je veliko priznanje dobil «Washington posta za svoja poročila o trenutno najbolj aktualnem problemu ZDA o tako imenovanem «primeru Watergate». Kot fotoreporter je dobil Pulitzerjevo nagrado vietnamski fotoreporter a-gencije Associated Press Nick IJt za «najboljšo fotografijo leta* in sicer fotografijo znane vietnamske deklice, ki gola beži po ulici pred ameriškimi napalmskimi bombami. Gre za tisto deklico, kakih osmih - desetih let, ki so jo na vseh evropskih televizijskih mrežah večkrat prikazovali v dneh, ko je bilo toliko govora o sklenitvi miru med Američani in njihovimi sai-gonskimi lakaji ter predstavniki južnovietnamske osvobodilne vojske in predstavniki Severnega Vietnama. Pulitzerjevo nagrado za dramsko umetnost so podelili Jasonu Millerju za njegovo odrsko delo «That Championship? Season*. Pu- litzerjevo nagrado za najboljši r° man leta pa je dobila Eudor? Welty za roman «The Optimist* Daughter*. FILMSKI SPOREDI V SLOVENIJI ......................................................................".iinmmiiiimiiiuiiiiimiiiiiHiiM OB SEDANJEM ITALIJANSKEM VZPONU NA NAJVIŠJO GORO SVETA Odprvega vzpona na MountEverest bo konec meseca minilo dvajset let MalIory in Irvine morda že 1924. prispela na vrh - Poleg Italijanov so doslej dospeli na vrh že Britanci, Švicarji, Indijci, Američani, Kitajci, Japonci in Nepalci Te dni so člani ital. odprave prispeli na Everest Najvišja gora na svetu se uradno imenuje po Georgu Evere-stu, ki je izmeril njeno točno višino, ima pa tudi več domačih imen, med katerimi prevladuje tibetansko Como Longma. Znana je tudi kot Kangtanting Gjolmo ali Miti Guti Langnga. Po naše bi vsa ta imena pomenila približno «kraljica gora modrega snega*. V torek, 29. maja bo minilo točno 20 let, odkar je prvi človek stopil na sam vrh te mogočne piramide in zaključil boj, ki je trajal kar 32 let Raziskovanje Everesta se je začelo po koncu prve svetovne vojne, ko je tibetanski verski in politični poglavar Dalai Lama dal dovoljenje za prehod ozemlja pod njegovo oblastjo in pristop do gore s severne strani. Nepal je bil takrat za tujce še zaprt in baza za tedanje odprave je bil budistični samostan Rongbuk ob koncu istoimenskega ledenika, ki je izviral iz severne stene Everesta. Angleži, tedaj gospodarji polovice sveta in tudi bližnje Indije, so imeli dolga leta monopol pri raziskavah. Prva odprava je šla na pot leta 1921, začela pa se je slabo, saj je že med potjo en alpinist zbolel in tudi umrl, drugi pa obolel. Ostala sta le dva alpinista, med tema Mallory, ki je postal kasneje eden največjih raziskovalcev Himalaje. Z izredno skromnimi pripomočki sta dosegla prelaz, ki je povezoval dolino ledenika Rongbuk z manjšim vzhod- Horoskop proizvodnje v zahodni Evropi. .................................................................................... .....mi...,mi.......M................... m mizma bi za vas bil kot zdravilo. Prijateljsko boste rešili neki spor. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) V kratkem vam bo znanec povrnil svoj dolg. čaka vas potovanje, ki ga že dolgo odlagate. Sreča v igri. Nepričakovan obisk. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Še nekoliko potrpljenja, potem se bo vaš predstojnik nekako unesel. Neka ženska oseba ni do vas povsem iskrena. Zdravje dobro. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vaš poslovni partner se ne bo držal vseh določil dogovora. Odlično počutje na nekem sprejemu. Oglasila se vam bo ljubljena oseba, kot dogovorjeno. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Z veliko radostjo boste prejeli zasluženo priznanje. Utrjeno razumevanje v družini. Skušajte okrepiti svoje živce. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Niste računali slabo, uspeh vam je zagotovljen. Ne kažite nestrpnosti v odnosu do sodelavcev, čustveno življenje umirjeno. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nekdo se vam bo predstavil za prijatelja vašega sorodnika, ne verjemite mu. Nekoliko zrahljano zdravje. Utrjena čustva. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Življenje vas je težko preizkusilo, kmalu pa boste za to prejeli zasluženo priznanje. Napredek v nekem čustvenem odnosu. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) V glavo vam bo šinila izvrstna ideja, ki jo boste že v kratkem uresničili. Prejeli boste precejšnjo vsoto denarja. Prijetno srečanje s prijatelji. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) S svojo odmaknjenostjo si boste naprtili kup nevšečnosti. Začasen zastoj v poslih. Pazite se ženske osebe, ki se vam kar naprej vsiljuje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Kupčija, ki je že bila z uspehom sklenjena, se bo nenadoma razdrla. Doživeli boste presenetljivo lep dokaz prijateljstva. Zdravje ugodno. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Navzlic porazu, ne smete popustiti, ker se že ustvarjajo ugodne možnosti tudi za vas. Več sreče v ljubezni. Normalno zdravje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne bodite vendar vedno in povsod tako mračni, kanec veselja in opti- nim ledenim pritokom. Na višini 7007 metrov jih je snežni vihar prepričal, da bi bilo nadaljevanje poti nemogoče. Druga odprava je šla na pot že naslednje leto in je s seboj nosila že jeklenke s kisikom. Mal-lory in Sommervell sta brez njega dosegla izredno višino 8225 metrov, druga naveza s kisikom pa 8292 metrov, vrh pa je ostal še daleč. Sicer je Mallory pristavil, da bi s kisikom on in Sommervell lahko nadaljevala vzpon do vrha. Med umikom z gore je plaz povzročil smrt 6 nosačev. Odprava, katero so Angleži priredili leta 1924, je skoraj prepričala alpiniste, da je Everest nepremagljiv. Že med opremljanjem visokih taborov sta zaradi mraza umrla dva nosača, med pripravljanjem nadaljnje poti pa se skupina 4 nosačev ni vrnila. Prvo navezo sta sestavljala Norton in Sommervell. Dosegla sta 8200 metrov in tam prespala. Nadaljevala sta brez kisika. Sommervell je dosegel 8400 metrov, Norton pa celo 8572. Popolnoma izčrpan in skoraj slep zaradi snežnega blišča se je komaj vrnil v nižje tabore. Teden dni kasneje sta s kisikom poskusila srečo Mallory in Irvine. Do višine 8000 metrov jih je spremljal tudi znanstvenik O-dell. Od tam je dolgo opazoval, kako sta tovariša počasi napredovala. Ob 12.50 pa jih je zajela megla Mallory in Irvine se nista več vrnila in nobenega sledu niso našli, ki bi razjasnil njihovo u-sodo. Morda sta tudi dosegla vrh in se ponesrečila ob povratku. Globoko prizadeti od te tragedije so alpinisti počakali kar 9 let za nov naskok. Med vzfx>nom so na višini 8394 metrov našli cepin, ki je pripadal Malloryju ali Irvi-nu, vrh sam pa je ostal nepremagan zaradi obilice snežnih padavin in čudnih prividov, ki so prizadeli onemogle gornike. Dve zanimivosti iz teh prvih odprav. Med nosači je bilo vedno precej žensk. V enemu svojih dnevnikov navaja Mallory primer mlade Tibetanke, ki je do višine 6034 metrov ponesla poleg 18 kg tovora tudi dveletnega sinčka. Hujši je drugi: leta 1933 je raziskovalec Houston obletel Everest, kar je med praznovernim domačim prebivalstvom povzročilo paniko in tej oskrunitvi božanstev Como Longme so pripisali katastrofalen potres, ki je zajel pod- ročje v januarju leta 1934. Povsem nenavaden je bil poskus leta 1934. Na pot je šel samo 38-letni kapetan Maurice Wilson. Brez opreme in preoblečen v domačina je dosegel samostan Rongbuk. Lama ga je blagoslovil in s tremi nosači je Wilson nadaljeval pot proti steni Everesta. Wilson je bil med vojno ranjen in ni bil zmožen treznega presojanja. Bil je prepričan, da po nekaj dneh posta človek lahko živi brez hrane. Trije nosači so brž uvideli, pri čem so in so Wilsana na skrivaj zapustili. Anglež pa je pogumno nadaljeval pot in seveda podlegel. Leto kasneje je, njegovo truplo našla odprava, katero je vodil Erič Shipton in je imela le raziskovalne namene. Do ■začetka druge svetovne vojne so šle na pot še tri angleške odprave, vendar vse zaman. Vse so bile bolj skromne in so računale na srečne okoliščine, katerih pa Everest ni nudil. Po drugi svetovni vojni in kitajski revoluciji je postal Tibet prepovedan za prehod. Treba je bilo začeti vse na novo z južne strani, iz Nepala. Leta 1950 je človek prvič stopil na deviški vrh prvega osem-tisočaka Annapume in novo oporišče za ekspedicije je postal samostan Tjangboče na višini 3600 metrov med gozdovi brez in i-glavcev. Isto leto so Everest poskusili prvič tudi «tujci». Ni šlo namreč za običajne Angleže, temveč za odpravo iz ZDA. Seraki ledenika Kumbu so na samem začetku poti ustavili Američane. Že naslednje leto so Angleži izvedli obširno raziskovalno delo in morda iz reklamnih namenov «našli» v snegu sveže in jasne odtise jetija. Leto 1952 je bilo švicarsko. Proti Everestu sta se odpravili dve odpravi. Pomladanska je dosegla 8550 metrov, jesenska pa je po monsunskem obdobju prišla do 798C metrov visokega prelaza na grebenu med Everestom in bližnjim Lhotsejem. Zima je pregnala alpiniste s snegom in hudim mrazom in jih z nevihtami zasledovala še v dolino. Med vzponom je izgubil življenje tudi en nosač. Britanski odbor za Everest je za leto 1953 spravil na noge mogočno odpravo, sestavljeno iz najbolj izkušenih gornikov Comrnon-vvealtha. Vodil jo je polkovnik John Hunt. Načrtno so alpinisti opremili vzpon do 7900 metrov in se nato umaknili za kratek oddih. 