Janez Pucelj: Otroci se pogovarjajo o koledarju. Kimovec — september. ¦¦¦pFf«iM^^^B^H V Majerčkovi lopi ^^K^^*^l«Li2H^^^^H stoji star voz, ki mu ' ^Hb- fVHHB^Z^I^^I otroci pravijo kar ^^K^nu^^HHP^^^H kratkomalo »Majerč-^^KČ~:J*&p9b^L. ^I^H kova pošta«, ker so ^|f ¦'¦¦' 'JKSjraSH^t j^H z ni'm v starih časih ^E^' K^P'-« jd^l pošto vozili. Ta »Ma-^¦^lffiin^ Ali bo lepo!« je ^^^H^^^^^B^^^^^^H vzkliknila Čudovano-^^^Rj^^^^^^^^^^^^^H va Lizika na ta vzdih. »Kaj bo lepo!« se obregne Graliut. >Zate seveda ne, ki si za starega očeta, ki boš že tretje leto v tretjem razredu!< Grahut jo je samo pisano pogledal, rekel pa ni ne črne ne bele, zakaj kadar je Grahutov Tone jezen, ne ve kaj reči. 5 »Jaz tudi že komaj čakam,« je začivkal Bečajev Cilo. »Kaj boš komaj čakal! Še ne veš, kako tam za ušesa vlečejo,« ga je poucil Grahut. Cilo je narareč šele namerjal prve korake na pot učenosti. »Osla, kakršen si ti, že vlečejo za ušesa,« ga je usekal Koprivčev Mirko. Mirko namreč pravi, da bo učitelj. Grahut je spet pisano pogledal. Deklice so že plaho zrle, ko so se junaki tako podajali. Tedaj je posegel vmes s svojo mirno besedo Selanov Jože, ki todi že v peti razred in je za prvega ministranta pri fari in pravi, da bo škof. »Rajši se dajmo kaj drugega pogovarjati!« »Saj res, dajmo se kaj drugega!« »Dajmo se o koledarju!« »Pa se dajmo!« Selan je privlekel majhen koledarček. — >V nedeljo bo angelska nedelja.« »Kako angelska?« je vprašala Jerčkina Špelica. »Obhajali bomo spomin angelov varhov. Kaj nima vsak človek angela varha?« »Samo Graliut ga nima,« dregne vmes jezična Bez-lajeva Francka. »Zakaj ga nimam?« zamomlja Grahut. »Saj si rekel, ko so te gospod vprašali: No Grahut, ali imaš tudi ti angela varha — pa si rekel: Nak!« »Ha ha ha b.a ha ha ha ha!« >Le čak, Bezlajka!« »Angelska nedelja bo,« je spet povzel Selanov Jože, ki je bil kakor učenik na tej visoki šoli. »Evangelij bo pa o otrokih. Sem pogledal v žagradu v evangelj-sko knjigo. Kako so apostoli Jezusa vpraiali, kdo je večji v nebeikem kraljestvu.« »Pa kaj je rekel Jezus?« »Otroka je poklical, pa ga je v sredo med apostole postavil in rekel: Če ne boste kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. In če kdo sprejme kakšncga otroka v mojem imenu, mene sprejme.« »Jože, ti govoriš, kakor da bi pridigal!« ga je po-hvalila Bezlajeva. 6 Jože jo je malo trdo pogledal, dobro se mu je pa le zdelo. »In še je rekel Jezus: Če kdo pohujša kakega otro-ka, bi mu bilo boljše, da bi se mu obesil mlinski ka-men za vrat in bi se potopil v globočino morja.« »Saj res, mlinski kamen — saj tudi inačku obe-sijo kamen, ko ga vržejo v vodo,« je pokazal Grahut zobe. Vsi so ga hudo pogledali, skoraj tako, kakor če bi bil v cerkvi rekel kaj takega. »Mi otroci bi morali biti tudi kot angelčki, če ne, ue bomo priSli v nebesa,« je pristavila Čudovanova Lizika nekoliko zamišljena. »Naš oče pravijo, da smo pa taki kot škrateljčki.« »Ti samo kakšno neumnost zineš, Grahut. Mar bi molčal!« »Pa Mala Maša bo tudi ta mesec« »Mala Maša po suknji vpraša,« je ugotovil Grahut. »Zakaj pa se pravi: Mala Maša?« »Jaz vem! Zato ker je o Veliki Maši peta maša z leviti, o Mali Maši pa tiha!« »Ne boš, Lizika Čudovanova!« »Ha ha, še tega ne ve! Zato se pravi Mala Maša, ker ni več zapovedan praznik!« »Ti si šele kozica, ti, Bezlajeva! Saj je bil včasi tudi to zapovedan praznik, pa so takrat tudi rekli Mala Maša.« »No zakaj se pa pravi potJej?« se je povesil no-sek Bezlajki. »Mala Maša — to se pravi mala Marija. Kakor se pravi Božič — mali Bogec. To je Mala Maša ali Mali Šmaren — mala Marija, ko je bila Marija čisto niajhen otročiček, ko jo je rodila sveta Ana.« Z v^likim spoštovanjem so gledali na Selana, sko-raj lako, kot na gospoda kateheta, samo Grahut ni mogel, da ne bi še enkrat poudaril: »Mala Maša po suknji Tpraša.« >^Pa kvatri so tudi ta mesec. Ti Jože, kaj se pravi to, kvatri?« »To bo razložila Čudovanova Lizika ali pa Fran-cika Bezlaj.« je poredno svetoval Grahut. 7 »Kvatri, to je po latinsko: se pravi, da so kvatri . štirikrat na leto.« »To je pa tako kot po laško. Kvatro je štiri. Jaz znam po laško šteti do deset: uno, duo, tre, kvatro, činkve, šej, šete, oto, nove, deči,« se je izkajal Zlato-repčev Jurko. »Ob kvatrih je post, tako, da če je kdo star že ena in dvajset let, se sme samo enkrat do sitega najesti.« »Dobro, da še nisem toliko star!« je bil vesel Grahut. sSme pa se jesti v sredo in soboto meso. Včasi se pa tudi ta dva dni ni smelo jesti mesa. Zdaj je po-lajšano.« »Kdo pa polajša post?« »I, sveta Cerkev! Papež, ki post postavi ali po-lajša. Kakor praznike: papež jih postavi, papež jih spet lahko odpravi. Kaj ni rekel Jezus Petru: Kar boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih, kar boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih? Vča-sih so škofje kvatrne dni posvečevali mašnike.« »Prvi je posvetil Jezus apostole v mašnike pri zad-nji večerji, ko jim je naročil: To delajte v moj spo-min«, se je pohvalila s svojim znanjem Jerčkina Špe-lica. »Zato so nain gospod razlagali, da naj ob kvatrih molimo, da bi nam Bog dal dobrih duhovnikov.« »Mi imamo dovolj dobre! Kako so gospod Anton pridni!« »Pa vseeno moramo moliti za nje!« »Pojdimo v cerkev molit za nje!« ^>Pojdimo, pojdimo!« In pohiteli so v cerkev; deklice so kar tekle, dečki nekoliko umerjeno, Grahut pa tako umerjeno, da jfc ostal odzad in se je namesto v cerkev zmuznil na Po-nikvarjev vrt gledat, kako so kaj jabolka prizorela. • v\ ...,,. 8