Št. 44. V Gorici, dne 13. aprila 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden r Šestih tedanjih, in sicer: isak torek, četrtek in soboto, zjatranje iz-danje opoldne, večerno izdauje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 četrt leta . . . .....*• 3 , ,40 » , , 1'70 ' * PoSiaiiCne Številke stanCfSlO 'iftW'¦«*<»**+***-,***¦-* - Naročnino sprejema npravništvo v" Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršeek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do I a. ure. Na naročilu brez doposlane naročili n«> «e ne oziramo. „PRIMOKEC*' izhaja neodvisno od «8oce» vsak petek in stane vse.letoJLlLS) Jjjjili jld. 1-60. «Soča» in «Priroorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski nlioi in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte deli* Fabbra. SOČA (Večerno izda nje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi it 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dbpoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici SL 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniStvu. Oglaai in poslanica se račuuijo po petit-vrstah, Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. — večjo Črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati Ioco Gorica. „GorlSka TIskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* Se -Slovansko knjižnico". katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 1\ — Oglasi v «Slov. knjižnici* se raSonijo po 20 kr.^atit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! cGor. Tiskarna« A. GabrSČek (odgov. Iv. Melja&c) tiska in zal. Tretji shod slov. avstro-ogerskih v Dubrovniku. V četrtek iit petek zjutraj velikega tedna so se zbirali na Reki uredniki premnogih slovanskih Časopisov v Avstro-Ogerski, da se popeljejo s posebnim parnikom »V t Ha m" v Dubrovnik na tretji shod. Prvi je bil 1. 1898. v Pragi, drugi leto pozneje v Krakovu, a tretji je bil namenjen v Zagrebu. Ker pa je delata hrvaška vlada ovire, so prireditelji prižli na srečno mino!, da shod naj se priredi v Dubrovniku. — Vreme je sprva slabo kazalo, ali Se za Časa se je docela zvedrilo, da smo veselih lic nastopili dolgo pot po morju (2<» ur). Zastopani so bili vsi večji i'e*ki, poljski, hrvaški, rusiuski in slovaški tisti, pa tudi drugi," in doilo je celo nekaj gostov, med njimi štiri dame, -• Potovanje je bilo naravnost krasno. Na krovu je bilo vse živo, veselo. Možje — tovariši po težavnem poklicu — so si prijateljski podajali roke ter s<> do Dubrovnika dobro med seboj spoznali ter pogovorili o vseh možnih vprašanjih, ki so bila potrebna pnjasiijenjii. To osebno znaustvu bo rodilo vrlike posledice. 1/ihko rečemo, da j,e naravnost vrlikimskega pomena za slovansko stvar v Avstro-Ogerski že to osebno poznanstvo ua;rav,ličtH'jšili mož, ki delujejo na Časnikarskem polju. Med njimi je bilo tudi \vltko vplivnih politikov, pa tudi sloveCih pisateljev iti pesnikov. Večer je bil v .salonu prav živahen, zanimiv, poučen. Govornik je sledil govorniku. Parntk se je po noči nakrat ustavil pred S p l j e t o m; menda je in.1 kaj počilo pri parnem stroju. Po petih urah smo pluli dalje ter dospeli v Oruž (glavna Suka pred Dubrovnikom) po 1. popoldne. Naproti je prišla depulatija lil gospolov na parobrodif-u ,AnC.ica"; naCeiuik dr. Čingria nas je prescfiuo pozdravil. Po vsestranskem pred-slavljen;u sf.io ndpiuli dalje do ključa v (tru>'.i. Tam nas je pričakovala velika množica občinstva, rn iu hrvatsko d.rSavsko društvo z zastavo. Podžupan grof Voj novic" nas je presrcno po/.-iraul v irskim starosi«vnt'ga Dubrovnika. Od^.voršli so: urednik ,Narodnih Listov" v Pragi An v*, lastnik Kra-kovvkeg.t ,ka" dr. V; rgun z Dunaja in A. (JabrSCtk iz Gorice. Dame so dobile šopke s hrvatskimi trobojnimi trakovi. Po vsestranskem predstavljenju smo se odpeljali v Dubrovnik, ki je bil slavnostno preoblečen. Ker so bili hoteli vsi polni gostov, ki bivajo ondi čez zimo, smo dobili stanovanje v zasebnih hišah. Vsi smo bili neizmerno zadovoljni s stanovanjem in ljubeznivostjo prijaznih Du-brovčanov. Drugi dan popoldne so nam priredili izlet na Hlinji otok L okru m (Lacroma), nekd.j last Maksimiljana Meksikanskega, pozneje cesarjeviCa Hudoifa. (lesar je dal pozneje otok v oskrbo Dominikancem. Otok je podoba malega raja. Treba ga videti, popisati vtisov ni mogoCe. — Po končanem obhodu so nas pogostili v krasnem gaju na obali. Svirala je mestna godba. Tu se je veliko govorilo in napijalo in padale so besede veselja in oduševljenja, kakoršnih ta krasni otocic ni se slišal. Za Slovence je govoril urednik ,8udua* g. Pukl. Drugi dan ob 9. je bila sv, masa (v starostov, jeziku), a ob 10. zborovanje v gledališču, ki je bilo prvift olvorjcno za to priliko, odkar ji« prenovljeno. Gledališče je prav elegantno, ltazsvelljcno je z. električno lučjo, katero je dobil Dubrovnik ob tej priliki; v soboto je prvič razsvetljevala elektrika mesto ¦¦• na čast slovanskim gostom. i Konec pride.) Izseljevanje Slovencev. ilUuitl izven urciluUr.a.i Iz vseh naših slov. krajev se naši ljudje izseljcvajo v tuje kraje. Vozijo se v Ameriko, na Nemško, na Gorenještajersko, Rumunsko, v jugoslov. kraje. V Ameriki je zdaj okolo 100, na Vestfalskcm okolo i!0, na Gor. Štajerskem okolo 15 tisoč. Slovencev. 