26. maja je začel mogočni napad na goro. Evans in Bourdillon sta najprej postavila tabor 8135 metrov visoko in naslednji dan dosegla nov višinski rekord z 8725 metri stranskega južnega vrha. S tem sta končala svojo raziskiv valno delo in se umaknila. 28. maja sta do višine 8500 metrov prišla Novozelandec Hillary in domači šerpa Norkey Tensing. Dve uri sta se mučila, da sta postavila šotor in noč prebila v glavnem v pripravljanju toplih pijač. 29. maja ob 6. uri sta odrinila in po treh urah, na podlagi izkušenj in opisa Evansa in Bour-dillcvna dosegla južni vrh. Na ledenem grebenu sta morala klesati stopničke in celo popravljati dihalno napravo Tensinga, kateri je zamrznil ventil. Žleb, ki se je končal na položnem snežišču samega vrha, je predstavljal zadnjo težavo, ob 11-30 pa sta oba stala na vrhu. Šlo je za zmago tehnike in organizacije nad slučajem in lahko rečemo, da je tisti dan padel eden velikih mitov tega stoletja. Važna je bila zmaga nad Everestom tudi zato, ker je nanj stopil poleg Hillaryja tudi domačin. Norkey Tensing je imel kot viso- kogorski nosač že veliko izkušenj. Njegova želja po dviganju ga je ločila od ostalih šerp. ki so po napornih vzponih raje takoj odšli v dolino. Alpinistična miselnost in želja po zmagi sta pripomogli, da so ga odprave vključevale v naveze za končne vzpone, Že leta 1952 je prišel s Švicarjem Lam-bertom do višine kakih 8550 metrov. Zaradi svoje izkušenosti je večkrat pomagal odpravam tudi na gorah oddaljenega vrha Kara-koruma.' Hillary je takole opisal končni del vzpona v svoji knjigi «Preko 8000»: «Greben se je razvijal na desno. Po visoki vzpetini, za katero smo mislili, da je vrh, je stala nova višja. Bila sva zelo izmučena in Tensing je napredoval s težavo, sam’pa sem’že dve uri vodil in klesal stopničke. Skušal sem napredovati samo z derezami, bilo pa je prenevarno in moral sem klesati še naprej. Obupan in živčno strt sem začel dvomiti v zmago, končno pa se mi je zazdelo, da je guba pred nama res zadnja. V daljavi je bila namreč že vidna nepregledna planota Tibeta. Po tankem robu je pot vodila na sneženo kupolo, ki je bila lahko samo vrh, kakih 10-12 metrov nad nama. Stopil sem na tanki rob in z močnimi udarci preveril niegovo trdnost, medtem ko me je Tensing varoval. Vzdržala je in po nekaj korakih sva bila na vrhu*. «Poinislil sem na vse tiste, ki so z mnogo slabšo opremo prišli do 8500 metrov in še posebno na Malloryja in Irvina. ki sta 30 let prej izginila. Brez posebnega u-panja sem iskal kak znak, ki bi razkril morebitno osvojitev vrha pred nesrečo*. «Na vse strani so se dvistali mogočni vrhovi Himalaje. Slikal /sen: in slikal, medtem pa je Tensing izkopal v snegu majhno !uk-njo in vanjo spravil nekaj čoko- lade, peciva in sladkorja, kot darilo bogovom Como Longme*. Časovno bi lahko prvenstvene vzpon? na 14 vrhov z več kot 8009 metri nadmorske višine zabeležili takole: ANNAFURNA (Nepal) 8078 me trov — 3, 6. 1950 — Na vrhu Herzog in Lachenal, člana francoske odprave. EVEREST (Nepal) 8848 metrov --29. 5. 1953 — Na vrhu Hillary in fc-nsing, člana odprave Com-monvvealtha. NANGA PARBAT (Pakistan) 8125 metrov — 3. 7. 1953 — Na vrhu Buhi, avstrijski član nemške odprave. K j (Pakistan) 8611 metrov — 31. 7. 1954 — Na vrhu Compa-gnoiu ir. Lacedelli, člana italijanske odprave. ČO OJU (Nepal) 8153 metrov — 19. 10. 1954 — Na vrhu šerpa Pasang Dava Lama ter Tichy in Jochler, člana avstrijske odprave. MAKALU (Nepal) 8481 metrov — 15. 5. 1955 — Na vrhu Couzv in Terray, člana francoske odprave katere vsi člani so v naslednjih dneh dosegli vrh. KANGČENDZONGA (Nepal) 8597 metrov — 25. 5. 1955 — Na vrhu Band in Brown, člana britanske odprave. Naslednji dan sta vrh dosegla tudi Hardie in Steather. MANASLU (Nepal) 8125 metrov — 9. 5. 1956 — Na vrhu šerpa Gjaltsen Norbu in Imaniši, član japonske odprave. Dva dni kasneje na vrhu tudi Kato in Hi-geta LHOTSE (Nepal) 8501 meter -18. 5. 1956 — Na vrhu Reiss in Luchsinger, člana švicarske odprave. ki je v naslednjih dneh( BRUNO KRIŽMAN Če imo kdo možnost, da S ^ Ljubljano (vendar Mpamo, Gote filme ponovili tudi v ^ rici), ga hočemo opozoriti, * dni sporedi tamkajšnjih km tografov vsebovali skrajno Jtgun, va dela, ki niso izšla Predvajali so sovjetski JHf1 „ ^ dreia Tarkovskega «Andrej ^ S? lj(t w», cijo roljskega režiserju - - ^ Skolimouoskega «Kralj, ddma. m angleški film Roberta A cPrividh (Images). Kar se ^ sovjetskega filma, bo vRaiJ.^ ko izšel le v kulturni ****%%. Film Skohmoivskega še zori uve. šel, čeprav nastopata vT™enuriaida Ijavljena igralca Gina KoU° in. David Niven. Altman^ Jnnah katerega protagonistka o« ^ York je zmagala nagrado v ^ nesu, pa bo težko izšel P zaradi svoje nekomercialnosti- FILMSKIH KROŽKIH, vina Truffautova mojstru v La Cappella La Cappella Underground 9. maja ter .J 2i. nes, v sredo, v petek in v soboto ob 'film uri predvajala morda naiyJngoisa francoskega režiserja ^ repriz Trufauta. Gre za premier0 ’ • & ne izdaje Truffautovega J" et leta 1961 «Jules e Jim» ieanne Jim), v katerem i9ral°. pjenri Moreau, Oscar Werner tn Sene. _ . V svojem običajnem jgiu nem tonu se Truffaut v -jatelj-sprašuje o odnosu med F An0sti stvom in ljubeznijo, o nez™7 j izživi jen ja v treh. Po rezis-- J zfl. javi «je ideja filma, da^P ^eti drvoljiva ustanova, d drugačne rešitvev. S. G. Demonstracije proti nacističneifl11 zločincu KOELN, 8. - PeL|orvnCui študentov je včeraj vdrl fran-dr. Kurta. Lischka, ki fe . ta 1950 cosko vojaško sodišče ^ vaj-obsodilo na dosmrtno F00 rfe-nega zločinca. Večja s “Lj,, ka' monstrantov . pa je v . ncentra' kršne so nosili jetniki v , prerijskih taboriščih, čakat h. proti govimi uradi. Demonstr J v0dila nacističnemu zločincu J kaai' 58 JSS5&S »j««» •S v,™ je izgubila v nacisticn sor°a. vse (Nadaljevanje na 6. strani) vse svoje bližnje in daljne ^ nike, pred malo manj zzJiodn° leti oklofutala tedanjeg ,a £;s-nemškega zveznega k - ^lar- Singerja. Leta 1971. je p Lisci*0' sfeld skušala ugrabit svetovn ki je bil v času drage s vojne pomočnik šefa gesmP hotela rižu. Vojnega ziočiinca J kjer na silo spraviti v J0bsoF° je bil, kot smo_ ze 0 ncoSko na dosmrtno ječo. yschk° °g. jaško sodišče je Uker je s° sodilo na dosmrtno jec,, ,oV deloval pri deportacij ^ «op c eloval pri aepui—, dneyi ^ Demonstranti so P , -jnca ze zorili* nacističnega v tem, da so mu ra^ ._ seveda radih. Koj za tem QeInonstr pridrveli policaji, ki g° .g na sed te aretirali, v?n,da meten funk žu policije našel P8® til. nar, ki je študente izpu TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11-40 Šola; 12.00 Opoldne z vami: 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 20.55 Knjižne novosti; 21.35 Romantične melodije; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.15 Tretja stran; 15.10 Pisan spored; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.J0, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.40 Glasba za dobro jutro; 9.00 Otroški kotiček; 10.00 Melodije; 11.15 Orkester; 11.45 Polke in valčki; 12.00 Glasba po željah; 14.00 E. Sequi - «Pisma»; 14.15 Plošče; 15.00 Simf. glasba; 15.45 Plošče; 16.40 Orkestri; 17.00 Primorska poje 1973; 17.40 Zabavna glasba, 17.45 Gojenci škedenjske glasbene šole; 18.00 Popevke; 19.00 Iz priljubljenih oper; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Ritmi; 21.00 Literarna oddaja; 22 35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz: 10.00 Posebna reportaža; 11.30 četrti program; 15.10 Plošče za mladino; SREDA, 9. MAJA 1973 16.40 Spored za otroke; 17.05 «Sončnica»; 9.10 Kronike Juga; 19.25 Sibeliusova simf. št. 5; 20.20 «Andata e ritorno*; 22.10 Mezzosopranistka F. Cossotto in tenorist Mario Del Monaco: 23.20 Orkestri lahke glasbe. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila. 8.40 Operna giasba; 9.15 Orkestri; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Plošča za poletje; 12.40 Opravljivci*, 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.40 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Sestanek petih; 21.00 Plošče; 22.43 Fogazzaro: Piccolo mondo antico. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.30 Sodobna i-tal. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Mozartov Koncert K 466; 14.30 Portret avtorja: Cilea; 15.25 Bachova Angleška suita; 16.15 Enodejanka «ženska na balkonu*; 17.20 Enotni razred; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Iz oper B. Pa-pandopula; 12.40 «Ljubljana, mesto odpora*; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Komorni zbor RTV; 15.40 Violinist Srečko Zalokar; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 \ albuma ni p™“>.,k0SS’Vr* Prl),Mis noč, otroci!, 20.00 keSter; ■2“ stva»; 20.15 Sim • 2(j.35 J2 Tug, S festivalov Jazfa:k . 22-15 Jug dobne ameriške hrike. pevci zabavne Šlas°f'/|Z| jA ITAL. TELEV ^žužeft; 9.30 sola; 12-30 no; 18.30 Shkanica’l9.l5 poljud^ 22.00 športna sreda, l7-10 Gl-*oS°~ie nik. H. KANAL d due „ »S* ““jua TELEVIZIJA 1J(, J 11 nn TV v s° filmi ,18» S/S.HS 18.10 Obzornik; »$oz0fija; ^et filma; 18-^Mtinchen: n°f TV ke _ češki f^.ovNA T’„. koprska barv potoaja. 