Julij, lilija in planinski balzam (Obraz h narave.) Kdo tako nrno slopa semkaj t lehkej, lantej, žarilianej oblc-l.-i in r Si-roeem slarnniku, v levici potno ruto, T deunici zaknVljen srp ? — To je go-tovo julij, največji nafiprotnik jauBarju. Eakor nas jannar inuri s svojiiu uo mrazom, muči nas julij s svojo prevelifco vročino. Marsikaterega siromaka je \ižč zmučil do smrtL in tudi uboge otročiče. ki bodijo v šolo in se po cele ure morajo potiti v prevročej sobi, nadleguje tako, da so ga popolnem siti in ga ae morejo trpeti. Vsakako bi raje plavali t sredi prostih riiic po bistrein jezem, nego bivali po sobah. ki je kuri, kakor peči- Da, da, — julij je kuhar, ki nam jabolka in hruške rudeče iipefie, a sok v grozdji zavre v sladek niošt Sauio malo preradodaren in zapravljiv je jolij s sTOJim ogDJeui. Ali ne pari včasi sivih oblakov črez vso mero, da se vkreše ogenj v DJih, ter ognjene strele leti na uas in naša biraliSSa? — A pri rseni tem je posebno v začctku poletja veSkrat zelii hudomuSen, skrije se za oblake, ter nam od ondot pokaže svojo j«zo! In kdo nam potem brez njega naredi zrele in sladkct črešnje? On je, ki nam zgodnjo oroSje zori. Zatorej ne hudujino se nauj, bodiino ga veseli, saj nam tudi cvetie prinese kakor ujegovi prejšiii bratje, in to je glaraa stvar, dnigaCe lii ga ue mogli biti pray iz srca veseli. To jiilij tudi ilobro zna, ter si prizadeva, da se nam priknpi. Ako jc nensmiljena kosa vse l«pe cvetice po travnikib pokončala, zna iiain julij pre-skrbeti novili ter nam je zasadi v takil krajih, kamor kosa ne seže tako lehko — po vrtih in govali. Poiščimo si jiii n^kaj. Lili ja, ki tak6j v za&tku julija cvete po naišia rrtovDi, je krasne po-stave in tako ]epo iiežno-belo obleCena iQ s tako vonjavo napolnjena, da je ne raorem dovolj občuilovati in dostojuo Ijubiti. Doinovinajej je na vzhodu; pri nas kinCa le vrtofe. Njeni Sesteri listi so tako prelepo lieli in tako ncžui, da se jib človek bojl prijeti. Zatorej je Iilija nže od ncktlaj podoba nedolž-nosti ia čistote. — 0, blaga lilija! — Da bi kiasotila vsaeeinu CloTefai v svetej Jjubezui jijegove prsi! Nebo 7 svojej veoiiej čistoti tj je olepšalo prsi z nebeško heloto, srce s svetlobo zlatd! Lepa je jnti'anja zarija, a lepša »i ti niiiuo nje! Krilati augelji, ki sJadko doneSe pluiikis T jedncj roci iiie&oh-dajajo prestol vetinega Boga, drže v drugej roci tebe, kraljiiva lilija! VeliCastvo Sajoinouovo je bilo veliko, a ia veC-ju je troje, prekrasna lilija! Z globoeim spoatuvaujem bi padel pred te, kakor pred svetižee — in pvi srci ini je, kakor da bi pil iz tTOjega kelilia, ti sladka čudokrasna podoba uedolžuosti! 0, da bi bil Tea STet vrt samib lepib liclib lilij ! A zdaj, moji Ijubi, hočemo se otresti mestnega pvahu ia «e podati tja na gorč, ki tako niilo in prijazno glodajo na niesta in vasi, ki s svojimi ze-leDioii vrbovi kipo t ueb6 tev nosijo \ svojem naroi*ju prelepe TudeCe evetiee. lo so planinski balzami ali dragomastniki. To 80 zmirom zeleni grmiski s pakrožninii, drobno narezljanimi, porobu • kosraatimi la spodaj rujavo-pikastimi listki. Krasni. živo, rožno-rudeCi cve~ tovi stoje v rablili češuljah. Od junija do avguata meseea krijtija ktikor vožuo-rudeče krilo skalovje m stermine planin in so nam pra? Ijobeznjive podobi' pra-vega veaelja, Tesfdja, ki izvira h trdne vere, stanovitnGga upanja. gorefe Ijubezni in uepokvarjenega človeškega srca. Vskalah tmd planinski bal-zam svoje korfinJue, in uobeu vibar jih hp movc porovati. Od rosp pričakii-jejo dan za dnevoui topila, in od oblakov nebes irpojo tolažiJa svojej ži