1'/, milijona je Slovencev. Torej precejšnji odstotek izseljencev. Naša zemlja je v več krajih skopuha. Naši ljudje so že tisoč let, odkar se je začela trgovina v nabiralnem gospodarstvu srednjega veka, kroMijarili po tujem svetu. Prišli so s platnom, usnjem daleč proti jugu, proti severu. Par sto let so nosili krošnjo po avstr., nemških in bavarskih krajih. Iz takih krajev je zdajšnja selitev največja. Belokranjri so začeli. Ž" pred 30 leti so hodili v Ameriko. Danes je večina moštva Helekrajinč v Ameriki. Danes pa tudi dobri slov. kraji oddajajo izseljence tujini. Ti danaSnji izseljenci io večinoma zgubljeni za domovino. Večina ostaja v tujini. Veliko jih umrje v tujini. Nemci držijo delavec, ki so si penzijo zaslužili, pri sebi, ne plačajo penzije ali zavarovalnih denarjev, če bi jih hoteli ljudje uživati v domovini. Nekaj jih pride domu z oslabelimi močmi, ki ne štejejo dalje doma kot delavne moči. Torej moramo govoriti o pravom Izseljevanju. Izselitev je stara prikazen. Tudi mi Slovenci smo prišli iz drugih krajev v današnjo našo domovino. Nemci ravno tako. Iz Angleške, Španije, Francozke je izseljevanje napravilo pred 400 leti zdajšnjo Ameriko. Rusi, Nemci, Italijani in vsi evropojski narodi oddajajo neko odstotke prebivalstva izsiljevanju v druge kraje, izven svojih držav ležečih. Nekatere države so zadovoljne, da gre, kakor pravijo državniki, »prevočon Ijud* daleč kam ven. Torej bi tudi mi Slovenci smeli to prikaz.cn glodati nebrižno, Amerika jo velika, nal svet jo pa majho*. Ce iifiorno po vzrokih izseljevanja, nam nale ne more biti všeč. Politično grdo ravnanje, venki vzroki, pri nepravični razdelitvi zemljišč nastalo prevečno število ljudi v kaki državi, je smatrati z.a take vzroke. AH to le, redko. Najvažnejši vzrok selitve je ta, da je postala pata za ljudi preskromna. To velja v vseh Časih, gospodarstvih in to posebno zdaj. Ge se dogajajo redki slučaji izselitve,. se morejo tudi ti drugim vzrokom pripisovati. AH če se izselitev dogaja v velikem številu, se ne rnore reči, da goni le množice hrepenenje po večjih zaslužkih, po posebni sreči, ali veselje do spremembe, ali v naših časih kaka nezadovoljnost glede verstva v tuje kraje, in še celo daleč, kakor v Ameriko, ko stane potovanje precej gmotnih žrtev, V takih slučajih se mora reči,-.da- je pomanjkanje kruha v domovini veliko in se ne more več najožjega eksistenčnega minima •doseči. f Pustimo izseljevanje iz drugih držav, narodov iz očij in poglejmo le sebe! Statistika dokazuje, da se iz Avstrije v veliko večjem številu, kakor Nemci, ali Madjari, selijo Slovani v Ameriko in na Nemško. Čehi so v tem nehali. Poljaki, Slovaki, Hrvatje, Slovenci dajejo tej selitvi največje kontingente. Torej prav revni narodi. Manjka v gospodarstvu in v omiki, Razvitejše gospodarstvo, večja omika prehranjuje lože ljudi, več ljudij. Z večjo produktivnostjo raste konsurn, kom-fort, eksistenčni minim. Uboštvo in ž njim združena analfabetnost so v izseljevanje gonilne sile. Torej imamo vzrok za to, zakaj se toliko Slovencev iz. vsoh slov, dežel izseljuje. Tudi boljša kmetijska zemlja Štajerske daje velike številke, Vinearsko ljudstvo vinorodnih staj. krajev pa ne more ven, ker#za pot denarja ne dobi. Bi tudi šlo. Pa že tudi pride ven čez Gorenje Štajersko, Vestfalako, kjer zasluži za daljno pot. Kako stoji gospodarstvo, njega nlžave, ali visokost se razume le tedaj, ako se pozna zgodovino gospodarstva dotlčnega naroda, Nam Slovencem se v prvi vrsti nudi kot vzrok slabega gospodarstva to, da i m a m o v primeri z velikostjo naše zemlje in številom naroda preveč volepo-s o s t v a*). Vsako uro hoda jo kako velepo-sostvo z vsaj 200 oralov, pa tudi 800 — 1000 - 4000; nekaj tudi ildelkomisov $ 40 tisoč oralov najlepše, najplodovltejše zemlje. Vsako uro hoda jo kak duhovenski stan z lepo kmetijsko zemljo. Razne razvaline samostanov, ki se zdaj zopet dvigajo na dan, nam kažejo, da smo tudi lega blagoslova enkrat imeli dosti. V 7.-8. stoletju so nas Karolingi, ker smo bili nemiren narod, podvrgli. Nemirni smo morali biti, ker so nas veduo iz Azije v Evropo stiskajoče nove nomadske čete pripravljale na boj. To je povzročilo, da so nas kralji Frankov, ki so si bližnje nam zdajšnje nemške dežele podvrgli, imeli vedno kot vojaško mejo. Dali so nam iz svojega spremstva valpete, vojaške organizatorje, ki so pripeljali dosti svojih ljudij seboj. Ti so razdelili slov. zemljo tako, da . je bilo dosti več, kakor drugod utrjenih gradov in k istim spadajočega'.sveta za prehra-nitev teh graničarjev. Da smo se lože udali tujemu vladanju, se je podarilo veliko našega sveta nemškim škofom, menihom in tudi nemškemu vitežkemu redu, ki so tlakarsko kmetovanje ustvarjali. (Pravijo, da je bilo nebeško lepo 1) — Ako Še nismo mirovali, ali ako nas je bilo preveč, so nas premestili v zgolj nemške kraje kot hlapce, deklo posa- Tn je miSljeno ono veloposestvo po Kranjskem in urugodi. ki se razlikuje od našega. Opaž. ur. Romar;. Poljski spiral Henrik .Stcuktevicz. Poslovenil IN«lravski. f'wl kratkim jo hotel sam piti iz tega koliba tor se udeležiti te nuhrz.daiio.sti, sedaj pa Jo nakrat začutil do vsega tejja odpor in jiniis. (''util je, da ga nekaj iluM, da njegovim prsim manjka sape, oeem pa zvezd, katerih niso zakrivale goste veje tega strašnega gaja, in odloMl se je, da zbeži. Toda komaj je napravil par korakov, je stopila predenj nekaka postava, ki je imela glavo ovito z zavojem, ter naslonivSi roko ob njegovo ramo, jela šepetati, oblivajo ga s svojo vročo sapo; s Jas te ljubim 3 Pojdi! Nibie naju ne zagleda. PoŽuri se U Vinicij se zgane, kakor sprobujen iz sna. »Kdo si?