20.00 Ris^e; J>tmejg. na oddaja. NOGOMET ŠPORT ŠPORT ŠPORT DANES POPOLDNE V MUNCHNU Jugoslovanska reprezentanca proti evropskim prvakom Jugoslovanom bo tekma z Z. Nemčija služila kot priprava za povratno srečanje s Španijo ■ Neposreden prenos po TV jugoslovanska nogometna držav- držav: Avstralija, Velika Britanija, igral epr?zentanca bo ta teden od-sr4aa •c*ve Prijateljski mednarodni pilaanjl' Hanes popoldne bo nasto-w v Muenchnu proti evropske-“ Prvaku, ekipi Zah. Nemčije. V žavj J-° P3, bodo Jugoslovani v Var-govgjSuub proti olimpijskim zrna-Poljem, državni reprezentanci -■ Priprava za današnje sreča-.Je jugoslovanski A reprezen- taop- lužila nedeljska tekma v Žani „l-’ . le nastopila proti izbra-v°sti t °boinstva in Večernih no- sestavlSi T!-* * * * v° pa S? -pra!ctičn° bili • i . „ bsti nogometaši, ki so tan„'^jučeni iz elitne reprezen-bft .ub temu, da je bila bor-a in se je hotel vsakdo iz-^ « Pred zveznim trenerjem Bo-8°tav ’ ^ ie srečanje končalo brez Slovan 5a vsak način pa so juge-ns^i nogometni strokovnjaki vi-Precej novih igralcev, ki bi ekipe Prišli v poštev za sestavo Dovrat bo morala jeseni odigrati 8fop tno srečanje s Španijo, za na-svetovnem prvenstvu, l^^^lovani bodo proti nevarnim ga r^?. igrali brez poškodovane-Da (j,alria; lahko pa bodo računali laka *Pijinega predstavnika Ob-d°v ’ Ct.prav je tudi ta laže poško-ja Največji problem za trener-variie 0Va ie boga postaviti na ne-Caiot.ga Miillerja in na režiserja tha fe neniške enajsterice Overa-Ketzgjj^tem ko ne bo nastopal "a5?na.1 Stenl;njI. postavi: Maric, Rajkovič, Hol av|r. Pavlovič, Katalinski, Aem, ’. Petkovič, Karasi, Bajevič, Ija v Vlc\ Oblak. Novost predstav-taston ?si’ morda pa bo Bogičevič vsa^Pa „namesto Rajkoviča. Na važennfmP pa ni za Jugoslovane «Plava» reprezentanca bi isu?a!a predstaviti na igrišču v so moči, Jhiozni da bi videli, česa skuš^ja10^0, rezultat bot pa pre- Ho S ; fa? S° v tem srečanju precejšna Sg °riti, čeprav sami pravijo, tjatii o A1 Pre(l odločilnim sreča- icfpanci- sproC;, ne sme podcenjevati na-tedeo ka- Pri tem pa so prejšnji VeUstvISeeno odigrali normalno pr-bial0 i.j° bolo in jih je bolj zanihan' bo državni prvak kot pa baši. z jugoslovanskimi nogome-^liillei^1 lern naj omenimo, da je laspfL Y nedeljo petkrat potresel tov ovo mrežo in da ima nje-it-^eun kar enajst točk predno-V š«dii n^?l°v prvaka praktično že Ušsu,' P^ener Helmut Schon je za toalete Miinchnu'določil naslednje “aUer 't,, ^laier, Hottges, Becken-bo^jJ iriohe, Honess, Gverath, Grabil », ”®^ler, Held. Srečanje bo JuSr,„, rijsbi sodnik Buzek. euansba televizija bo tek-neposredno s pričet- y * # # tt!,UifeS10Vanju za Pobal UEFA bo Wa v ,,a ekipa Jugoslavije nasto-2^tanr..-,rikovcih proti enaki repre-‘Madžarske, katero je v pr-Canju premagala s 4:0. UŠ ]Mi start dirke miru ;A, 8. a Pdčeia ~ Jubri se bo v Pra-j a koiota mednarodna amaterja -eS^rsb.a dirka Praga — Var-IP‘rka ^~erbn, znana pod imenom 16 ^ru*- Dirka je razdeljena "* znat ap- skupna dolžina proge ^vanje\ km. Letošnje tok-h6'0,;ni morda najnapornejše v karg°^vini prireditve, saj L^ej , etaPe na kronometer, bali. bo tudi vzponov po Ta- «Š> Belgija, Bolgarija, Danska, Francija, Nizozemska, Italija, Kuba, Madžarska, Maroko, Vzhodna Nemčija, Norveška, Poljska, Romunija, Sovjetska zveza in Češkoslovaška. Jugoslovanski kolesarji ne bodo dirkali, ker bodo v drugi polovici meseca zaposleni na mednarodni dirki Alpe Adria. LJUBLJANA, 8. — Sedma mednarodna amaterska kolesarska dirka Alpe - Adria se bo letos odvi- Medtem je tudi carinska služba zagotovila, da bo dala na razpolago zadostno število uslužbencev za tako množico obiskovalcev, ki bo v zadnjih dneh maja pristala na letališču. Pokopali so Maluto V Trstu so pokopali nekdanjega znanega nogometaša Carla Maluto. Bil je star komaj 46 let. , , , oa j -v? i ’ Maluta je bil v tržaških športnih jala od 24. do 27. maja. Pncela krogih ^ Igral j ^ pri se bo v Poreču in se bo po 500 km zaključila v Ljubljani. Del proge bo potekal tudi po ozemlju dežele Furlanije - Julijske krajine. 24. maja: krožna dirka na kronometer v Poreču, 20 km; 25. maja: Poreč - Sesljan 105 km; Sesljan - Lignano 75 km; 26. maja: Lignano - Humin 100 km; Humin - Kobarid 60 km; 27. maja: Kobarid - Ljubljana 140 km. SARAGOZZA, 8. — Nizozemec Gerben Karsten je zmagal v dvanajsti etapi kolesarske dirke po Španiji, od Manrese do Saragozze, ki je merila 259 km. Eddy Merckx pa je ohranil prvo mesto na skupni lestvici. KOŠARKA Po dveh zaporednih porazih v finalnem delu košarkarske B lige za vstop v višjo ligo pričakuje Splugen z velikim optimizmom tretjo ekipo, Ivlas iz Vigevana. Gostujoča ekipa je namreč edina, ki je izgubila doma proti Brini in je torej na papirju «lahek plen». V goriških športnih krogih pa ne vlada tako velik optimizem, kajti ekipa ni pokazala v obeh odigranih tekmah najboljše igre. Drugega mnenja je trener Jim Mc Gregor, ki pravi, da Splugnu zadostuje, da osvoji vse tekme doma, če hoče drugo leto igrati v A ligi. Tekma z Ivlasom bo drevi v telovadnici UGG. P.R. * * * NEW YORK, 8. — Ameriška košarkarska reprezentanca je v prijateljski tekmi premagala po podaljških olimoiiske prvake Sovjetske, zveze z 89:80, medtem ko se je prvi polčas končal s točko prednosti za Američane (36:35). To je že četrta zmaga Amerike, medtem ko so Sovjeti osvojili le eno tekmo v seriji šestih prijateljskih spopadov. ekipi Amfltori Ponziana, ko je ta nastopala še v 1. jugoslovanski ligi, nato pa tudi za Triestino, ko je bila ta še prvoligaš. Kasneje se je posvetil trenerstvu in je vodil Marsalo, Acireale, Benevento in Monfalcone. Maluta je umrl za neozdravljivo boleznijo V MEDŠOLSKEM PRVENSTVU «RafaI» golov naših dijakov SVSŠ — Duca d'Aosta 9:1 Slovenske višje srednje šole: Kapun, Blažina, Križmančdč (Brass), Franko, Tence, Štrekelj, Grmek, V. Husu, Caharija, Grbec, Strnadi, 12 Kemperle. Duca d’Aosta: Bianchi, Bovo, Preden, Durighello, Bartoli, Ustolin, Grio, Zerial, Pelosi, Villini, Ba-stdani, 12 Callegaris, 13 Capriuolo. STRELCI: V Husu 2, Caharija 5, Strnad 2, Villini (enajstmetrovka). KOTI: 12:1, SODNIK: Venci. Gledalcev 20. V prvi tekmi medšolskega nogometnega prvenstva je združena ekipa slovenske trgovske akademije in znanstvenega ter klasičnega liceja dosegla prepričljivo zmago. Slovenski dijaki so bili premočni za svoje nasprotnike. Tekma se je dejansko odvijala le na polovici italijanske šole. Štrekelj in tovariši so izvedli 50 strelov na vrata, devetkrat so zadeli mrežo, trikrat okvir vrat, nekaj zadetkov pa je sodnik razveljavil. Najbolj se je izkazal Caharija, ki je vseh pet svojih zadetkov dosegel z glavo. Edini gol za italijansko šolo je padel iz enajstmetrovke, ki jo je nezanesljivi sodnik dosodil zelo lahkomiselno. V prihodnji tekmi se bodo naši dijaki pomerili v močno Volto. ODBOJKA V PRVENSTVU 1. IN 2. DIVIZIJE V sedmih nastopih sedem zmag naših ekip Slovenske šesterke dosegajo v zadnjem času uspeh za uspehom 1. moška divizija 0:3 Pozzo — Olympia Gorica (12:15, 14:16, 6:15) Uspešni so bili tudi odbojkarji go-riške 01ympie, ki so v gosteh izbojevali deveto prvenstveno zmago. Goričani so bili v letošnjem prvenstvu poraženi samo trikrat, dve tekmi (z Ginnastico iz Pordenona ter s PAV Dormisch iz Vidma) pa sta bili preloženi na kasnejši datum. Trenutni izkupiček je več kot dober, saj je 01ympia na odličnem drugem mestu lestvice. Ekipo Pozzo so Goričani odpravili tudi v Pradamanu z enakim izidom kot pred domačimi gledalci. Po rezultatu v prvih dveh setih kaže da so imeli z nasprotnikom precej težav. To pa ni res. Večje preglavice jim je povzročala slabo razsvetljena dvorana in tudi slab pod, kot pa nasprotnik. Poleg tega tudi 01ympia ni zaigrala v popolni postavi, kar se je nedvomno poznalo. Ko so se gostje privadili na novo okolje, je bilo z domačimi odbojkarji konec. V tre- tjem setu so osvojili samo šest točk. V soboto se nam tako obeta v Gorici lep slovenski derbi. G.F. Sloga — ASFJR 3:0 (15:6, 15:4, 15:4) SLOGA: Vodopivec, E. in B. Kralj, Grgič, Matevljič, Neubauer, Persinger in Wilhelm. ASFJR: Coleano, Correnti, Dise-gna, Piccotti, Pietrucci, Tavagnot-ti, Testori in Tedesco. SODNIK: Vaccari; stranski: Ber-tocchi; zapisnikar: Zacchigna. Zmagovita pot odbojkarjev Sloge se nadaljuje. Proti poprečni šester-ki iz Čedada je bilo že vnaprej pričakovati uspešen nastop, tako lahkega pa vsekakor ne. Gostje so bili izredno lahek plen slogašev in srečanje samo je bilo klasična igra mačke z mišjo. Gostje so bili odpravljeni «po hitrem postopku*, saj je tekma trajala samo petinštirideset minut. Domači igralci se niso še niti dobro ogreli, ko je sodnik Vaccari iz Gorice odpiskal konec tekme. Zmaga Sloge je še toliko bolj spodbudna, ker domači ...................................................................................................................aaaiaaaaaaanaaaaaaaa........ NOGOMET NASE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH Nobenega poraza slovenskih enajsteric v prvenstva mladincev in naraščajnikov Le v tekmovanju začetnikov je okrnjeni Breg ostal brez točk ;pre£^avo 23 nastop je po-f= t°Pali s^° lesarjev, ki bodo s otiti Sedemnajst držav. Veliki s.