« Toda ona ga objame ter nadaljuje: »Požuri se! Glej, kako je tu prazno, in jaz te ljubim. Pojdi!« »Kdo si?« ponovi Vinicij. »Ugani!« Po teh besedah pritisne skoz zavoj svoje ustnice na njegova usta ter stisne k sebi njegovo glavo; in ko ji naposled zmanjka sape, dvigne od njega svoje lice. »To je noč ljubezni, noč pozabljenja!« spregovori urno sopee. »Danes je vse dovoljeno! Jaz sem tvoja!« Toda Vinicija je neugodno dirnil njen poljub ter I ga napolnil z novim odporom. Njegova duša in njegovo] sire sta bili povsem nekje drugje, in na vssm svetuj ni bilo zanj drugega razun Ligije. Odrinivši z roko tajnostno osebo, reče: Bodisi kdor koli hočeš, jaz ljubim drugo ter| nočem tebe. j Ona pa skloni k njemu glavo. j Dvigni zavoj! ¦= I V toni hipu pa zašumi listje v bližnjem grmu in ] tajtmstna oseba zgine nalik prikazni, samo od daleč i se je še čul njen čuden in zlovosten smeh. j Petronij stopi pred Vinicija. j * Vse sem videl in sliša!,* reče. A Vinicij mu odvrne: i »Pojdiva od tod.« I In šla sta. Pustila sta za seboj osvetljene lupa-! nare, gaj, vrsto pretorijanskih jezdecev ter našla Vi-nicijeve nosilnice. »Pojdem s teboj,« reče Petronij. Sedla sta v nosilnice. Potoma sta oba molčala. Še le, ko sta bila v atriju Vini«ljevo hiše, l-eče Petronij: »Ali pa veš, kdo je bil?' »Rubrija?« vpraša Vinicij, ter se zgrozi pri sami misli na to, ker je Rubrija vestalka. '»Ne.* »Kdo torej?« Petronij reče tiho: »Vestin ogenj je onečaščen, ker je Rubrija bila s cesarjem. Toda s teboj je govorila...« Tu doda še tise: »Sama Augusta.« ' i Nastalo je za trenutek molčanje. »Cesar ni mogel,« spregovori Petronij, »skriti pred njo svojo strast do Rubrije, pa je nemara hotela maščevati se nad njim. Jaz pa sem vaju razgnal radi tega, kajti zavrgši Augusto, ko si jo spoznal, bi bil brez rešitve izgubljen ti in Ligija in nemara celo jaz.« Vinicij se razsrdi. »Sit sem že Rima, cesarja, gostij, Auguste, Tige-lina in vas vseh. Dušim se, ne morem dalje tako živeti, ne morem! Ali me razumeš?« »Izgubil si glavo in trezno sodbo, Vinicij!« »Ljubim samo njo jedinc na svetu.« »I nu torej ?« , . »Nočem druge ljubezni, nočem vašega življenja, vaših gostij, vaše razbrzdanosti, vaših zločinov.« »&aj se godi s teboj? Ali si kristijau?« Mladi mož pa se prime z rokami za glavo tor ponavlja obupno: »Še ne! Se ne!« X. Petronij odide domu, zmigovaje z rameni in zelo vznemirjen. Zapazil je sedaj tudi on, da se z Vinicijem ne razumeta več in da sta se jima duši popolnoma ločili. Nekdaj jo imel Petronij na mladega vojaka velik vpliv. Bil mu jo v vsem vzor, in pogostoma je za-doščevalo nekoliko ironiških besed, da se je Vinicij nečemu odrekel, ali nečesa poprijel. Od vsega tega ni sedaj ostalo ničesar več. Petronij ni niti skušal uporabljati nekdanja sredstva, ker je vedel, da se njegovo bistroumje in ironija speljeta po novih potih, katere je v Vinicijevi duši položila ljubezen in zbK-žanie s krščanskim svetom. Izkušeni skeptik je spoznal, da je izgubil ključ do te dušo. Bil je vznemirjen radi tega, kakor tudi vsled bojazni, katero je še povečala ______ i veljakom. To je povsrofiiio, da se pri nas, dasi so že Rimljani prvo kulturo našega sveta opravili, ker bili so po vsem Slovenskem v časih, ko je prva selitev narodov v Evropo pojenjala, ni razvilo kmetijstvo tako, kakor pri Nemcih, Francozih in pozneje v 10.—14. stoletju ne meščanska obrt tako. Ko so v teh stoletjih nemški grajščaki, ker so jim kmeti ;v mesta uhajali, svoje kmete držali z dobrim nazaj, jim dajali več posestva, nakladali manj tlake, de-setka, ravnali ž ujimi, kadar tedaj, če dva posestnika za jednim delavcem tekata, so se kmetije drugod lepo razvile in ž njimi tudi mesta. Meščan raste, če se kmetu dobro godi. Pri nas tega ni bilo. Nam so dali v teh časih še Cistercijence, Kartajze, ki so postali znano bogati menihi, vsaj je bilo bogastvo Cistercijencev v pregovoru. In da gre še več krvi iz našega ljudstva, so prišli vitezi nemškega reda, ki so bili najboljši trgovci za svojo kasto, ki so pri nas vzeli tedajnjo večjo trgovino v svoje roke. Vsak drugi narod, ki je bil organiziran, je postavil v teh 400 letih velikanske zgradbe v mestih. Gotiške cerkve, velike lepe občinske hiše pri Nemcih, so nam za to še zdaj priče. Pri nas nič. V Pleterjih na Dolenjskem je jedina gotiška stavba prve čiste gotike in ta je v skritem kotu pod ] Gorjanci. V Jurjevem samostanu na slov. J Štajerskem je tudi jedna, pa ne tako čistega sloga. Torej naša kmetija je bila v teh srečnejših časih, 1000—1400 srtdnjega veka, za nič, ker naš meščan ni mogel iz sla me v pirnico. Meščan bogati, če more kupovati kmet. Po 14. stoletju so grajščaki, ko so morali delati za trg, da bi živeli bogato, kakor meščani, stisnili kmete zopet. Na Nemškem so jim ropali zemljo. »Bauemlegen*. (Ta beseda prihaja od ravnanja, če se žrebee vrže v skop« Ijenje.) Ves strašni čas do srede 19. stoletja, ko so grajščaki svoje kmete rabili v igri mesto denarja, jih dajali v menjavo za lovske pse, vrže kmetijo drugod hudo v slabo. Pri nas na Slovenskem, kjer še trdna ni bila, še hujše. V letih 1515., 1525., 1575. imamo pri nas velike kmetske vstaje, »punle". Hudo se je moralo našim kmetom goditi, da so prijeli za kose in cepce. Zbirali, posvetovali so se tedaj pri največjem cistercijenskem samostanu »Zajčki samostan* pri Konjicah na štajerskem in v ravnini okoio Brežic, blizo kostanjeviških Cistercijencev. — Po luteranski prekucij? 1500.-1600. je nastala na Nemškem velika vojska, 30-letna, ki je strla vso kmetijo Nemčije in seveda tudi našo. Kmeti so zapustili plug. V teh vojskah, v vseh bojih 30-letne vojne, pozneje proti Turkom, v bojih dragih evropejskih pretepačev so naš kmetski ma-terijal rahljali in izrabljali. Kako bi mogla v takih razmerah količkaj vspevati pri nas kmetija? Razvoj kmetskega gospodarstva je počasne rasti. Redili so naši očaki v vseh teh težavnih razmerah vedno nebroj posvetnih in duhovenskih snedcev. Kjer je v kakem gospodarstvu teh količkaj, ni dobro, Se jih je preveč, gospodarstvo pride na nič. Iz te dobe je prišel naš kmet ubog do časa Jožefa H. Ta usmiljeni, ta ljudomili vladar, je pognal iz naših krajev Cistercijence, Kartajze ter jim odvzel premoženje, katerega niso mogli odnesti. Pa obrnil ga ni za te naše dežele. Kar je še samostanskega veleposestva v naših krajih v verskem skladu, to imamo; ali naše zdajšnje. vlade že prodajajo isto menihom na kmetih. To bi bilo v Avstriji narobe svet! Tako so spravili ti ljubeznjivi ljudje našega kmeta na pol, četrt grunta, «0—5 oralov. In plačevati so morali naši kmetje toliko .činžev", storiti toliko robote! Čez 100 različnih robot, čez 70 različnih plačil v naših slov. krajih grajščinam in duhovenstvu! In tepen je bii naš revež! — Nebo je visoko in car tako daleč! Kdo se je v vladah zmenil za te slov. kmete! — Tujci v grajščinah, škofijah in pozneje, ko so se uradi stvarjali, všegamogočni tuji uradniki v uradih, katerih so si pridobili, hvala Bogu, posamezni tudi plemstvo in grajščine v uradnem delu. Ta .žlahla" ne sme izumreti. .Staatserhaltend*. — Leto 1848. da kmetijo prosto. Trpini naši veseli, da pridejo na prost zrak, so bili zadovoljni z vsem; kar se jim je dalo kmetijskega sveta iz tega, kar so imeli dobiti iz .služnostij" (.serviluf) v grajskih hostah, na pašah. Najslabše so dobili in malo. Kmetija brez večje hoste, kaj pomeni! In drago so morali to odvezo plačati. 80—150 tisoč gold. srednjim grajščinam. In denar je bil tedaj drag. In prišli so s slabim fundusom v prosto kmetijo. Bajte, hlevi so bili tudi za nič. Jih je postavljal prej grajščak in popravljal. -In rimljansko, dedno pravo za te kmete! Vsak otrok jednako dedščino! — 20—40 let je to šlo. V par 10 letjih prostosti je vidno naše gospodarstvo. Nekaj večjih kmetij se je v teh časih ustvarilo; naši vinogradi so dali precej denarja; živinoreja je bila dozdaj vedno napredna; sadjereja na jugu je dajala marsikatero dobro za dom in prodajo. Naša mesta, ležeča v središči boljših večjih kmetij, in trgovine, so rasla. Ljubljana, Celovec, Celje, Maribor, Ptuj, Gorica, Trst. Bilo je nekaj gozdov, nekaj hrastov, jelovine. Ali naša kmetija se je po dedščinah, nakupovanju parcel na kant prišlih kmetij, grajščin, zadolžila. — Hranilnice so tudi odprle svoja vrata, ko je meščanstvo dobilo več koristi iz prostega kmeta. Šlo je tako 50 let. V teh letih so potrebe človeške v vsej Evropi zrasle. Kmetija se ni več pečala z domačo industrijo. Naša revna ravno tako. Kar je imela kmetija preveč ljudi, šlo je v n esta in njihova dela. Vojaštvo zdajšnje države je jemalo Slovencem veliko število trdnih rok. — Naša kmetija ni mogla dolgo kupovati v mestih. Hoste so šle, vinograde je trtna uš, oziroma prevelika starost trte uničila. Zadolžitev kmeta pomeni zadolžitev kosa zemljišča ali vsega. Kmet more večje dolgove le s prodajo zemljišč plačati. Njegova kupčevalna rnoč se zmanjša, ponehuje. V mestih to čutijo. Nič več v mesta, tam kruh visoko visi, — v Ameriko! Pa na kmetiji ravno tako. Nič ne ostaja od prebitkov kmetovanja, vse za najpotrebniše davke in za obresti. Žito naše je ceno. Ame-rikansko je cenejše, je- snedlo naše. Industrije malo, da bi na kmetiji .prevečni ljud" šel v tovornice. Veleposestva že nimajo več host, ne morejo z listjem in drvmi plačevati svoje delavce. Nekatera naša veleposestva slabše kmetujejo, kakor le mogoče slabi kmeti. Penzijonirani višji uradnik: so včasih lastniki istih, oskrbniki delajo na njih. — Nič industrije ž njimi ni zvezane. Dosti istih je stvar špekulacije. Ne morejo živeti. Delavcev ni. Ne morejo delavcev plačevati. Za 30 kr. brez hrane bo zlodej delal I Nikjer drugod v najboljših kmefekih rokah veleposestva ne morejo živeti. Skratka: Veleposestva sov meso narodnega telesa zadrt kol. Tisoči oralov v jedni roki, ko bi lahko tisoč pridnih kmelskih familij na njih živelo dobrot Premalo zemlje ima naš kmet. Pri nas jemljejo veleposestva, kojih je veliko preveč, preveč dobrega kmetskega sveta pridni kmetski roki. Tako gre tudi delavec kmetije, majhni in srednji kmet v Ameriko, na Vestfalsko. Nema doma pokrite mize. Ali predenj gre, Se vse poskusi. Strada, da poka po njem. Slabo je oblečen. Otroci se slabo redijo. Potem, — še en pogled po lepem kraju, in hajd čez veliko lužo! (Konec pride.) Omate ii rane mvice. Vlp*vsk» Železnic«. — Prišlo ;e v Gorico več članov komisije za Vipavsko železnico v svrho dogovorov v strategično-tehniško-pravnem pogledu gledč na dela, ki se imajo izvršiti pri tej železnici. Tudi Oskar Je prišel n» vrsto. — Znano posvečeno dopisunče iz Bovca se je obregnilo v zadnjem ,Prismojencu" ob gosp. Oskarja Gabrščeka, našega državnega poslanca. Bevska in bevska proti naprednim poslancem, govori o resničnih in neresničnih liberalcih, o sovražnikih sv. vere in naroda, tako, kakor vedno pišejo ti pobožni lažnjivci, v sredi sestavka