°yietski kolesarji, ki so C.' svot ‘zkazaii ^ v prejšnjih v t^ 3?evarilejše orožje pa C5«1 na h JUblnu- K se je lani “O. a drug0 mesto. Odsoten pa i, lanskoletni zma-vak Moravec, bodo predstavniki teh v.kiec (Vuzm’ lanskoletni ^..sboslovak Moravec. t DOHa maivInfoTam-ilM PRED TEKMO AJAX - JUVENTUS Beograjčani so zaskrbljeni BEOGRAD, 8. — V Beogradu se vneto pripravljajo na mednarodno nogometno tekmo med italijanskim Juventusom in nizozemskim Aja-xom, za naslov evropskega nogometnega prvaka. V jugoslovansko prestolnico se bo 30. maja zlilo preko šestdeset tisoč navijačev o beh klubov, ki bodo prispeli z vlaki in posebnimi letalsk mi poleti. Največji problem v Turinu in v Amsterdamu je nastal, ko je bilo treba pripraviti vsa prevozna sred- I stva za prevoz navijačev. Italijani. so prejeli zastonj od Fiata kar 500 avtobusov, ker pa to ni ^ bilo dovolj, je priskočil na pomoč še poseben «črno - beli» vlak, nato pa še letalski družbi JAT in Ali-talia, ki bosta dali na razpolago velikane boeing 747. Nizozemci pa so dali svojim navijačem poleg razpoložljivih letal DC-9 in DC-8 še šest ogromnih DC-10. Priprave v Turinu in v Amsterdamu so Beograjčani spremljali z veliko zaskrbljenostjo saj so morali preračunati če prenese pristajalna steza težo vseh najavljenih letal. Posebno skrb povzroča število avtobusov, ki bodo vozili od le-tališča do centra mesta, saj jin je 200, ki so na razpolago, premalo in bi jih morali imeti še sto. MLADINCI Primorje — Campanelle 2:0 PRIMORJE: Kapun, Blažina, Forza, Šegina, Verša, Štrekelj, S. Husu, V. Husu, Milič, Verginella, Černjava, 13 Timeus. CAMPANELLE: Defangher, Dio-nis, D’Este, Secchi, Vita, Lodi, Ausilio, Rosin, Moro, Fanigliuolo, Logar, 13 Logar. STRELEC: Milič v 21. in 72. min. Koti: 4:3. Gledalci: 60. Primorje je v nedeljo premagalo Campanelle z izredno igro. S tem je napravilo korak naprej v borbi za uvrstitev v finalni del prvenstva. Prosečani so bili mnogo boljši od nasprotnikov, saj niso Tržačani izvedli nobenega nevarnega strela prptf I^apunovim vratom. Obrambna vrsta Primorja je preprečila vse napake nasprotnikov. Verša in Šegina sta dobro pomagala sredini igrišča pri grajenju igre. Najboljši branilec je bil zopet Blažina, ki igra s svojimi pro dori po desni in z diagonalnimi podajami sodoben nogomet. Sredino igrišča je okrepil Štrekelj. Pod njegovim vodstvom sta zaigrala Verginella in Valter Husu zelo u-činkovito. V napadu so imeli Milič, S. Husu in Čemejeva mnogo priložnosti. Za poraz le z dvema goloma se morajo Tržačani zahvaliti le svojemu dobremu vratarju. Med Prosečani moramo pohvaliti Miliča, ki je do lani igral v obrambi, letos pa mu je trener Sardoč poveril vlogo srednjega napadalca, kjer je povsem zadovoljil: v sedmih nastopih je dosegel kar šest zadetkov. M.K. NAR*ŠČA.7UKI Mladost — Romana 1:0 MLADOST: Boscarol, Devetak, R. Ferfolja, Gergolet, Marušič, Ul-jan, K. Ferfolja, Černič, Zuljan, G. Ferfolja, Jarc. Kljub okrnjeni postavi so Dober-dobci prejšnjo nedeljo odigrali svojo najlepšo tekmo letošnjega prvenstva. Že v začetku igre so začeli pritiskati na vrata nasprotnikov, katera je odlično branil vratar Romane, ki je zaustavil vrsto strelov Uljana in Ferfolje. V' 9. min. prvega polčasa je Mladost prišla v vodstvo. Ferfolja je z lepim prodorom na desni strani prišel v bližino vrat Romane, podal je Jarcu, ki je z glavo poslal žogo v mrežo. Dve minuti kasneje bi Dober-dobci lahko z nekaj sreče podvojili, ko je Uljan z lepim strelom poslal žogo v prečko nasprotnikovih vrat. V drugem delu je bila igra več ali manj enaka, vendar so Do-berdobci stalno nadzorovali žogo in niso nikoli bili v nevarnosti. Mladost bo svojo prihodnjo tekmo odigrala v soboto z ekipo S. Canzian iz Škocjana pri Soči. Breg — Edera 2:0 BREG: Giacomini, Zobec, Žerjal, P. Lovriha, Žafran, Košuta, No-vello, Kraljič, Klun, M. Lovriha in Kuret. EDERA: Basos, Ienco, Starace, Zorn, M. Starace, Camragnolo, Stočovaz, Mozzon, Loss, Minatel-li, Lanteri. STRELCI: Lanteri (2) in Kraljič- (2). Breški naraščajniki so v o-krnjeni postavi morali prepustiti točko vodeči Ederi. Tekma je bila zelo napeta, saj je Edera že tradicionalni nasprotnik naših fantov, ki nimajo sreče s to ekipo. Povedati pa moramo, da je delitev točk tokrat pravična, čeprav je nasprotnik prišel do izenačenja v zadnjih minutah srečanja. Edera je namreč pritiskala z večjo vnemo v prvem delu tekme in je šla nič kolikokrat za las mimo gola, čemur je botroval tudi slab dan prostega branilca Košute. Tržačani so tudi po odmoru prvi prišli v vodstvo, toda Breg je kmalu izenačil z enajstmetrovko, katero je realiziral Kraljič in nato prešel v vodstvo z istim igralcem po zmedeni akciji pred nasprotnikovimi vrati. «Plavi» so bili takorekoč že gotovi zmage, toda borbeni nasprotnik je prav v zadnjih minutah srečanja spravil Giacominija na kolena. IST Gaja — Inter SS 0:0 GAJA: Škabar, Milkovič D., W. in L. (kap.), Stojkovič, Kralj D. in M., Kalc, Grgič D., Počkar in Krizmančič (12 Ghezzo, 13 Grgič B. in 14 Kalc A.). INTER SS: Claudio, Zugan, Valentino, D’Anino, Bacci, Ceschia, Buffa, Bonnes, Milani in Bertoni. SODNIK. Fillini iz Trsta. KOTI: 7:3 za Ga jo. GLEDALCEV: 30. Na domačem padriškem igrišču so si v nedeljo naraščajniki Gaje zapravili veliko priložnost za osvojitev obeh točk proti šibki, toda požrtvovalni tržaški ekipi Inter SS, ki je trenutno na srednjem delu lestvice. Kraški predstavniki so tokrat spet nastopili s svojo najboljšo postavo. Saj se je vrnil standardni vratar Škabar. Začetni udarci so pripadali ga-jevcem, kateri so z učinkovito odprto igro potisnili nasprotnika v kazenski prostor. V nadaljevanju so se gostje s hitrimi protinapadi nekoliko osvobodili pritiska in o-grožali Škabarjeva vrata, toda domača obrambna vrsta je bila vedno na pravem mestu. Proti koncu polčasa je Tržačanom tudi uspelo povesti, toda sodnik it zadetek . pravično -razveljavil : zaradi - off-sidea. V drugem polčasu so zeleno -rumeni še ostreje pritisnili, tako da je obramba metala - -žoge v stranski out. Napadalna vrsta res nj imela sreče, kajti najprej Krizmančič, potem pa M. Kralj sta sama pred vrati streljala visoko, v finišu pa je Krizmančič znova prišel do izraza, ko je s silovitim strelom zadel prečko. V slačilnicah smo trenerja tržaške ekipe vprašali, kaj meni o tekmi: «Obe ekipi sta predvajali kar zadovoljivo igro. Prvi polčas je bil vsekakor uravnovešen, v nadaljevanju pa je pripadal Gaji. Mislim, da rezultat kot tak zadovoljuje obe ekipi. O Gaji pa menim, da si z igro kot, jo je prikazala danes, res ne zasluži predzadnjega mesta na lestvici. Darko Grgič Vesna — Rosandra 2 : 0 VESNA: Eva, Švab, Zucca, A-lessio, Zuliani, Lonza, Kovačič, Sosič, Russignan, Sodomaco, Košuta, 13 Biagi. ROSANDRA: Codan, Feruglio, Hlača, Sestan, Cerova, Zuccheri, Cattaruzza, Lattanzio, Zanzarelli, Clai, Memoli. SODNIK: Paoli iz Trsta. Strelca: Sosič v 6. min in Lonza v 33. min. Koti 4:4. Gledalcev 30. Vesna je v nedeljo prepričljivo premagala močno enajsterico Ro-sandre in je s prikazano igro povsem zadovoljila. Domačini, ki so nastopili brez Ferluge in Žerjala, so popolnoma nadigrali nasprotnika jn njihova zmaga bi bila še izdatnejša, če se ne bi v drugem polčasu poškodoval «režiser» Sodomaco. odbojkarji niso zaigrali v svoji najboljši postavi. Vsekakor pa je več kot dobro potrdilo, da so Neubauer in tovariši v zelo dobri formi. Prihodnjo soboto bo v Gorici slovenski derbi med Slogo in Oljmpio. Po tem uspehu se bodo zastopniki Sloge med tednom dobro pripravili za nastop v Gorici. Goričani bodo veskakor precej trd oreh, saj so bili tudi uspešni v zadnjih dveh nastopih. 2. moška divizija II Carso — Bor 0 : 3 (9:15, 5:15, 6:15) IL CARSO: Benvenuti, Molea, Ferro, Tirel, Miserocchi, Luchet-ta, Martinelli, Pizzino, Vascotto. BOR: Košuta, Kodrič, Plesničar, Prašelj, Ugrin, Žerjal, Može, Požar. SODNIK: Pertot; zapisnikar: Zacchigna. V prvem kolu povratnega dela prvenstva je Bor osvojil šesti zaporedni par točk in se še bolj Breg B — UGSS 3:0 (15:7, 15:7, 15:7) BREG: Lovrečič, Kofol, Pavletič, Sancin, Meneghetti, Ludvik, Svetina. Brežanke. ki so si že zagotovile prvo mesto v svoji skupini, so morale na pot precej okrnjene, saj sta jim manjkali ključni igralki Trento in Olenik, ki sta poškodovani. Ker so se Brežanke predstavile na igrišču le z eno podajačico, sta se morali prilagoditi tej vlogi najprej Sancinova, nato pa še Pa-vletičeva. Dekleta iz dolinske občine so zaigrala še kar dobre, čeprav so si zapravile nekaj nepotrebnih točk, predvsem zaradi nepazljivosti. Na mreži je igrala dobro Lovrečičeva, vendar bi morala bolje nastopati tudi v polju. Tokrat moramo pohvaliti tudi Kofolovo, ki je zaigrala kar dobro, tako na mreži kot tudi na polju. Zaključno tekmo v tej skupini bodo Brežanke odigrale drevi ob 20. uri v Bazovici proti Slogi. Prva utrdil na vrhu lestvice. Sedaj ima-, tekma f,ria]negE dela pa bo prav •i/v čfiri rvUPrlnA- I V • . «_____ r_____e___i_____ Že v prvem polčasu so Križani pritisnili goste v njihov kazenski prostor in so dosegli lep gol s Sosičem, ki je imel v nadaljevanju igre še nekaj priložnosti za realizacijo, vendar je odlični vratar gostov ubranil vse njegove strele. V nadaljevanje so «plavi» le nadzorovali igro in dosegli svoj drugi zadetek s hitrim protinapadom, v katerem je sodelovala vsa kriška prva vrsta. Naj še omenimo, da so Križani zaključili tekmo v desetih, ker je moral Zuliani zapustiti igrišče zaradi poškodbe. Sandor ZAČETNIKI Triestina — ^re9 TRIESTINA: Lerose, Botteri, PosSega, Ferfoglia, Michelazzi, Verbich, Bisel, Gottard, Scabari, Creso, CoccoKterz— BREG: Krmec, Prašelj, Lovrečič, Grizonič, Kahn, Krevatin, Di-vis. Najmlajši Brežani so se predstavili na igrišču v sedmih. V opravičilo naj povemo, da so nekateri standardni igralci nastopili v naraščajniški ekipi, drugi pa so bili odsotni zaradi poškodb in bolezni, tako da jih je manjkalo od petnajstih razpoložljivih igralcev kar osem. O zmagi Triestine ni bilo dvoma. Kljub temu so naši zastopniki stopili na igrišče z namenom, da prejmejo čim manj golov. Tržačani so stalno napadali in od vseh strani streljali proti Krm-čevim vratom. Toda vratar «plavih» je bil tokrat odlično razpoložen in je branil vse, kar se je dalo braniti, obramba pa je redno odbijala nasprotnikove napade. Korektnim Tržačanom pa ni uspelo povesti v prvem polčasu. Po odmoru so «rdečix še krepkeje pritisnili na obrambo bregovcev in v šesti minuti so imeli na razpolago e najstmetrovko, ki jo je Krmec odlično branil. Kmalu nato so Tržačani končno povedli z desnim krilom, ki je s približno treh metrov silovito streljal, tako da Krmec ni mogel braniti. Triestina je napadala do konca srečanja, toda brez uspeha. Po končnem žvižgu so bili Brežani deležni čestitk in pohvale, saj so se pogumno branili proti močnejšemu nasprotniku. Najboljši na igrišču je bil vratar Krmec, ki je prijetno preseneti) in pokazal neslutene sposobnosti. Jolo jo Borovci že štiri točke prednosti pred drugouvrščenim Interjem in kar šest pred svojim zadnjim nasprotnikom. Če ne bo prišlo do večjih presenečenj, bi se tako morali «plavi» uvrstiti v finalni del prvenstva, preostale tekme pa naj bi služile v glavnem za uigrava-nje šesterke. O poteku tekme dovolj zgovorno govori že rezultat sam. D Carso ni bil našim odbojkarjem še zdaleč dorasel, saj so bili borovci boljši v vseh elementih igre. Odlikovali so se v igri ob mreži, kjer je poleg neustavljivih Plesničarja in Požarja dobro zaigral tudi Ugrin. Mig 2. ŽENSKA DIVIZIJA Bor — Farit B 3:0 (15:2, 15:8, 15:7) BOR: Purič, Lozar, Nibrandt, Batič, Rogelja, Vitez, Nadlišek, Slavec, Mezgec. SODNIK: Doriguzzi. V zadnji tekmi so borovke v telovadnici ECA z veliko lahkoto odpravile še poslednje nasprotnice in so tako nepremagane zaključile ta del prvenstva. Na igrišče so stopile vse igralke in so z uspehom opravile svojo nalogo. O poteku posameznih setov ni kaj dosti povedati. V vseh nizih je bila Borova šesterka stalno v vodstvu. Le v tretjem je bil začetni izid 4:4 a to ne po zaslugi nasprot> niq ampak zelo tesne telovadnice, ki ni primerna za igro. Žoga je namreč večkrat udarjala ob razne ovire na stropu in ker je bilo vse to pod sedmimi metri so se morale te akcije ponavljati. Bor zdaj čaka finalno kolo, v katerem pa bo treba krepkeje zaigrati kajti nasprotniki bodo močnejši. f. v. Breg A — Sokol 3:0 (15:1, 15:8, 15:5 ) BREG A: čurman, Kuret, Dilič, Maver, Zahar A., Žerjal Zahar M., Sancin. SOKOL: Auber, Ščuka, Paškulin, Antoni, Legiša, Verginella, Zando-meni, žužek. Tudi v povratni tekmi so Brežanke odvzele Sokolu obe točki in si matematično zagotovile drugo mesto na lestvici, kar pomeni tudi vstop v finalni del prvenstva. Sokol je bil precej živa in zagrizena ekipa, vendar dekleta premalo gradijo, da bi lahko resneje ogrožala bolj izkušene nasprotnice. S to tekmo sta ekipi zaključili izločilni del prvenstva. Za igralke Sokola je bilo to zadnje srečanje, medtem ko preostane Brežankam še zaostala tekma z Interjem, ki bo v četrtek v telovadnici na Elizejskih poljanah in bo za Brežanke zgolj formalnost, saj imajo že zagotovljen vstop v finale. Mlade igralke Brega so pripravile precejšnje presenečenje, saj pred začetkom prvenstva nihče ni pričakoval, da jim bo uspelo prebiti se v finalni del tekmovanja. Za to se je treba zahvaliti predvsem igralkam samim, ki so pokazale vso svojo resnost in požrtvovalnost. VAM derbi med obema šestericama Brega. VAM Kontovel — Sloga 3:1 (15:10, 15:7, 11:15, 15:3) KONTOVEL: Kristina in Norina Bogateč, Sirk, Štoka, Rupel, Starc, Majevski, Capponi, Denis, in Katja Danieli. SLOGA: Gracjela, Ingrid in Sonja Kralj', Čuk, Patricija, Ticija-na in Milena Križmančič. SODNIKA: Rovetti in Pitacco. V svojem zadnjem domačem nastopu je v nedeljo šesterka Konto-vela premagala v slovenskem derbiju drugo postavo Sloge. Izid srečanja ni bil nikoli v dvomu saj so Kontovelke kljub medli igri predvajale boljšo odbojko. Prva dva seta je brez večjega naprezanja osvojil Kontovel, ki je nastopil s svojo standardno postavo. V tretjem setu je Norči Zavadlavova, ki trenira domačo šesterico, uvrstila v ekipo tudi vse rezervne igralke. Te so se sicer potrudile, vendar jim še manjka odločnosti in samozavesti. Tako je Slogi uspelo zmanjšati razliko v setih. Četrti niz pa ne potrebuje komentarja, ker je bila premoč domačih odbojkaric več kot očitna. Do konca prvenstva manjka le še eno srečanje, ki ga bo Kontovel odigral drevi s šesterico FARIT v telovadnici v Ulici Conti 1 s pričetkom ob 19.30. Nedeljska nasprotnika Kontovel in Sloga se bosta kmalu spet srečala v okviru pokrajinske faze mladinskih iger. Tedaj bo imela Sloga večje možnosti za uspeh saj bodo v njenih vrstah igrale tudi nekatere mlade igralke, ki sicer igrajo v prvi ekipi. BS. MLADINSKE IGRE V GORICI V odbojki zmaga 01ympie pred Domom Prejšnji teden so se zaključila tekmovanja v odbojki za goriško občino. Vpisane so bile štiri ekipe, od kat« ih tri slovenske in sicer Dom, Dijaški dom in 01ympia. Zmagala je zadnja ekipa pred Domom, Dijaškim domom in Azzurro. Rezultati posameznih tekem: O-lympia — Azzurra 2:0; Dom — Dijaški dom 2:0; Dom — Azzurra 2:0; Olvropia — Dijaški dom 2:0; Ulympia — Dom 2:0; Azzurra — Dijaški dom 2:1; 01ympda — Az-zurrr 2:0; Dom — Dijaški dom 2:0; Dom — Azzurra 2:0; 01ympia — Dijaški dom 2:0; 01ympia — Dom 2:1; Dijaški dom — Azzurra 2 proti 0 * * • Tudi v namiznem tenisu so se končala občinska tekmovanja, kjer so v moški in ženski konkurenci zasedli prva tri mesta igralci «Az-zurre*. Vpisanih je bilo precej slovenskih tekmovalcev Dijaškega doma in Doma, ki pa se niso uvrstili na najvišja mesta. Samo Terčič, ki je zastopal Dijaški dom, je zasedel 4. mesto. Partizanski zdravnik 59 ^gatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika Or, tunder ^' Peter ISSUISrrSS J*?0- Hodila sva po isti poti, kot smo šla B1™ jarkom. Previdno sva se ponoči prebila do Loškega J***ju sva se umaknila daleč proti vzhodu m kmalu sto, ki pelje proti Dragi. Krenila sva v hnb, da pr -i in čimdlje v gozd. Karel je zelo dobro poznal te ?of-ato sva se že do večera dokopala do Mrtalozev. Tam >Vo!Lbolnice na Kovačevem lazu sem Pra^ ofe^y° , da°bleko, ki mi jo je sešil krojač v Loški Dolina. Skte zak Se rešim svoje že zelo oguljene m z velikimi za-obleke takoj, ko bo minila ofenzava Do ta-rav nosil obleko, s katero sem prišel se iz Ljublja-se if blla popolnoma neprimerna za življenje v gozdu. ainiS°Sel lo6iti od nie- sai ie bila edina stvar’ me to , a na Prelšnje življenje. to ?leko sem dobil tik pred ofenzivo. Skril sem jo ne- skale> da je ne w mo6il deŽ’ ? SknJ 'Sf Skav+klral- Zraven sem skril še nekaj penla m siroko- s3Ski ^uk, ki sem ga kmalu po ^ v neki vasi. Sem sem skril še eno nočno bombo od dveh, ki sem ju nosil za pasom. Obdržal sem še pištolo in šaržer. Pot v bolnico sva torej s Karlom ubrala tako, da sva šla mimo mojega skrivališča. Bilo je malo pred mrakom, ko sva se znašla na Kovačevem lazu. čeprav sem si točno predstavljal prostor, kjer sem pustil obleko, ga sedaj nisem mogel več najti. Preiskal sem vso bližnjo okolico, kjer sem md6lil, da sem pustil stvari, vendar nisem ničesar našel. Bil je že mrak in opustil sem nadaljnje iskanje. Morala sva nadaljevati pot dalje proti bolnici. Naenkrat sva zaslišala lomastenje in nerazumljivo govorico, šum je prihajal od bolnice, ki ni bila več daleč. Umaknila sva se za bližnje skale in čakala, kaj bo. Kmalu se je šum izgubil v gošči in spet je za-vladala tišina. Zmračilo se je že popolnoma. Spet sva naletela na Italijane, ki so patrolirali po gozdu okoli bolnice, sem pomislil. Izgubil pa sem vsako upanje, da se dokopljem do kakšnega sanitetskega materiala v bolnici. Podnevi je prenevarno hoditi tja. To sem izkusil zadnjič, ko smo se s Tonetom in Markom komaj rešili. Ponoči pa nima smisla hoditi v jamo, nobene luči nimava, z vžigalico pa ne opraviš nič. Vdal sem se v usodo. Odločil sem se, da poskusim kako drugače priti do sanitetnega materiala. TCa,irr» bom to storil, o tem sedaj nisem razmišljal. Prevzela me je misel, da bi bilo najbolje vrniti se spet proti Loški dolini. S Karlom sva sklenila, da se oglasiva na njegovem domu v Beli vodi. Čeprav je bilo zelo nevarno, sva to morala tvegati: lakota in večna žeja sta naju privedli k takšni odločitvi. Prav nič nisva poznala položaja v Loškem potoku. Po tem, da sva srečala italijansko patrolo v bližini bolnice, je bilo sklepati, da so Italijani še v Loškem potoku in da ni prav nič varno hoditi preblizu hišam, še posebno, če nikogar ne poznaš. No, Karel je bil tu doma, on je vedel za vsako hišo, poznal je vse ljudi v svojem kraju. Od svojcev bo lahko marsikaj zvedel, morda celo o tem, kaj se je zgodilo v bolnici. Kmalu sva prispela do Bele vode. Karel me je pustil v majhni kotanji vrh hriba, da bi lahko oprezoval v dolino. Sam se je previdno priplazil do domače hiše. ki so jo za silo že popravili. Dolgo ga ni bilo nazaj. Končno se je nenadoma izvila iz teme njegova postava. Nisem ga opazil, dokler ni bil čisto blizu mene. Šepetaje mi je povedal nekaj novic. Iz žepa je potegnil pravcato mesno konservo še od bivše jugoslovanske vojske. Nestrpno sem čakal, da jo odpre, kar ni bilo tako lahko. Odpirati jo je moral z navadnim nožem. Z velikim užitkom sva jo končno pospravila vsak polovico. Bilo je malo, kar sem použil, komaj za pol pesti mesa, bilo pa je okusno. Potemtakem sta propadla oba poskusa, da bi našel še kaj sanitetnega materiala, predvsem pa, da bi zvedel kaj o bolnici. Okupator je verjetno skrbno skrival vesti o tragediji z ra-njenci. Razen redkih terencev ljudje v Loškem potoku sploh vedeli niso za bolnico. Kdor pa je o njej vseeno kaj vedel, je raje previdno molčal. Šele nekaj časa po ofenzivi so se po dolini jeli širiti glasovi o pomoru ranjencev na Ogancah. Večina domačinov ni niti vedela, kje so te Ogance. Tudi sam sem za to ime zvedel šele pred dobrim letom. Prej smo bolnico med seboj imenovali kar bolnica pri Beli vodi. Iz razumljivih razlogov smo se morali izogibati imena, M bi natančneje odkrivalo položaj bolnice. Govorice so bile zelo nejasne. V glavnem so ljudje le ugibali, kaj se je zgodiio. Vztrajno so ponavljali le eno, in to je bilo, da je bila bolnica izdana. Ampak kdo jo je izdal? Obtoževali so zdaj enega zdaj drugega. Vendar je bilo zelo verjetno, da je od osebja nihče ni izdal. Če bi jo izdal domačin, bi se to gotovo izvedelo, šele čez dobro leto je prišlo na dan, kar se je bilo zgodilo. Takrat sem bil že na Primorskem, čas je že zabrisal do godke iz nesrečne poletni, ofenzive dvainštiridesetega leta Bilo je pozno jeseni. Fašistična Italija je propadla. Trume vojako so se valile z Balkana čez Slovenijo proti furlanski nižini. P cesti čez črni vrh nad Idrijo se je premikala kolona vojako; naveličana vojne. Spotoma so odmetavali orožje in bombe, d je neprestano grmelo v čmovrških ridah. Iz nasprotne straž iz koncentracijskih taborišč in iz zaporov v Italiji so se p< mikale kolone naših ljudi. Nekje pri Mirnu smo jih sprejemal Mlajši so se trumoma vključevali v narodnoosvobodilni boj i v novo nastajajoče enote, ki so rasle kakor gobe po dežji Med osvobojenci iz italijanskih zaporov so bili trije part; zani, ki so bili leta 1942 obsojeni na dosmrtno ječo. To s bili ranjenci iz bolnice na Ogancah. Ivan Snoj in Ivan Mula sta se vračala iz zaporov v Volteri, Vinko Smolnikar iz zaporo v Padovi. Iz internacije na Rabu pa se je vračal Ernest, l je bil tik pred italijansko ofenzivo tudi v bolnici na Ogancal čeprav ni bil ranjen in pravzaprav ni bil niti pravi partizaj Po naključju so ti štirje ostali živi. Vsi drugi ranjenci in bo ničarka so morali umreti, njim pa je usoda prizanesla. Osta so kot edine žive priče dogajanja v kraški jami na Oganca med veliko italijansko ofenzivo. Vsak izmed omenjenih pa j hranil svojo skrivnost v sebi, saj spomin na grozotno doživetj ni mogel obledeti, čeprav so si morda to vsi želeli. Jaz sem se srečal z dvema izmed njih šele po seden indvajsetih letih. Tedaj sem natančno zvedel vse podrobnos tragedije na Ogancah. Nekatere stvari pa sem zvedel že pre Po razpadu Italije jeseni 1943. leta. ko sem že poldrue leto partizani! v Slovenskem primorju mi je prišel v rok ((Partizanski dnevnik)). Pozornost mi j e zbudil članek, pravz: prav podlistek o poboju ranjencev v bolnici nekje pri Loškei potoku. Takrat sem prvič zvedel, da je bila jama izdana. Dogodek je opisal eden izmed ranjencev očividcev, ld j ostal živ. Ta je tudi odkril izdajalca in ga privedel pred sod sce, ki mu je pravično sodilo. f Nadaljevan) e sledi J L Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-2707 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišča 10/11 nad. telefon t*- Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, Gn8^1'°s|, upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naroča] ^ oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pr Glavni urednik Stanislav Renko _ . Izdaja In tiska ZTT ^ PO ANKETI USTA «WASHINGTON P0ST» Američani ne zaupajo več Nixonu a ga nočejo kljub temu odstaviti Bivši agent obveščevalne službe CIA Hunt je skušal s ponarejenimi dokumenti dokazati Kennedyjevo odgovornost pri strmoglavljenju Ngo Dinb Diema WASHINGTON, 8. - Washing-tonski list «Washington Post* je danes objavil rezultate ankete, ki dokazuje kako je škandal Water-gate razburil ameriško javn0 mne nje, ki v veliki meri ne zaupa več predsedniku. Anketo je pripravila specializirana družba za raziskovanje javnega mnenja «Luis Harris*. Iz te študije je razvidno, dia 54 odstotkov Američanov ne verjame več v odkritosrčnost predsednika in sodi, da ne bo mogel več učinkovito opravljati svojih funkcij in le 37 odstotkov prebivalstva ne soglaša s to oceno. Američani pa se dobro zavedajo kakšne posledice bi imel morebi ten Nixonov odstop ali pa, kar bi bilo za ugled ZDA še slabše, sodni postopek proti predsedniku. Zato 77 odstotkov prebivalcev sodi, da mora predsednik ohraniti svoje funkcije, čeprav z nekaterimi omejitvami. Odkar je začela prihajati na dan resnica o vohunjenju na sedežu demokratske stranke v Washingto- S0DNIK Ali je mogoče, da tudi v letu 1973 nekateri ljudje ne priznavajo ženski pravice, da nosi hlače? To je vprašanje, ki si ga postavlja danes jrancoski tisk po svojevrstnem incidentu v sodni palači v Melunu. Dogodek je prišel na dan šele danes, a se je pripetil že prejšnjo sredo med svečanostjo v glavni dvorani melunske sodne palače, številni komaj zaposleni državni junkcionarji so zaprisegli zvestobo državi. Med temi je bila tudi ljubka 25-letna Francoise Joly, ki je za to posebno priložnost skrbno izbrala toaleto: črno srajco, črne hlače in svetlo haljo brez rokavov. Ko je morala priseči, jo je sodnik, čeprav vljudno, dobesedno zapodil rekoč: «Gospo-dična, ali se vam zdi vaša toaleta primerna za tako priložnost? Ne morem sprejeti vaše prisege. Bodite tako ljubeznivi m vrnite so dostojno oblečena. Presenečena Francois je morala zapustiti dvorano. Dogodek je vzdignil veliko prahu, ker ni to prvič, da predsednik melunskega sodišča vsili svoj starokopitni nazor. Pred časom ni hotel podpisati odloka za posinovitev nekega malčka, češ da je priimek krušnih staršev smešen. Prizadeta zakonca sta seveda vložila priziv in prizivni sodniki so jima dovolili, da sta posinovila otroka in istočasno so precej ostro napadli starokopitno Russeaujevo stališče. Zadnji sodnikov podvig je sprožil val protestov tudi s strani znanih pariških krojačev, ki niso naklonjeni krilu. Louis Feraud je dejal na primer, da je presenečen, ker v letu 1973 to vprašanje predstavlja za koga še problem. nu praktično ne mine dan, da bi se ne izvedelo za nove okoliščine. Sadnik Byrne, ki vodi proces proti znanstvenikoma Ellsbergu in Russu, je danes izjavil, da so nekateri funkcionarji leta 1971 poneverili dva telegrama, da bi o-škodovali družino Kennedy. Telegrama je ponaredil Howard Hunt, eden od 7 funkcionarjev, ki so bili že obsojeni zaradi vohunske afere, po naročilu Charlesa Col-sona.. Hunt je priznal svojo odgovornost losangelski zvezni preiskovalni komisiji, ki vodi preiskavo o zadevi Watergate. Ko sta Ellsberg in Russo dala v javnost tajne dokumente Pentagona, ki so osvetljevali ozadje in vzroke vojne v Vietnamu, je Colson, takrat visok funkcionar Bele hiše, naročil Huntu, naj preveri avtentičnost objavljenih dokumentov. Tako je imel Hunt, bivši agent vohunske službe CIA, priložnost brskati po arhivu Pentagona. Po daljši preiskavi je ugotovil, da so izginili nekateri dokumenti o atentatu proti bivšemu vietnamskemu diktatorju Ngo Dinh Diemu, dobil pa je kljub temu tri ali štiri telegrame, ki so dokazovali Ken-nedyjevo odgovornost v organizaciji atentata. Po Huntovem mnenju je «Kennedy praktično naperil samokres proti Diemovi gla-vi». To pa Colsonu še ni bilo dovolj. Hotel je še več in bivši vohun je «popravil» dva telegrama, ki naj bi dokazovala še večjo odgovornost pokojnega predsednika pri strmoglavljenju vietnamskega diktatorja. Nato je poklical k sebi časnikarja revije «Time» Billa Lamperta in mu pokazal vse dokumente, ki jih pa Lampert ni nikoli uporabil. Hunt je doslej najbolje osvetlil ozadje vohunske afere Watergate, ki povzroča toliko preglavic Nixo-novi upravi in vse kaže, da bo Hunt še vztrajal. Sodnik John Si-rica, ki je predsedoval prvemu procesu proti vohunom, mu je priznal sodno imuniteto in to mu omogoča pričevanje pred preiskovalno komisijo senata. Tudi bivši Nixonov svetovalec za pravosodje John Dean je zaprosil za sodno imuniteto, a zvezno pravdništvo je zavrnilo njegovo prošnjo. Opazovalci pa domnevajo, da mu bo preiskovalna komisija senata priznala imuniteto. V Washingtonu se je medtem izvedelo, da je bil v ponedeljek nepričakovano odstavljen funkcionar ministrstva za kmetijstvo Robert Odle, ki je bil sprejet v službo šele pred dobrim tednom. Doslej še ni bilo mogoče odkriti vzroka tega ukrepa, domneva pa se, da je povezan z vohunsko afero. Odle je bil za časa predsedniških volitev upravni direktor Nixonuve-ga volilnega odbora in v tem svojstvu je upravljal «čme sklade*. List «New York Times* piše danes, da je v zadnjih časih Nixon skušal večkrat preprečiti objavo vesti o vdoru v urad Ellsbergo-vega psihiatra. bo sodelovanja pri atentatu na hranilnike SIOT v Dolini in ki je bil pred dnevi osvobojen zaradi pomanjkanja dokazov, je danes, dal preko svojih branilcev tiskovno izjavo. Codeiia pravi, da sta ga dva meseca zapora v popolni izolaciji pre tresla in da je zaradi tega bil pri moran, da se je odpovedal mno gim delovnim odnosom. «Na po litični ravni», nadaljuje levičarski režiser, «je moj primer bil tak, da ga lahko uokvirimo v znano strategijo nasilja in napetosti, s tehniko, ki jo lahko nazivamo pro-vokatorsko. Iskali so in našli so «krivca» med levičarsko usmerjenimi ljudmi, ne da bi imeli kakršen koli dokaz. «Razumel bi», je nadalje izjavil Codella, cda preiskovalni organi začnejo preiskavo na podlagi sumov, ni pa dopustno, da se na podlagi takih «sumov» zapre nekoga, da se ga drži v izolaciji, če-nobenih odkritij, Predsednik preiskovalne komisije ameriškega senata Sam J. Ervin je na včerajšnji tiskovni konferenci sporočil, da bo komisija zaslišala bivšega Nixonovega svetovalca Deana v ok čiru preiskave o zadevi Watergate DRUGI DAN SODNI RAZPRAVI V GlNOVt Boža no zavrača vsakršno obtožbo Včeraj sta pričala Adolf o in Arturo Sutter GENOVA, 8. — S pričevanjem Adolfa in Artura Sutterja, starega očeta in očeta nesrečne Milene, se je danes zjutraj nadaljeval proces proti Lorenzu Bozanu, ki je obtožen, da je ugrabil in nato umoril nesrečno deklico. Pred začetkom današnje sodne razprave se je mladenič na kratko pogovoril s časnikarji. Bozano je bil nasmejan in se je pošalil s kronisti ter je večkrat pribil, da ga bodo morali sodniki oprostiti. Kot dokaz za svojo trditev je navedel včerajšnje zasliševanje, med katerim so predsednik sodišča, javni tožilec in odvetniki zasebnih strank dotaknili le postranskih dogodkov. Po Bozanovem mnenju to dokazuje, da obtožba ni zbrala proti njemu veliko dokazov in noče priznati, da se tak način izpraševanja lahko uokviri v točno določeno strategijo: preveriti, če Boža no govori resnico, tudi ko gre za manj pomembne dogodke. Mladeničeva branilca Sotgiu in Ro-manelli bosta skušala dokazati, da indicije, ki so jih zbrali preiskovalci ne dokazujejo Bozanove krivde. Kro- Ulllll lil II lili MII lil iiiiiiiiiiiiiiii lil ifi |,x|||||l,llll|lll||,,,|IIIIIIIIIIIIIIIII|l|IIIIIrf|||||||I|||||||IInl|II|||||1|||||l||)|||||||)|||I|||I|||||||I||||||||||1|||1IUU|||||||||||||||||||||I|||1||||||I^||||||||||||||||I||||nI111II||II|||II1||ll||llll|||l||l|llllllll|lll,lll|l,,,,|„l,I,,ll|,,|||||||llllllllllllllllllllllll PRESENETLJIVE NOVOSTI ZA TUJCE NA VELESEJMU V KANTONU Kitajsko gospodarstvo se uvršča v proces mednarodne delitve dela Močan porast cen za proizvode, namenjene tujim trgom Japonci osvajajo tržišča svile in drugih proizvodov Izjava režiserja Ludovica Codellc RIM, 8. — Ludovico Codella, 28-letni rimski režiser, ki je bil aretiran 26. februarja pod obtož- KUANGČOU (Kanton), 8. — Tuji trgovski operaterji so se znašli na mednarodnem kantonskem velesejmu v precepu, ker so ugotovili, da je LR Kitajske zelo povečala cene svojih proizvodov. Ku Wen-Pao, ki je vodilni funkcionar na velesejmu, je izjavil skupini obiskovalcev: «Verjetno se številni poslovni ljudje, ki so prišli iz tujine, čutijo prizadete zaradi teh novosti. Cene, ki smo jih določili za naše blago, ki je namenjeno izvozu, so povezane z nihanjem cen na mednarodnem trgu. Nekatere cene rastejo zelo hitro, kar je vsem znano. Na mednarodnem velesejmu v Kantonu smo delno spremenili nekatere cene, spričo nuje, vendar pa v sprejemljivih mejah*. Mednarodni velesejem v Kantonu so odprli 15. aprila. Funkcionar Ku Wen-Pao je izjavil, da bi morala biti izmenjava pravična za vse u-deležence v okviru medsebojne koristi. Da bi opravičil močno višanje cen kitajskih proizvodov je dejal, da so se cene blaga na svetovnem trgu v zadnjem času povsod izredno povišale. Dogajanja na kantonskem velesejmu v bistvu prikazujejo dve osnovni resnici: cene kitajskih proizvodov so se povišale, ker je na vsem svetovnem trgu višanje cen proizvodov stvarnost, ki je nihče ne more prezreti; 2. Kitajci so zvišali cene svojih proizvodov, ker so se že vključili, oziroma se začenjajo vključevati v proces svetovne delitve dela ter s tem tudi v RIM, 8. — Danes popoldne je prispel na rimsko letališče Ciam-pino predsednik afriške republike Zair Sese Seko Mobutu Na letališču ga je sprejel sam predsednik italijanske republike Leone. Z dvema helikopterjema so se državni- ka in njuni soprogi odpeljali do bližine Rima in nato nadaljevali pot •/. avtomobili do Kvirinala. Zvečer je predsednik Leone priredil slavnostno kosilo v čast afriškega gosta. V zdravicah sta oba držav- nika poudarila tesno povezanost o-beh držav na ravni gospodarskih stikov ter skupnih interesov za razvijanje plodnih odnosov pri - reševanju mednarodnih političnih problemov Na sliki: Leone in Mobutu na letališču v Ciampmu. svetovno trgovino. Do sedaj se je dogajalo, da so bili nekateri kitajski proizvodi podcenjeni, se pravi da niso ustrezali svetovnemu merilu cen zadevnih proizvodov. Ker se je Kitajska vključila, oziroma se vključuje, v svetovno trgovino, je popolnoma razumljivo, da ponuja tujim odjemalcem svoje blago po ustreznih cenah. Tu lahko načenjamo vprašanje kitajskih svilenih izdelkov, ki praktično gospodujejo na svetovnem trgu. Prav cene teh izdelkov so se zvišale za sto odstotkov. Cene na svetovnem trgu svilenih izdelkov se bodo verjetno še zvišale, ker so baje celotno kitajsko proizvodnjo odkupili Japonci, ki so na ta način postali pravcati gospodarji trga svile na vsem svetu. Poseg japonskih operaterjev dokazuje, da je premoč japonskega kapitala pri prodiranju v tako rekoč deviški kitajski trg, ki razpolaga z 800 milijoni potencialnih kupcev (in seveda tudi proizvajalcev), popolnoma očitna. Največ možnosti za donosne kupčije z LR Kitajsko ima brez dvoma danes prav Japonska. Ysi drugi tekmeci so potisnjeni v ozadje. Zvišanje cen raznih kitajskih proizvodov na kantonskem velesejmu zadeva več ali manj vse proizvode. Neki italijanski trgovec, ki se ukvarja z umetninami in antikvariatom je izjavil, da so zadevne cene porasle za 180 odstotkov. Sledijo potem močna zvišanja cen porcelana, kuhinjskih potrebščin, itd. Prav tako so se po mnenju nekega španskega trgovca zelo zvišale cene raznih dišav in da so že skoraj na ravni mednarodnega trga. Kitajski trgovci so baje pri svojem delu zelo spretni. Na drugi strani so kitajski trgovci postali zelo oprezni tudi pri pogajanjih z inozemskimi partnerji glede uvoza posebno jeklarskih proizvodov. Pogajanja zavlačujejo do konca, možno je celo, da jih bodo to pot zaključili ne v Kantonu, pač pa v Pekingu. Za proizvode te vrste so posebno zainteresirani Japonci in zahodnoevropska jeklarska industrija. Med tujimi obiskovalci kanton-skega velesejma so v največji meri navzoči Japonci, ki jih je danes v tem mestu več kot tisoč. Sledijo jim Amerikanci, ki jih je okoli sto. .ponovno osvojitev najvišjega vrha sveta spričo rastoče nevarnosti vremenskih razmer, ki so se začele slabšati. Zato je Monzino ukazal, naj osebje odprave začne sistematično zapuščati razna taborišča. Na koncu je poudaril, da je odprava zabeležila popoln uspeh in da je osvojitev vrha sad požrtvovalnosti in truda članov celotne odprave. Skoraj istočasno se je zvedelo, da je na nenadno odločitev Guida Monzina vplivalo hudo poslabšanje vremenskih razmer na himalajskem pogorju. Kot je znano se v višini čez 7.000 ali 8.000 metrov vreme utegne nenadoma spremeniti ter sploh onemogočiti vsakršen poskus osvajanja himalajskih vrhov. ZARADI SLABEGA VREMENA Po zmaji dveh navez se Monzino vrača v dolino RIM, 8. — Ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je prejelo od vodje himalajske odprave na Eve-rest Guida Monzina obvestilo, da je odprava srečno zaključila svoj pohod na «streho sveta» z dvema uspešnima vzponoma na najvišji vrh na svetu Mount Everest (8.846 metrov). Monzino se je v svojem sporočilu ministrstvu za obrambo zahvalil, za nesebično požrtvovalnost vsem članom odprave. V sporočilu pravi, da so bile predvidene nekatere naveze, ki bi omogočili predstavništvom vseh vojaških rodov, da bi sodelovali pri naskoku na najvišjo goro sveta. Na vsak način je poudaril, da je uspeh dveh navez, ki sta dosegli vrh, zelo pomemben, ter predstavlja zato kolektiven uspeh vseh rodov vpjske. Monzino pravi, da ne bi bilo umestno nadaljevati s poskusi za Hongkonška policija zaplenila eno tono heroina HONG KONG, 8. — Agenti hong-konške policije so danes zaplenili na neki ladji v hongkonškem pristanišču eno tono heroina in okrog 10 kg morfija, katerih vrednost cenijo okrog 5 milijonov in 200 tisoč dolarjev (3 in pol milijarde lir). Agenti so odkrili tovor mamila čisto slučajno. Ko so se približali ladji so opazili čudno vedenje posadke in zato so odločili pregledati do zadnjega kotička podpalubje, kjer je bil skrit tovor mamila. PO SPOROČILU AMERIŠKIH ZNANSTVENIKOV Leta 1976 prvi pristanek ameriških sond na Marsu Cilj tega znanstvenega podviga bo najti vodo in življenje NEW YORK, 8. — Ameriški znanstveniki so danes sporočili, da bosta leta 1976 pristali na Marsu prvi dve ameriški avtomatski postaji vrste vik;ng, ki bosta načrtno iskali sledove življenja na Rdečem planetu. Za pristanek so danes izbrali štiri področja ob tečajnikih in ob Velikem, kanjonu. Prvi cilj ameriških znanstvenikov sta področji ob tečajnikih. Sondi bosta izstreljeni konec avgusta alt v prvih dneh septembra 1975, cilj pa bi morali doseči šest ali sedem mesecev pozneje. Znanstveniki upajo, da bosta postaji odkrili na planetu vodo, zlasti v bližini severnega tečaja. Prisotnost vode na Rdečem planetu bi bilo zelo pomembno odkritje, ki ne bi samo potrdilo veliko podobnost med Marsom in Zemljo, pač pa bi znatno povečalo možnost obstoja življenja na planetu. Doslej je postala na prvem zunanjem planetu samo ena avtomatska postaja in sicer sovjetska sonda Mars, ki je leta 1971. oddajala približno 20 sekund podatke o planetu in je nato umolknila. Kljub temu sovjetskemu podvigu pa so se doslej najbolje obnesli amerišk’ poskusi s postajami vrste mariner. Zadnja taka postaja (mariner 9) je krožila nekaj mesecev okrog planeta in je dala znanstvenikom vrsto zelo zanimivih podatkov o atmosferi in skorji. Mariner 9 je posnel na tisoče slik Marsove površine z dvema fotografskima aparatoma. Na pod lagi teh posnetkov so ameriški znanstveniki sestavili mapo planeta , ki je omogočila hitro pripravo načrta za nadaljnje raziskovanje tega skrivnostnega planeta. Velikanski peščeni vihar (pesek se je dvigal več sto km visook) je v prvih tednih oslepil marinerjeve televizijske kamere in onemogočil delovanje elektronskih merilnih naprav. Ko se je vihar polegel, pa je avtomatska postaja dobro opra-vTa svojo nalogo in dala vrsto res dragocenih podatkov. Slika, ki so si jo znanstveniki ustvarili o planetu je sledeča: Mars je zelo hladen v primerjavi z Zemljo, značilno je pa, da obstaja aklus letnih časov. Njegova atmosfera je zelo tenka, kljub temu pa nastajajo oblaki, kar potrjuje domneve o prisotnosti vode. Vse kaže torej, da je po Zemlji, Mars tisti planet našega sončnega sistema, kjer obstajajo določeni pogoji za nastanek primitivnega življenja. VIDEM, 8. — Pred nekaj dnevi so kirurgi videmske bolnišnice ope-riali kilo Giovaniju Del Figliu, ki je po rodu Istran, a živi v Buttriu. Poseg ne bi bil nič nenavadnega, če ne bi moški preživel že 104 pomladi, saj se je rodi] leta 1868. Kljub operaciji se počuti dobro in se je že vrnil dlomov. nisti zato pričakujejo, da ^ta potekal dokaj mimo in da sUb- obtožba in obramba «spoPa jati lnimi razlagami italijans pr0< koraka. Domneva se tudi,J» jjapoli‘ ces kratek, kajti predsedru narnen tano je večkrat poudaril sV J _ravo. hitro zaključiti to sodno g)ay Danes pričajo 14 prič, k1 pre-nem potrdile to kar s° 1Z.J roemb-iskovalnemu sodniku. Earni funk' nejši dogodek je opisal P°flCI^krii na cionar dr. Nicoliello,_ ki Je -jčevo domu Bozanovega očeta n ^ j* potapljaško opremo. Kot J ^ bi bila ta oprema še vlažna m , ovalo, po mnenju preiskovalcev penino da je Bozano odpeljal otežil truplo na odprto morje j11 ®. sg po-s potapljaškim pasom, da zjjjvo topilo. Obtoženec je stalno i ^ $ sledil izjavam prič, da potrebi dopolnil ali za'JnL,*0žbo j" Majhna polemika med ,^evanju obrambo se je vnela °b prbette. policijskega podčastnika prip^j je opisal kako je 8. maja ernenu obtoženca. Agent je delno jsaj ekr svoje prejšnje izjave m J® ff0 do-godek prav tako, kot , '^vet®* kazuje — je dejal Bozano -n da Rcmanelli — da Bozano ne ' ^ nep0; govori resnico tudi ko Sr j,ili membne okoliščine*. 0btož9* na vrsti dve dekleti, ki uinoron> Bozana, da ju je še Pr d jn ju Milene Sutter napadel na c dokajš-hotel posiliti. Branilca zagatO’ njo lahkoto spravila Pricl . g 0btoZ' kar je v takem Pr0®esu:Vl K\o P°" niča temelji le na indicu ■ na pomembno, ker pozitivno vp rotnike. Zadnji je bil na vrsti obč®^ da J® nik Remo Benzi, ki je P°' z globo-večkrat kaznoval Bozana ^ p^gor®* ker je nepravilno parkira gujterjeV1' du Mosto, kjer stanujejo . „ jutro Poudaril je tudi, da ga 1® .spf* videl kako je v avtu straZnik je v bližini Milenine vile- neka Jb' nadalje povedal, da mu 1 ^ gelu® lenina prijateljica zaupala- ^jolce^ zahajalo v družbo starejsm tiJri in da je nekoč celo kosiloj^ 30- straf' blizu švicarske letnim fantom. šole Osvobojen ameriški konzul v Guadalaj^. GUADALAJARA, 8- 'g ljudske ki «Mehiške revolucion« jU a0"" PREKUPČEVANJE Z ARHEOLOŠKIMI NAJDBAMI V MALI AZIJI Boj turške «mafije» za sarkofa0e Zahod uvaža ilegalno ogromne količine dragocenih predmetov ANKARA, 8. — Tudi v Turčiji se je razpaslo iskanje, preprodajanje in tihotapljenje čez državne meje starinskih predmetov, arheoloških najdb iz raznih zgodovinskih dob. Mala Azija je izredno bogata s predmeti, ki jih je ustvaril človek v svoji zgodovini. Na tem ozemlju smo predvsem priča o-stanko-m prvotne grške civilizacije, da ne govorimo še o predhodnikih, ki segajo tja v kameno dobo. Za Grki so se skozi te pokrajine valile trume najrazličnejših narodov in plemen, ki so se v posameznih krajih zadrževale več ali manj časa. Po Grkih so prišli na vrsto Perzijci in drugi vzhodni narodi, potem Rimljani in na koncu še Arabci, ki so pomoha-medanili turški narod. Turška Mala Azija je zato danes pravi raj za arheologe in seveda, spričo zanimanja zahodnih prekupčevalcev z arheološkimi najdbami, tudi raj za ilegalne raziskovalce. V , tem delu Turčije lahko naštejemo kakih 3000 klasičnih krajev, kjer je mogoče najti dragocene predmete iz najrazličnejših zgodovinskih obdobij. Tu je nadalje kakih 20.000 podzemskih votlin in drugih krajev, kjer so bivali ljudje v pradavnih časih. Število raznih spomenikov predhititske dobe znaša okoli 10 tisoč. Zahod dobesedno požira to ogromno arheološko bogatstvo. Cene za pomembne najdbe rastejo iz dneva v dan. Zato ni čudno, če se kmetje v nekaterih krajih, ki so pomembni arheološko rajše ukvarjajo z iskanjem zgodovinskih predmetov, kot pa z obdelavo polja. Kmet se mora seveda zadovoljiti le z drobtinicami, kajti levji delež pripada prekupčevalcem. Ti pa so se že organizirali v pravcate strokovna trgovska podjetja, ki vsiljujejo svojo voljo nezaščitenim iskalcem tega zgodovinskega bogastva. Ker pa je teh skupin več, se je ustvarila nekakšna mafijska dejavnost, ki je že pripeljali do spopadov med raznimi skupinami. Prejšnji mesec je turška policija sporočila, da je likvidirala prekupčevalsko skupino, ki se je ukvarjala z odkupom in prodajo grških in rimskih sarkofagov (kamnitih rake v). Preiskovalci so prišli na sled prekupčevalcem, ker so pri neki normalni prometni policijski preiskavi našli v ne’(:em tovornjaku drobce sarkofaga, kjer so bile vklesane slike iz znane mitološke zgobe o «Herkulovih preizkušnjah*. V svojem sporočilu je turška policija omenila tudi, da je prišlo lani do pravcate bitke med dvema skupinama ilegalnih trgovcev z arheološkimi najdbami. Bitka se je odigrala blizu nekega mesta ob Sredozemskem morju, kjer so domačini našli neki pomemben sarkofag. Obe skupini sta se spopadli in eden od članov neke skupine je bil ubit, drugi pa so bili ranjeni. Turške oblasti niso posvečale do sedaj večje pozornosti tej ilegalni dejavnosti. Neki funkcionar ministrstva za prosveto je izjavil, da bi s predmeti, ki so jih prekupčevalci izvozili iz Turčije v zadnjih 15 letih lahko napolnili velik muzej do njegovega zgornjega roba. To se je lahko dogajalo, ker so bile kazni za tihotapce arheoloških najdb zelo nizke. Znašale so namreč le 10 turških lir, oziroma petsto italijanskih lir. šele sedaj je bil sprejet nov zakon, ki predvideva kazni do pet let zapora in denarne kazni do 10.000 turških lir. Po novem zakonu bodo morali zasebniki izročati vse najdbe državi, ki jim bo odstopila 35 odstotkov trgovske vrednosti najdenega predmeta. Tako upajo, da bodo ljudje raje odstopali najdene predmete turškim muzejem kot pa zasebnim prekupčevalcem. Fašistični atentat pri Lodiju LODI (Milan), 8. - Fašistični atentatorji so spet na delu. Danes ponoči so zažgali skladišče nekega delavskega zadrugarskega krožka pri Lodiju. Atentatorji so najprej pomazali sedež krožka s svojimi fašističnimi gesli, nato pa so z bencinom polili skladišče in ga zažgali. Kljub hitremu posegu gasilcev je ogenj uničil skladisče^ Na ^ stole, ki so bi h sh J . nasl' or. atentata so Prelsko^esničarske ke zloglasne skrajnodes ganizacije SAM. ^ Mount Eve (Nadaljevanje^ __ s štirimi ^ $ Moravec Larci ve- ^ 0 s-cjurw«“f's>’- 195iaMnSU č)ana ning inKauima prave ZDA- n gl72 13. 5. 198® jvjavanS . j-gef Nima Dorjee ^ N pien,be ^ ter Forrer, D'«3® ’švic^e in Schelbert. clam "j ŠIŠA V PANGMA & liiiA 8013 metrov jotajs vrhu 10 ,*» ve: Hsju King, čong Vang fU f^Tien Lang- JTraš>' San, čeng TjenMjginar Sodnam Do je, Do je.