pa mu očita strah! Pravi: „da ste ta korak (namreč da je izstopil iz hrvatsko-slovenskega kluba) storili iz strahu, potrjuje nam tudi dejstvo, da niste izstopili iz kluba z drugima dvema vred!" Ti po-božnjaki ne morejo zapisati enega sestavka, da ne bi lagali I Tako laže tudi bovško dopisunče. Gosp. Oskar Gabršček je izstopil m kluba zajedno z dr. Ferjančičem in Plan-tanom. Pismo o odstopu, katero je dobri v roke dr. Ivčevie kot načelnik hrvatsko-slo-venskega kluba, nosi podpise; dr. Ferjančič, PJantan, dr. Tavčar, Oskar Gabršček, Ako bi bilo hotelo pisunče govoriti resnico, bi bilo to lahko storilo, saj je stalo tako pisano jasno po naših listin, katere ono prav poželjivo čita. Tako so pokazali solidarno, skupno, naši štirje napredni poslanci, da se ne boje tiste škofovske palice, pred katero je »trepetal dr. Ploj! V ostalem pa je g. Oskar mož, ki se na drugo bevskanje bovškega dopisunčeta ne ozira. Železniški minister Wfttek v Trsta. — Minister vit. Wittek se je pripeljal v četrtek v jutro z brzovJakom do Sežane, kjer je izstopil, ter s* potem popoludne v kočiji odpeljal v Trst* kamor je dospel ob 3. pop., spremljan od bar. Borowitza, ravnatelja državnih železnic, kateri mu je šel naproti do Sežane. V spremstvu ministra se nahajajo pridodeljeni mu tajnik dr. Lenoch, ministerski svetnik Wurmb in sekcijski svetnik Bascher. Glavni namen poti v Trst je pregled glede na bohinjsko železnico ter glede na dela v luki, v kolikor so v zvezi z železnico. Minister je odpotoval danes v Istro, pregledavat železnico Trst-Poreč. Gašpar Likar nam piše: Cenjenemu uredništvu Soče v Gorici. »Ker ste v dostavku k mojemu popravku 39. štev. Soče t. I. pisali: .Gašpar s tem popravkom nesramno laže; — Ga§par ni prišel do nobene mize, marveč se je začel takoj p* i vratih kregati z nekaterimi možmi; — Tam je imenoval Gabrsceka falota; — Na to so ga Se drugi obunkali in osuvali ter ga gnali skozi dvoriščna vrata na prosto; — Ako torej Gašpar trdi, da mu je prišel Gabršček za hrbet in ga udaril, je iz reko i nesramno laž in sicer vedoma in hote, da bi iz tega zopet koval kak nov atentat, kakor-šuib je nasnoval že veliko; — Tudi mu povemo, da vse njegove anonimne dopisnice, [pisma, žaljive slikane karte itd. katere od časa do časa pošilja na razne osebe itd." zahtevam še enkrat, preden nastopim drugo pot, da ozirom točke 19 tiskovnega zakona priobčite ta-le popravek: Ni res, da s svojim popravkom nesramno lažem; marveč res je bilo vse prav tako, kakor sem povedal v svojem popravku. Ni res, da nisem prišel do nobene mize in da sem se začel takoj pri vratih kregati z nekaterimi možmi; marveč res je, da sem šel po sobi do drugega konca in potem se vrnil nazaj k mizi pri vhodu. Ni res, da sem imenoval Gabrščeka falota; marveč res je, da sem v razgovoru- nekomu drugemu rekel: -Ako boste verjel vse, kar kak falot laže po časopisih) ne boste vedel nikdar resnice. Ni res, da so me še drugi obunkali in osuvali ter gnali skozi dvoriščna vrata na prosto; marveč res je, da me nihče drugi ni bunknil ne sunil in da sem popolnoma svojevoljno šel po sobi na drugi konec, tam nekoliko postal, potem pa odšel čez dvorišče. Ni res, da sem izrekel v svojem popravku nesramno laž, da bi s tem koval kak nov atentat in tudi ni res, da sem kedaj že nasnoval kak atentat, niti ni res, da bi jaz komu pošiljal anonimne dopisnice, pisma, žaljive slikane karte itd.; marveč res je, da sem jaz v svojem popravku izrekel samo čisto resnico in da nisem še nikdar nobenega atentata nasnoval in da tudi nikomur ne pošiljam anonimnih dopisnic, pisem, žaljivih slikanih kart itd. V Gorici, 9. dne aprila 1901. G. Likar, Dostavek uredništva: Gašpar Steklinovič torej ne da miru. Zadnjič smo ga ošeškali, kakor je zaslužil, mu povedali, kar mu gre, ter um dali javno priliko za tožbo. Ali Gašpar se ne upa pred sodnijo s svojo .čisto* vestjo, marveč se skriva za .popravke*. Ni res in ni res, in zopet ni res. Nič ni res. Tako mrgoli teh „ni-resov" v gorenjem popravku, toliko jih je, da bi že ti sami skoro dali en velik »res-, In pa poseben ,pasjon* ima Gašpar na .popravke«. Tako vesel je, kadar se kaj o njem piše v .Soči", za ped višje korači po svoji prodajalnici ter se postavlja na prag iste, češ: Eto me, jaz sem tisti Gafpar pl. Steklinovič I Še bolj vesel je pa, kadar .popravlja", Vidi se mu, da ima veselje do pisave, kur je znano tudi nekaterim, katerih Gašparjeva Visokost ne gleda rada naravnost v obraz. — Da bo vsaj enkrat zadovoljen z nami, smo priobčili ta .popravek", kateri pa prav za prav tiče najbolj v kos. Pustimo torej enkrat veselje naSemu velikemu .prijatelju", da bo tim lože zabavljal po gostilnah in po svoji prodajalnici .Soči" in Gabršfleku, katerega dosledno zmerja s falotom in »ličnimi grdimi priimki. Tega pa Gašpar menda vendar ne bo tajil l Kar se tiče „falota" v gostilni pri Bbelem zajcu", je bil vsakdo, kdor je bil navzoč, prepričan, da s to žaljivko j« mislil Gašpar g. Gabrščeka, kakor je tudi res mislil. Ali naj GaSpar Se toliko ^popravlja«, dejstvo ostane dejstvo, Zmožen je pa mož »popraviti" vse; ako reče sedaj tako, poreče za minuto, če se ga prime: ni res tako, Tega nisem jaz rekel. Pa je Že preveč besed za takega moža, kakor je Gašpar. — Pričakujemo, da pošlje Gašpar v zabavo uredništvu zopet popravek, s katerim bo ,ni-res"-il naš dostavek ! Gradnja bohinjske železnico. — V .Edinosti* čitimo: .Z Goriškega nam poročajo, da se je delo v predoru pri Pod-brdu zaustavilo radi diferenc, ki so nastalo med podjetnikom g. Škrtom in inženerjem g. Filipom. Inženir Filip da je strasten nemški nacijonalec, ki kolikor se le da, domače du- dogodba v tej noči. »Ako to od strani Auguste ni le minljiva težnja, marveč prava strast,« si je mislil Pe-tronij, »pa se zgodi jedno izmed dvojnega: da se ji Vinicij še vpre, in takrat utegne biti slučajno ugo-nobljen, ali pa, kaker se sedaj kaže, se ji vpre, in takrat je ugonobljen za gotovo in ž njim vred nemara tudi jaz, bodisi le radi tega, ker je moj sorodnik, ker Augusta razlije mržnjo na ves naš rod ter uporabi ves svoj vpliv v korist Tigelina.« Naj si je že tako ali tako, na vsak način je slabo. Petronij je bil pogumen človek in smrti se ni bal, toda radi tega, ker od nje ničesar ni pričakoval, se tudi ni hotel prenagliti. Po dolgem premišljevanju je prišel do zaključka, da bo najbolje, ako se odpravi Vinicij iz Rima na potovanje. Oh! Ko bi mu mogel pridodati na potovanje Ligijo, kako rad bi to storil. Domišljeval si je, da ne bo tako težko, pregovoriti ga k temu. Takrat bi se razširila na Palatinu vest, da je Vinicij zbolel, in s tem bi nemara odvrnil nevarnost od njega in od sebe. Augusta seveda ni za gotovo vedela, ali jo je Vinicij spoznal; lahko si' je domišljevala, da radi tega tudi njeno samoljubje ni preveč trpelo. Drugače pa bi utegnilo to biti v prihodnje, in to je treba za-braniti. Petronij je hotel pred vsem drugim pridobiti čas, kajti vedel je, da Tigelin takoj izgubi svoj vpliv, brž ko odide cesar v Ahajo, ker nikakor ni bil veščak v lepi umetnosti. Na Grškem pa,ai je bil Petronij svest svoje zmage nad vsemi svojim tekmeci. OdloČi se torej, da bo pazil na Vinicij a in ga pregovori, naj odpotuje, Nekoliko dnij ie mislil na to, ali bi ne kazalo, dobiti od cesarja povelje, naj Ligija 2 ostalimi krietijam vred zapusti Rim, kajti ako ona odide, odide za njo tudi Vinicij. Za to bi ne bilo treba cesar I a dolgo nagovarjati, ker je bilo to lahko mogoče. Saj še temu ni davno, ko so židje vzročili iz sovraštva med kristijani nemir, in cesar Klaudij, ne razločujoč jedne od drugih, je prognal Žide. Čemu torej naj bi Nero ne prognal kristijanov? V Rimu bi potem »ilo dokaj več prostora. Petronij je po oni ,plavajoči gostiji' videl vsaki dan Nerona na Palatinu in v drugih palačah. Kaj lahko je bilo usiliti mu podobno misel, zlasti ker cesar nikdar ni kazal upora, ako mu je kdo pravil nekaj, kar je nekomu prinašalo pogubo ali škodo. Po dolgem premišljevanju osnuje si Petronij ves načrt. Pripraviti hoče v svoji hiši gostijo ter na njej nakloniti cesarja, da izda potrebno povelje. Ob enem se- je nadejal, da cesar njemu izroči to nalogo, da naj jo izvrši. Takrat bi takoj odpravil Ligijo, kakor se to spodobi Vinicijevi ljubljenki, na primer v Bajo, naj se ondi ljubita in pogovarjata o krščanstvu, dokler hočeta. Med tem je pogostoma zahajal k Vinieiju, prvič za to, ker ga je navzlic svoje sebičnosti iskreno ljubil, drugič pa za to, da ga spravi na potovanje. Vinicij se je delal kakor da je bolan in ni se pokazal m>. Palatinu, kjer so si vsaki dan izmišljali nove načrte. Nekega dnš je naposled Petronij čul iz cesarjevih ust, da hoče čez tri dni za stalno odriniti v Ancium, in takoj je naslednjega dne" odšel k Vinieiju s to novico. Vinicij mu pokaže imenik oseb, povabljenih . Ancium, ki ga mu je prinesel zarano privrženec cesarjev. »Na njem je tudi moje ime,« spregovori, »kakor tudi tvoje. Gotovo najdeš tak imenik doma, ko se vrneš v svojo hišo.« -Ako bi ne bil mod povabljenimi, takrat bi to pomenilo, da moram umreti, toda ne bojim se, d« bi se to zgodilo pred potovanjem v Ahajo. Tam me bo Nero še potreboval.* Na to, pregledavši listino, reče: > Komaj smo prišli v Rim, moramo zopet zapustiti hišo ter odriniti v Ancium. - Toda moramo, kajti to ni samo vabilo, marveč ob enem tudi povelje.« »A ko bi^kdo tega ne ubogal?« »Dobil bi povelje druge vrste, naj gre na dokaj daljše potovanje, na ono, s katerega ni več vrnitve.« * Sedaj moram v Ancium... Glej v takih časih živimo in kako revni sužnji smo.« »To si še le danes zapazil ?« *Ne. Toda glej, ti si mi dokazoval, da je krščanska vera sovražnica človeškemu življenju, ker nas veže v okove. Toda okovi so težji od onih, katere nosimo mit Ti si mi dejal: Grška je stvarila modrost in lepoto, Rim pa moč. Kje je naša moč?« »Pokliči k sebi KJlona, kor danes nimam pr$v nič veselja za modrovanje, pri Herkulu, nisem jaz vstvaril teh časov in nisem za nje odgovoren. Govoriva o Aneiju. Vedi, da te ondi čaka velika nevarnost in da bi bilo z&-te nemara bolje, ko bi se poskusil z onim Ursom, ki je zadavil Krotona, nego da pojdeš tjekaj, a vendar moraš iti.« Vinicij malomarno mahne z roko ter reče: »Nevarnost! Mi vsi tavamo v mraku smrti in vsaki hip zgine nekatera glava v tem mraku-e (Dalje pride.) lavce odriva od dela in najema na delo -tujce, večinoma Nemce*. Ako je vest povsem resnična, potem je obžalovati, da se uganja pri takem podjetju sovraštvo proti Slovencem, katere se odriva od dela na domaČih tleh. Pa tudi, se ve le, ako vsa reč odgovarja isti ni, moramo kar najodločneje protestovati proti temu, da bi tujec na naših tleh pehal v stran našega delavca te najemal tujca Nemca za tako delo, katero prav lahko.opravi domačin. Naš slo- venski del dežele imsTddštrirrdo!mh^de-4"Ž*l«stno j«**** jako žalostno, in to treba le zgodovinska dejstva! In take reci naj bi z zaplenjevanjem prikrival g. državni pravdnik na ljubo zbeshelima kapunoma iz Rihem-berga?! Kje sta s svojo .rimsko* glavo?! — Res, žalostno je, da se godi v spoved-nicah vse tisto, kar so raznoteri prizadeti ljudje spravili že v javnost po Časnikih, žalostno, da se celo spovednica rabi v egoistično klerikalno politiko, da se na tak naCin zlorabi zakrament sv. pokore! — Kdo je torej kriv, da se"razpravlja tudi o takih rečeh?! lavnih mocij, katere se dajo prav izvrstno porabiti tudi pri železnici, če so naši ljudje upoštevani v tujini kot delavci, so gotovo sposobni delati tudi na svojih rodnih tleh. Toliko glede sposobnosti našega delavca-domačina. Da se pa1 odefca-SIoronca. od dela, za to, ker je Slovenec, ter da nemško-nacijonalni inžener najeraije iz takega vzroka tujce Nemce | v delo, to pa je naravnost gorcrstasno. Kaj takega ne moremo trpeti na svojih tleh. Zato pa so umevne in gotovo opravičljive diference, nastale med podjetnikom Škrtom in inženirjem Filipom. Tu treba resnega odpora, ker gre za kruh našim delavcem! Ponavljamo, da izvajanja veljajo le za slučaj, ako sloni vest na istini. — Želeli bi, da se vsa stvar poravna mirno, ker take diference so po večini delu le v kvar in so neopravičljive, o čemur treba trdo poučiti g. inženirja, ako je kriv. Za našega delavca pri bohinjski železnici na naših tleh pa se moramo zavzeli z vso silo. Samomor. — 45-letni kočijaž Ivan Rebek, vposljen v Trstu, se je zastrupil v sredo ob 6. uri zvečer blizu Soškega mosta. Ko je dospel na most, je hotel skočiti v Sočo; ker jo pa strup deloval hitro v njem, je kmalu opešal ter se zgrudil mrtev na tla. Prenesli so ga v pokopališCno kapelico v Pevmo. Našli so pri njem pismo, naslovljeno na ženo, v kojem jo prosi oproSCenja. Izvedeli smo, da nesrečni samomorilec je imel srCno napako, katera ga je tako mučila zadnje čase, da se je odločil storiti konec svojemu življenju. Le ta je bila kriva, da se je včasih tolažil preveč z vinom, kar ga je še bolj mučilo; drugače pa je bil Rebek priden in vesten služabnik ter dober družinski oče. Pod zaščito »Prismojene** stoji tudi Gašpar Likar! Umevno! — »Soča* se je vrgla z vso* nesnostjo na g. Likarja samega. Izrekla mu je vse, le človek ne! 6. Likirju se proti takim napadom pač ni treba zagovarjati. (AH ste slišal, g. Galpar? Čemu tort, »popravkujeto* ? t Opaž. ur. »Soče*!) Poznan je v Gorici in na deželi za poštenjaka in rodoljuba.* Hahal Da, da, poznan pa je Likar! Le vprašajte kar dana Gregorčiča, saj je imel opravka ž njim! On vam lahko naslika Likarja kot poštenjaka in rodoljuba!! Šempaskl »padar* izvrstno napreduje. Pred kratkim je zdravil župnikovo kravo. Ko je vrgla, eno vime ni dajalo mleka. Kaj storiti? »Padar* jo je hitro pogruntal, kako priti do mleka. Vzel je navadno žico ter prevrtal vime, na kar je seveda takoj curljalo mleko iz vimena, ali namešano s krvjo. ,Padar" je bil vesel, da je .pricopral* mleko iz vimena, ali prav nič vesela ni bi'a krava, ker od takrat naprej ne pusti nikogar k sebi, čeprav je bila »operirana" na .katoliški podlagi*! .. Tisti »padar* je v svojih prostih urah, kadar ne »zdravi* živine po Šompasi ter ne dr?.i župnika-župana Grče za frak, — učitelj, za katerega marajo njegovi stanovski tovariši toliko, kolikor za lanski sneg, kakor smo že povedali. Ščiti pa ga »Prismojenec*. No, ni čuda!! M: se ne tikamo tega moža kot učitelja, ampak kot .padarja* za živino, katere funkcije bi ne smel izvrševati na nikak način, ker nima za to uikakega dovoljenja in nikake zmožnosti. Ali ker smo tega padarja po inicijativi ubogih kmetov samih parkrat samo naslikali kot »živinskega padarja*, pravi ,Pri-gmojenec*, da smo ga »obdelali na najnedo-stojniši način' ter .kako spoštuje .Soča" učitelje, kateri ne trobijo v njen rog*! Do takih izvajanj more priti res le kak — .prismojenec* ! Karat Bndln je povabil na Veliko soboto k sebi nekaj naprednjakov, da jih pripravi do sklepa, da se odpovedd »Soči", oziroma .Primorcu*; žugal jim je, da drugi dan ne pride .žegnat" piruhov, ako mu tega ne obljubijo. Ker ni hotel nikdo tega obljubiti, se je zadri ves raztogočen na-nje, da ostane pri besedi ter naj ga dragi dan ne čakajo s piruhi. Drugi dan, na Veliko noč, pa je vendar prišel v jedno hišo izmed onih mož, katere je prejšnji dan obdelavah Ko je prestopil prag, je pa videl v svoje veliko začudenje, da jim gredo v slast piruhi vsejedno, četudi »nežegnani*. Gospodar ga je opozoril, da mu je prejšnji dan zagrozil, naj ga ne pričakuje za .žegnanje* piruhov, na kar mu kurat odvrne, da je grozd le v šali; blagoslovil piruhov pa vendar ni. V druge hiše, kjer imajo »Sočo* aH »Primorca*, pa ga ni bilb; pravijo pa, da so bili prav veseli, da ga niso videli, kerčudne občutke ima vsakdo, kdor pride v dotiko s tem zbesnelirn nuncem. »Goriški dukovnlkl« = dr. Pope ~f- dr. Breje hočeta strahovati g. državnega pravdnika, ker ni bil zaplenil »Soče*, v kateri je bilo pisano nekaj resnic o celibatstvu. Zgodovina je zgodovina in dejstva so dejstva, skušati prikriti ista z zamolčevanjem, je pač nespametno, ker zgodovinska dejstva ostanejo za tre t i. — Ali pregovor: rečem ti, da mi ne porečeš, pa ni tako žalosten, zato pa se ga tudi trdovratno drže. Nočejo vedeti, da tisti je grešnik, ki greši ter s svojim grehom širi demoralizacijo, oni trde le, da tistega treba »zatreti", kdor žigosa take »grehe razveseljevala", češ, da tisti podpira javno demoralizacijo. Kako_.podlo zvito,kako _ hinavsko,^ kako nečloveško in kako peklensko! Pa ves »protest* se suče le o spoved-nici ter o nekakem dozdevnem smešenju du-hovskega stanu — o »celibatu, ki ni isto, ko de vištvo*, pa lepo molče! Mogočne se čutijo res ti gospodje, Na Kranjskem zahteva dr. Susteršič disciplinarno preiskavo proti sodniku, ki se je »predrznil* oprostiti »sv. Duhu* -neljubega župana, pri nas pa zahtevata oba zelena dohtarja iz Ri-hemberga od drž, pravdništva, naj pleni »Sočo* in »Primorca", kadar bo njima ljubo! Kako se jim zdeha po Španiji l----------- Poslanica dr. Kosa v »Gorici* je vrglo zanimiv pojav. Vesel je, da ga državno pravdništvo ni tožilo radi krive prisege, zato pa srčno udari po Gabrščeku. — Mi mu odgovarjamo to-le: V popravku ni prav označil svojega pričanja. Govoril je tako, da je brez dvoma objektivno krivo izpovedal. Za to je v*č prič. — Ako ga d. p. ni tožilo, naj bo zadovoljen. Duhovnik — morilec vsled ljubezni. — V Neaplju v Italiji se je dogodil te dni strašen zločin. 57-letni duhovnik Peter Po-tenza, ki je živel v Neaplju kakor kapelan, se je zaljubil v neko krasno udovo z imenom Colomba Orlando. Zasledoval in nadlegoval jo je tako dolgo, da se je morala zateči k sodniji, katera ga je prisilila, da jo vstavil hišo te udove, kjer je stanoval. Zasledovanju pa le še ni bilo konec. Zato se je udova odločila celo, oditi v Ameriko. Ali glej, tudi duhovnik jej je hotel slediti, vsled česar je opustila pot v Ameriko. Te dni je šla ta gospa v šolo po svoja dva fantka, katerih jeden jo štor I i, drugi pa 8 let. Ko jih je peljala proti domu, na pol pota se približa Potenza ter ustreli nanjo z revolverjem, Gospa je padla na tla, zadeta od strani skozi desno uho tako, da jej je kroglja obtičala nad levim očesom. Na to je ustrelil drugič ter zadel manjšega fanta v srce, da se je kar zvrnil mrtev na mater. Zločinec je na to zbežal, ali so ga hitro prijeli, vojaštvo pa je moralo razgnati razdraženo množico ljudstva, katero je dvigalo pesti proti zločincu. Pogreb otroka je spremljalo izredno veliko število ljudstva. Upravni odbor .Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" je sklenil pri seji dne 8. t. m., da se bo vršila letošnja XIII. glavna skupščina o binkoštih, dne 25. 26. in 27. maja na Bledu. Razno. — V bližini Bilj v praznike je bilo prišlo do pretepa. Neki mladi čevljar Ušaj s tovariši je napadel 24-letnega Raf. Peršiča, ki je bil v pretepu ranjen na glavi, sicer ne težko, ali vendar je moral v bolnišnico. V Brdih so .balincali* s kamnitimi krogljami. Nesreča je hotela, da je zadela taka kroglja 32-letnega J. Zorzuta iz Brda pri Kojskem na levo oko, in nevarnost je, da ga frguhi. Ko je kroglja odletela od njega, je zadela še *- dragotin in zlatih izdelkov. 11 H Velika zaloga srebrnine, vsakovrstnih zlatih in srebrnih tir. M JU Kupuje in menja drage kamne, obrabljeno zlato in srebro. $f[. Izdeluje vsnko delo aLi popravo po jako usodnih cenah. Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodici da se je prehladi! ali prcnapolntl želodec, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, tako da trpi "a garečici, želodčnem krču, tiičanju želodca, tožkem prenavljanju ali zaslišanju, bodi priporočeno dobro in izvrstno domače zdravilo, katero je že mnogo let v rabi. To zdravilo je Hubert Ullrich-oiro zeliščno mno. Ulrich-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravečih zeiiM, krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodečne bolezni in pospešuje*obnovljenje sveže krvi. Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skr.raj takoj ozdravijo. Ne sme se tornj obotavljal in se mora že pri glavobolu, riganju, deravici (zgaga), napenjanju, bljuvanju takoj rabi'i. Večkrat izginejo vse te bolcznij, ako človek parkrat pije omenjeno zeliščno vino. Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako tesnobo, klanje (madron), j srčno iilripunje, breicsenost, kakor tudi zasedanja krvi v jetrih, \ ranici in vratnici j (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi neprebavljivost in odstrani iz želodca in črev vse nepotrebne in neranljive snovi. Medlost hledost, pomanjkanje krvi in oslabelost Z^^f^t9^ I krvi in bolnih jeler. Ako se nima apetita oslabi, a glavobol in noči prebite brez'spanja j uplivajo tako nanj, da začne hirati. Zeliščno vino pom»ga zopet, okrepivši životno moč. Zeliščno vinopospešuje spetii, prebavo in reditvo, pospeši delovanje krvi, pomiri razdražene | živce in obudi veselje do življenja. Vse to dokazujejo mno»e zahvale in pripoznanja. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po gld. 1-50 in 2*-- v lekarnah v Gorici, Kor-mmu, Ajelu, Čamplungii, Gradežu, Romansu, Fiumičelu, Gradišču ob Soči, Ronkah, Ogleju, Tržiču, Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu, Idriji, Ajdovščini, Sežani, Vipavi, Portogruaru, Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogetske monarhije in bližnjih deželah. Lekarna G. Cristofoletti v Goriei pošilja tri in več steklenic zeliščnega vina po originalnih cenah po j vsi Avstriji. ' ' Opominja se na različne ponaredbe! "^WB Zahteva naj se izrecno Hubert Uilrich-ovo zeliščno vino. Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, plicerine 100,0, rudečega vina 240,0, soka jerebikovih jagod 150,0, črešnjevega soka mane 30,0, kopreca, janeža, helenine korenike, amerikanske korenike, korenike svišča in kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmeša!