12. številka.
Ljubljana, t ponedeljek 17. januvarja 1898.
XXXI. leto.
Uhaja vaek dan »eccrt iaimll nadalje in praaraike, ter Telia po polti p reje man ta avatro-ogereke delala aa vee leto 15 gld., ia pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., aa jedan SSSm 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vee leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr. aa jedan mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr.
po 80 kr. aa četrt leta. — Za tnje delale toliko ved, kolikor ptiltnina anaaa Za oznanila plačuje aa od itiriitopne peti t-vrata po 6 kr., ca ae osnanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Aa ae dvakrat, in po 4 kr., će ae trikrat ali večkrat ti« k a. Dopiv naj ae lavole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Dredniltvo in upravniatvoie na Kongresnem trgn It. 12. Upravniltvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne at*ari.
Telefon akt. S* *.
V pojasnilo!
Naši dopisi o .slogi na Kranjskem" vzbujajo občno pozornost, in — zategadel jih hočemo še nekaj časa priobčevati. Potrebno je, da se to važno vprašanje raspravlja na vse strani, tembolj, ker sedaj še prav nič ne vemo, kako spravo katoliška stranka prav za prav ponuja Do sedaj se je izrekla ponudba, ponudilo se pa le ni ničesar. Saj so odposlanci katoliško-narodne stranke prišli k posvetovanju, koje je sklicala trojica državno* sborskih poslancev, ns da bi se bili poprej v svojem klubu posvetovali o tem, kake propozicijenaj sestavijo narodnistraki. Pač pa se je stvar po starem d plomatskem receptu zasukala tako, da naj narodna stranka najprej stavi svoje z a h te v e, d a n a j torej narodna stranka ponudi svojo spravo.
Potrebno je torej, da je narodna stranka jako previdna, in da ne pride v položaj, da se odreče načelom, s koji mi živi in obstaja Dopisi, ki nam prihajajo, govore v tem pogledu jasno in odločno. Zategadel pa niso všeč „Slovencu" in skuša jih ispodbiti z navadnimi svojimi sredstvi. Glavno sredstvo je — sumoičsnje, koje pa zavračamo s vso odločnostjo. Prvo tako sumničenje je, da mi svojs dopise sami kujemo, in da jih ne dobivamo iz srede naroda. To js že staro, obrabljeno orodje, ali .Slovenec" ga suče vselej, kadar je v zadregi. Slovesno izrekamo, da nismo skovali niti jednega dopisa, in da ga tudi v bodoče ne bodemo. Vse dotične dopise prejeli smo od n snih mož, in tudi naročili jih nismo, s proste volje so se nam doposlali, kar ravno pričuje, da je vprašanje o slogi vele važno, pa tudi tako, da ga gola Ljublj«na ne bode mogla rešiti. Rešila bode to vprašanje, v kolikor pride v po šte v, narodn a stranka, ta stranka v svoji celoti. Na tem stališči smo stali takoj od pri-četka, na njem stojimo še dandanes.
Drugo sumničenje v zvezi je z osebo dr. Tavčarjevo. Ta tiči za vsakim grmom, in k »kor steklega psa preganja ga že več nego leto dni cela klerikalna jata.   Tudi sedaj  skriva se Tavčar za
vsakim dopisom, in Slovencu je celo zanesljiva priča pripovedavala, da je <Jop s, ki se je obračal proti dr. Šušteršiču, spisal poslanec dolenjskih mest sam in lastnoročno! Na to pričo smo radovedni; nas pa je pooblastil dr. Ivan Tavčar, da plača takoj 1000 gld. za vsako katoliško stvar, kojo mu bode „Slovenec" imenoval, če se mu predstavi omenjena zanesljiva priča, ter mu dokaže, da je res spisal omenjeni dopis iz ljubljanskega meščanstva. Ali mi vemo, da se omenjeni zanesljivi svedok ne bode oglasil, ker ga ravno ni! Vse ima samo namen, ogrditi dr. Tavčarja, češ, da proti svojemu kolegi Šušteršiču za-vratno postopa. Mi pa iz vsega tega sklepamo, da je dopis izmed ljubljanskega občinstva obsezal vendar le mnogo resnic«, ker bi sicer ne bodel tako zelo „Slovenca* v oči!
Zadnje in že tudi prav zelo obrabljeno orožje pa je to, da trdi »Slovenec", da je dobil mnogo dopisov iz naše stranke, ki naše postopanje otaojajo, kojih pa z gole krščanske ljubezni priobčiti noče. Taki dopisi so stari naši znanci, rasejo ravno na tistem zelniku, kjer poganjajo zgoraj omenjene zanesljive priče! Ali, če bi tudi tako bilo, da bi jih nekaj odpadlo pri narodni stranki, položaj vsled tega ni predrugačen. Dejali smo, da ima narodna stranka svoja načeta, s kojimi živi in obstaja. V politiki smo pošteno napredni in taki hočemo v prihodnjosti ostati. Če je sprava mogoča, ne da bi se morali odreči naprednemu svojemu mišljenju, dobro; ali vsaka druga sprava je nemogoča, ker bi imela slabe posledice za stranko samo, katera bi se s tako slogo le uničila. V teh časih naj je torej narodna stranka previdna, ona pa naj je tudi solidarna, ter naj v sebi ne kaže tiste nesloge, koja se hoče na drugem polju iztrebiti! Kdor je samo z ušesi pri narodni stranki, s srcem pa kje drugod, le-ta naj v božjem imenu odpade! In sedaj je najlepša prilika! Odpadniki želi bodo obilo hvale in na rokah jib bodo nosili tisti, ki so jih ravnokar še kamnjali! Mi pa radi tega narodno-naprednega prapora Še ne vržemo iz rok I Nikjer ni zapisano, da mora naša stranka vladati bodisi v deželnem zboru, bodisi v deželnem
odboru. Zapisano pa je, da mora tudi v Slovencih obetaj--t i stranka z napredno-narodnim programom, ako hočemo, da naj narod tako glede svoje narodnosti, kakor g'ede svojega duševnega razvitka napreduje ! Naj se naša stranka skrči tudi v „strančico", ali ta bode Živela, in jedenkrat, ko poneha sedanji reakcijonarski duh časa, razvila se bode zopet, ter si zopet priborila tisto mesto, katero ji grel
Upamo, da se sloga ne bode sklenila na pogin narodni stranki in pobijali bodemo vse, kar bi delalo na tako .slogo". In naj se radi tega proti nam Se toliko upije, na svojem mestu Oita-nemo, ker tudi mi smo — na straži; in psovanje nas ne doseže, naj pride od tod, ali od tam ! Vsikdar in pri vsakemu položaju pa nas bodo tolažile besede pesnik* ve:
Omnibus Berrper placuisae, res est Plena Fortanae; placu i ase pauci a Plena virtutial
Sprava na Kranjskem.
IX.
(la idrijskega okraja.) Pozivate nas, naj povemo svoje mnenje o tem, če smo za slogo ali ne. Tega pa ne poročate, kake zahteve stavi kaka stranka. Meni se zdi, da Vi bolj želite vedeti zahteve volilcev, katere stavijo oni pri pogajanjih.
Prvi pogoj je, da sloga ni omejena na deželni zbor. Taka sloga ne velja. Kaj pomaga volilcem, če se v deželni zbornici dr. Tavčar objema s kanonikom Kalanom, če pa pri nas kaplan uničuje gmotno narodnega trgovca. Taka sloga nima praktičnega pomena in imela bi le ta uspeh, da bi narodna stranka izgubila pri volilcih in v deželni zbornici ves upliv. Klerikalna večina — recimo „narodno-krččanskosocijalističnega konservativno-klerikalnega kluba" majorizirala bi pristaše narodne stranke, če bi Nemci se cdvrnili od narodnih poslancev in bi začeli nemško-narodno polit ko. S daj bi klerikalna večina komandirala. „Za viftjo dtkliško šolo ne damo nič; slovenskemu gledališču ne damo podpore, narodnemu mestnemu zastopu v Ljubljani  ne dovo-
LISTEK.
Dunajsko vseučilišče in Slovenci *)
(V proslavo 4001etnioe rektorovanja Slovenca Brikoija Preprosta.)
Spisal Fridolin Sevnićan.
V času, ko so se pojavili na dunajskem vseučilišču surovi buršovski izgredi, naperjeni v prvi vrati proti Slovanom, — sedaj, ko se slovanski viaokošolci ob steno pritiskajo in se bobotno razrašča nemškim dijakom, njih profesorjem in magni-ficenciji gospodu rektorju — germanski greben, je primerno, da jim zatrobimo na kosmata ušesa: „Ns jedino vi, Nemci, nego vsi avstrijski narodi so pripomogli dunajski univerzi do sedanjega svita !"
Prvi in najcdličnejši učitelji in učeniaki dunajske univerze šolali so se v Italiji. Napojeni z italijansko, na starorimsko se opirajočo klasično vodo in omiko, prišli so na Dunaj in predavali učencem v latinskem jeziku, zakaj nemški jezik je bil okoren in celo od učenjakov nemškega poko-lenja teptan in nazivan barbaričen. _Trebalo je reformacije — trebalo je nemškega
*) Dunajsko univerzo je ustanovil cesar Rudolf IV 1 1365.
velikana iz kmetiškega rodu, priprostega m- niha Martina Lufherja — da je rešil nemški jezik tesnih okov.
Da, tudi mi, najubožnejši in nanjmanjši na-rodič, smo dajali Nemcem učitelje in učenjake, kajti komaj sto let po ustanovljenju univerze — že koncem 15. stoletja je delovalo na dunajski univerzi 5, reci petero Slovencev, maj temi slavni „Thomas de Cilia", odgojitelj cesarja Maksimiljana, vseučiliščni kancelar, stolni prost in na zadnje škof v Konstanzu; tdda za prosveto zaslužnejtii se mi zdi Slovenec Brikcij Prepront, ki je bil pred 400 leti v tretjič izvoljen rektorjem dunajske univerze. Baš rektor rodom Slovenec je bil prvi, kateremu je pristojni c-lici jalni nagovor magnifi-ce n c i j a.
Tudi pozneje, v vsakem stoletju, do današnjega dne, poučevali so na univerzi posamezni učitelji in slavni učenjaki, katerim je tekla zibelj v priprosti slovenaki kmetiški koči — tem neusahljivem viru Človeške prosvete.
O Đ. Preprosto so nam bile poznate dos;hdob le kratke beležke, objavljene tako v nemškem, kakor v slovenskem jeziku. Meni se je posrečilo, vsaj nekoliko bolj razjasniti Preprostovo delovanje. Evo
Vam kratek (108.) življenjepis iz svoje obdne zbirke „znamenitih Slovencev.
BnkcijaPreprosta, tega odličnega učenjaka pisatelji zamenjujejo z Jurijem iz Celja (Georgius de Cilia), ki je bil ob jednem doktor medicine na Dunaju* Tudi Macun je v svoji književni zgodovini slovenskega Stajerja iz teh učenjakov skvasil moža, katerega je krstil „Georg" (Briccius). — Preprost je bil porojen v celjski okolici in krščen za Bnkcija, zato se je po tedanjem običaju imenoval „Briccius de Cilia", dočim ga Kiuk, Fischer in Aschbach dosledno nazivajo „Briccius Preprost v on Cilly" —
Preprost — ne pa Georg, Briccius Preprost (praepositus), kakor Macun razlaga, je njegovo jedino pravo rodbinsko ime.
Brikcij Preprost ni bil nikdar doktor medicine"), nego magister liberalium artium, doctor theologiae in lector theologicus dunajskega vseučilišča. Osemkrat lL. 1476 — 82 — 85 — 92 — 94 — 95 — 90} je bil dekan bogoslovne fakultete, trikrat pa rektor vseučiliščni (leta 1480 — 91 — 97). L. 1493 je bil kanonik in kantor katedrale sv. Štefana ter namestni kancelar vseučiliščni.
*) Macun ibid. (Konec prib.)
ljojemo potrebnih posojil". Klub mora bi'i solidaren, , većina sprejme t* predloge! In konec? Narodni načel n k tfg* klnba mor* odstopiti, poslanci pi postanite .divjaki' in po časnikih bodo Vas kot in- j trigante pri že obstoječem kluba združenih kranjskih Slovencev po rnili. Brez garancij v zbornici in runaj nje ne smejo narodni deželni poslanci vdati se nasprotni stranki.
Tedaj mora biti združenje tudi zanaj zbirnice. In sedaj! Ali nam garantnje K dan, da bodo razni Ščinkovct, Rudolfi, Pristavi in drngi Sli za njim ? Ali ima na kranjske kaplane toliko upliva da se bodo pokorili njegovi žehi in ne bolo po konsum-nih društvih, spovednicah in lečah s kolom pobijali nasprotnikov?! Pri vsem tem je pa glavno vprašanje, če bode novoimenovani škof ljubljanski potrdil spravo, črt bode sedanj* klerikalna stranka kij odjenjala od z ditev, katere se ji stavi v škofijski palači. l& klerikalnih ust smo izveleb, da je pre- j vzvišeni nadšktf goriški odpovedal se ljubljanski stolici le pod tem pogojeni, da se mn prepusti pravica, imenovati si za Ljubljano nasledn ka. Iu če prtdlagi Mahmča? Ta lahko v prvi okrožnici do dubovuikov zapove, delovati s starimi sredstvi in gotovo mu bodo sledili vsi kaplani. In noboe iientia" zahtevala bode od višjih gospodov ravno isto. K s, pravijo gospodje pri klerikalni stranki, da se škof ne meša v take reči. A sam dr. Šušb-ršič mora pripozntti, da bt nikdar ne bil državni poslmec, če ne bi bil imel podpore v škofijski palači. Mi seveda nismo toliko podučeni, da bi z gotovostjo trdili, ali je ta podpora prida naravnost U škofove s be ali samo iz predsobe, v kateri sede škofijski kaplanje. Ce bi pa morala naroina stranka pustiti svoje svo-boduo mišljenje, če bi morala izročiti klerikalcem nćlte'ja na milost iu nemilost, če bi mora a biti poleg, ko bi M^huičevanci zaž gali dela Gregorčičeva, Preširnova, Aškerčeva in drugih, potem ni na političnem polju sprave. Iu če gredo poslanci tako daleč, potem pa volilci ne bodo šli in — mandatje trpe le G let! Ali niso zadnje nadomestne volitve v Ribnici in v Vipavi dovolj pokazale, da se nismo tako slabi, da bi morali politično umreti mej tem, ko zdravila nasprotni stranki ne pomagajo več do prejšnjih začasaih zmag.
Moje mnenje je, da mora klerikalna stranka takoj ]~dnemu poslancu postojinskih kmetskih občin dati „consilium ab undi1*, ker tam pripada gotovo jeden mandat naši stranki. Stavite gospodje „frie-denarichterji" ta predlog pri prihodnjem sestanku in kmalo bodeče spoznali, če je hrepenenje po spravi odkritosrčno in nesebično.
Prepir pa ni samo v deželni zbornici. V vsaki veji občini sta dve strank . Jedno vodi kaplan (največkrat v nasprot.stvu z župnikom), drugo prosti občani ali meščanstvo. Naroina stranka zahtevaj, da vodje klerikalcev tudi temu hujskanju konec napravijo. Toliao o narodaem vprašanju.
Drugo gospodarsko vprašanje so konsumna društva in katoliške gostilne. Te naprave ne kori-etijo nikomur, kajti stvari, katere se tam prodajajo, so dražje in slabejše od onih, katere prodajajo isticani trgovci. Pijač* je pa slaba, saj vsakdo ve, da ni mogoče dobrega vina na drobno prodajati po 24 kr. Te naprave mora nasprotna stranka odpraviti, ker škodujejo narodnim trgovcem in tudi kmetom, k iteri slabo blago kupujejo in cele litre ponarejenega slabega vina popijejo. Kdor tega ne ver-jaxe, naj pride ob nedeljah v te katoliške gostilne, kjer kar po 5 litrov vina skupaj naročnje pojeden eam kmet.
Če pristopijo nasprotniki zop t v narodni dru> čtva, katerih nobeno ni tako, da bi duhovnik ne mogel biti ud, potem postalo bode zasebno občevanje mej narodno inteligenco in duhovništvom boljše in še druga nasprotstva bod) izginil*, će bode pa vsak kaplan imel na deželi svoje lastno društvo, v katerem mej stenami hujska revnejšega proti bogatejšim, delojemalca proti delodajalcu, kmeta proti uradnititvu, potem ne pomaga sprava v Ljubljani nič in naj se pri oficijelnom banketu še toliko lepo govori. Naša stranka kaže pri družbi sv. Cirila in Itetoda, pri Mohorjevi družbi in družili napravah, kjer se poleg narodnosti tudi dela za versko prepričanje, da se pri tem da stvar vrediti povoljno za obe stranki.
Na te točka mora se narodna stranka opirati pii sklepanju miiu. Dela naj mirno in trezno in naj se ne prenagli — tudi novega škofa lahko počaka.
Sedaj še jedno! Vedno se zahteva, i ozirom na obmejne Slovence, kadar se gre zoper narodno stranko. Domačim in izvenkranjskim Slovencem pa povem na polna us-sa, da ravno narodna stranka
sa te največ stori. Vsa podjetja, katera so v korist obmejnim Slovencem, podpira skoraj izključljivo narodna stranka, mej tem ko si nasprotniki zbirajo „katolški zaklad", o katerem nobeden Slovenec ne ve, kakim namenom služi, — narodnim gotovo ne.
Izvenkranjski Slovenci naj tuli znajo, da nimajo v deželaem zbora kranjskem pričakovati nobene podpore. Ce pa gre narodna stranka sa duševni nnpredek celega naroda v boj, gotovo bodo imeli tudi obmejni Slovenci kaj koristi o I tega. In ker se v tem smisla kuha tudi po druz h deželah, kjer stanujejo Slovenci in ker bode tudi tam za sedaj s silo prikriti boj zoper nazadnjaštvo vsplamtel, zato nam morajo biti obmejni Slovenci hvaležni, da bojujemo na Kranjskem tudi zanje ta boj, za katerega bode cel narod izšel tak, da mu ne bode treba očitati, da je predolgo spal mej tem, ko so drugi delali.
X
Misli vaSkega nfiitelja o spravi: „Uokler klerikalna stranka, oziroma mladi gg. kaplani ne opuste" gonje na „Rodoljuba" in „Na rod", toliko časa narodna stranka na spravo niti misliti ne sme Le opustite boj po časopisih in v deželnem zboru, bolo pa potem g-j. kapelani tem ložje delo imeli zunaj, in v par letih bo narodna zavest, koja se je jela zadnji čas tako lepo razvijati, popolnoma uničena. Boj naj preneha povsod ali pa nikjer!"
V ■ Jubl 17. januvarja.
Sprava na Češkem Vedno jasnejše se kaže, da češki deželni zbor ne bo mogel dognati kake sprave mej Čehi in Nemci. Obe stranki stojita na to'i nasprotujočem se stališču, da je naravnost nemogoče, da se kdaj eložita. Danes bo razpravljal češki d-ž-lm zbor preilog Buquoya, naj se izvoli pos bna komisija, ki bi nadaljevala pogajanja radi jezikovnih naredb. Žs doslej so se vršile v deželnem zboru hude, rezke debate ter se je pripetilo že precej burn h, strastnih prizorov; \Volf in tovariši so igrali malo obstrukcijo. Danes pa govore nekateri najfanatičnejši nemški poslanci, ki se opirajo Buq«ioyevemu predlogu na vsak način. Morda se izkaže že danes, da je vsak nadaljni napor zaman, da je vse zatajevanje Cehov bob ob steno, kajti Nemci gonijo neprestano le jedno pesem: oJp ava naredb in razdelitev Češke! Vlada je to menda že izpre videla, kajti pogajanje z moravski mi poslanci je zopet odpovedala.
Reka ima svojega guvernerja. V p^tek sa je pripeljal grr.f Ladislav Szapary. Prepovedal si je vsak sprejem. Municipalnim uradn kom je na njihov pozdrav odgovoril, da prihaja s'cer v žalostnih časih, toda njegove težnje so jednake težnjam njegovega očeta. Sto iti hoče za rečanske interese vse, kar mu možno, zato pričakuje njihove podpore. Prve odrt dbe novega guvernerja so že značilne. Vodji avtonomistov Valluschniggu je prepovedal ustanoviti avtonomistično glasilo ter odrekel opozicijonal-nemu „Vo ;e del Popolo", da se izpremeni v dnevnik.
Milan in srbska vojska „K6lnische Ztg." se bavi z imenovanjem Milana višjim poveljnikom srbske armade ter dokazuje, da je laž, da bi bila armada nepriljubljena pri narodu, ter da bi jo mogel zategadel Milan uporabljati proti n .rodu. Srbija je jedna najbolj d -mokratičn h dežel, njeni častniki so izšli vsi iz preprostih slojev naroda, pri vsakem sporu vlade z narodom je stala armada na strani naroda, vojaštvo simpatizujo večinoma z radikalci in Milan nima mej višjimi častniki nobenih somišljenikov. Srbija Mdanu še doslej ni pozabila, da jo je lehkomiselno zaplel v boj z Bolgarijo. V zadnjem času so izstopili radi Milana iz vojske najuglednejši generali: Grujić, Bogičevio, Franasanović, Pantelić in Mišković. V aktivni službi so sedaj le trije mladi, pa nezmožni generali, katerim se upirajo razni zaslužni polkovniki. Ti Milana tudi niso d liri, tako da je vsa vojska proti novemu višjemu poveljniku, ki si hoče le iznova napolniti žepe za svoje ljubice ter zabraniti vrnitev Natalije.
Zola je sedaj oseba, okoli katere se suče vse francosko časopisje. Kakor vedno pri takih prilikah, ga nekateri časopi nap »dajo z vso Bilo, drugi pa proslavljajo do neba. Vo.ni minister Billot zahteva v imenu oficirjev, katere je Zola v javnem pismu Faureju obdolžil sleparstev pri sodbi Drey-
fusa in osvoboditvi Esterhazvjs, naj se postavi ZoTa pred sodišče Mnogi listi napadajo Z >Io, češ, da je razžalil vso francosko vojsko, da je oškodil njen ugled mej narodom, kar zavrača Zola s zatrjevanjem, da očita nepoštenje samo nekaterim častnikom, da pa ne zadeva njegovo očitanje niti najmanje armade, katera je v svoji celoti vrla, hrabra in poštena. Pripetilo se je že več demonstracij proti Zoli, kateremu ss najbolj zameri, da se poteza za pravico — zidal Zola mora imeti mnogo neznanih dokumentov, kajti vede se jako zmagovito ter jedva Čaka, da pride pred javno poroto, kjer bo smel svobodno govoriti. Biti seje le, da bi antisemitska vlada ne preprečila javne obravnave. Mnogo društev je poslalo Zoli priznalne spomen ce.
Dogodki t Španiji. Ogorčenost proti v mešaj oči m si Zjedinjenim državam v zadevi Kuba je v Madridu tolika, da mora amerikansko poslaniško poslopje čuvati cela četa redarjev, ker se ponavljajo sovražne demonstracije. V Havani pa trajajo že nekaj dnij puntarski izgredi. Narod je napadel in razbil nekaj uredništev, ki so se neugodno izražala o španskih častnikih. — Vsfaši pa so zvabili vojaškega poveljnika SanLiaga de la Veg is* s pretvezo, da hičejo obravnati ž njim glede mira, k sebi ter ga — umorili.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17 januvarja. — (Deželni zbor.) II. seja deželnega zbora kranjskega bo jutri dne 18. januvarja ob 10. uri dopoludne. Dnevni red: 1. Branje zapisnika I. de-želuozborske seje dne 28. decembra 1897 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Obljuba novo izvoljenega deželnega poslanca. 4. Priloga 25. Poročilo deželnega odbora o poizvedbah, ki so as do sedaj vršile glede ustanovitve deželne zavaroval-n ce pro'i požara, proti toči in pa deželna zavarovalnice za živino. 5. Priloga 26- Poročilo deželnega odbora o ustanovitvi samostojno občine Štiekljevec. 6. Priloga 27. Poročilo deželnega odbora o podporah za šolske zgradbe. 7. Priloga 28 Poročilo deželnega odbora v zadevi nameravanega vodovoda za Ambras in okolico. 8. Priloga 29. Poročilo de* žel nega odbora o zavarovanji življenja in starosta ih rent. 9. Priloga 30 Poročilo dež I nega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželnega zaklada za leto 1896. 10. Priloga 31. Poročilo deželnega odbora o logaškem vodovoda. 11. Priloga 32, Poročilo deželnega odbora glede premeščanja in povekšanja hleva v deželni prisilni delalnici. 12. Priloga 33. Poročilo deželnega odbora, s katerim ss predloži proračun deželnega zaklada zs leto 1898, 13. Priloga 34. Poročilo deželnega odbora, ■ kate* rim se predloži proračun normalnošolskega zaklada za leto 1898. 14 Priloga 35. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca iz kurije velikega posestva. 15. Priloga 36. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu aa leto 1898. 16. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepa deželnega posojilnega zaklada aa leto 1896. in proračun za leto 1898. (k prilogi 1.). 17. Ustno poročilo finančnega odseka o proračuna zaklada deželne prisilne dslalnice aa leto 1896 (k prilogi 5 ). 18. Ustno poročilo finančnega odseka 0 proračunu zaklada deželne pr,silne delalnice ia leto 1898. (k prlogi 6). 19. Ustno poročilo finančnega odseka o računskih sklepih ustanovnih zakladov za 1. 1696. in proračuni za leto 1898. (k prilogi 7). 20 Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželno-kulturnega zaklada za leto 1896. in proračunu za leto 1898. (k prilogi 12). 21. Ustno poročilo finančnega odseka o pospeševanji vinogradarstva na Kranj kem (k prilogi 21.). 22. Ustno poročilo finančnega odseka glede dovolitve priklad za cestne namene (k prilogi 22 ). 23. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grma za leto 1896. (k prilogi 23.). 24. Ustno poročilo fiančnega odseka o računskem sklepu kranjskega učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1896. (k prilogi 2.). 25. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu normalno šolskega zaklada za leto 189b\ (k prilogi 3.) 26. Ustno poročilo finančnega odseka o računskih sklepih bolniškega, blaz-niškega, porodniškega in najdeniškega zaklada za leto 1896. (k prilogi 15.) 27. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunih bolniškega, blasniikega,
porodniškega in najdeniikega zaklada za leto 1898. <k prilogi 20.). 28 Ljut no poroč lo upravnega odseka ** sadovi razdružitve selske občine Velika Dolina v samostojni občini Velika Dolina in Čatež (k pri* logi 19.).
— (Občinski svet) imel bo v torek, dne 18. januvarja t. 1., ob petih popoladne v telovad- ; aici 1. mestne deške pstrazrednice v Komenskega ulicah izredno sejo. Dnevni red: I. Predsedstvena ' naznanila. U. Čitanje in odobrenje zapisaika zadnje seje. III Policijskega odseka poročilo o prošnji iz-voščekov za premembo § 10 prevozniškega reda. IV. Finančnega odseka poročilo 1. o prošnjah za predujme; 2. o prošnji gospe Terezije Maurerjeve v zadevi izplačila 3°/0 posojila V. Direktorija mestne elektrarne poročilo v zadevi službe monterja pri elektrarni.
— (Idrijski deželni poslane ) nam je v sobotnem .Slovenskem Listu* posvetil  nekaj ljubeznivosti) ,  kojili  prejem s tem  hvaležno potrdimo. Nekdanji voditelj našemu listu zakrivil je tedaj pri ravno  tem listu  marsikatero    pregreho, zategadel dobro vemo, da ima tudi   svoje slabosti — in zatorej se ž njim ne bodemo prepirali. Originalno misel ps je gospod  poslanec,  ki s svojim srcem že dolgo tiči pri .Slovenskem Listu", vendar-le izrazil, minel  namreč, da  zastopa omenjeui  listič — narodno stranko.   Hvala Bogu,  sedaj vs <j vemo, kje ima narodna stranka, ali strančica — svoje glasilo ! Vsaj to prepirno vprašanje  rešeno je sedaj v popolno zadovoljstvo  vseh udeležencev, in  da se je rešilo, v to gre zasluga poslancu starodavne Idrije, mesta torej, ki pri  zadnji državnozborski volitvi velecenjenega urednika Koblarja samo zategadel ni hotelo izvoliti, ker je pripadal —k narodni stranki!
— (Osušenje ljubljanskega barja ) „Frem-denblatt" prijavlja v včerajšnji svoji številki članek, v katerem naznanja, da je poljedelsko ministerstvo dognalo vodopravno postopanje glede osuševanja ljubljanskega barja in glavnemu odbora za c sušenje v Ljubljani podelilo koncesijo za izvršitev dotičnega projekta s pogojem, da nekaterim interesentom plača gotovo odškodnino. K kor znano, so troftki sa izvršitev projekta preračunjeni na 1,378.000 gld., od katere svote nfj plača dežela 12°/0, mesto ljubljansko IO°,0 in 50% država
— (Repertoir zlo venskoga gledališča.) Jutri se bode pela opera .E r n a n i", po kateri Občinstvo že dlje časa poprašaje. — V petek predstavljala ae bode prvič veseloigra „V ječi", v nedeljo pa bode benefica režiserja in igralca gosp. Ineman na, kateri je za svoj častni večer izbral jako priljubljeno ljudsko igro .čarovnica pri jezer u".
— (Slovensko gledališče) .Mam'zell Ni-touche" je naj prit jubljenejša vseh operet, kar as jih je predstavljalo na našem odru in je tudi v soboto privabila še dosti občinstva v gledališče. Ta opereta sje je že tolikrat pela, da tudi na j tnaloma mej ši obiskovalec našega gledališča ve, kako igrajo posamični predstavljalci. Predstava je bila v celoti prav dobra, zlasti nam je ugajala gospa P o I a k o v a , a tudi ostalim prsdstavljalkam in predstavIjaicem me odrekamo zasluženega priznanja.
— (Mali ples »Glasbene Matice",) ki se je vršil v soboto v zgorenji čitalnični dvorani, je bil jako dobro obiskan ter prav živahen. Vojaška godba sicer tudi to pot ni vstrszala povsem svojemu namenu ter se je skromnost njenega plesnega reper-toira prav nemilo opažala, navzlic temu pa so vztrajali rajajoči pari do 4. ure zjutraj. Prvo kadriljo je plesalo p* d elegantnim vodstvom g. dr. M. H u d -mika 72 parov, poslednjo pa pod g. Krono-vičem še vedno 58 parov. Mej gosti smo s posebnim veseljem videli trojico gg. majorjev, več domobranskih gg. nadporočnikov in poročnikov, pa tudi nekaj  zunanjih rodoljubov in rodoljubkinj
— (Deželni odbor kranjski) dovolil je danes vpričo zastopnikov banke „Slavije" in „Graške" raznim gasilnim društvom po Kranjskem nastopne nagrade, ki so se deloma že, deloma pa se še bodo izplačale in sicer: gasilnemu društvu v Koč. Reki 30 gld., v Selcih 150 gld., v Dobrovi 200 gld , v HruAevjah 100 gld., v Smarji pri Ljublj. 50 gld., na Viču 80 gld , v St. Petru na Krasu 120 gld., V Koroški Beli 150 gld., v Gorjah 50 gld., v Bistrici in v Trnovem 120 gld., v Smartnem pri Litiji 50 gld, na Brdu 50 gld., v Breznici 150 gld., v Dobu 80 gld., v Borovnici 80 gld., v Vel. Laščah 100 gld., na Vrdu 30 gld., na Bledu 50 gld., v Tržiču 80 gld., v Komendi 100 gld., v Zagorju na Notranjskem 100 gld., v Dovjem 100 gld , v Pred gradu 100 gld., v Starem trgu pri Ložu 100 gld., v Horjula 80 gld., v Kropi 80 gld , na Blokah 70 gld., v Polhovemgradcu 100 nld., v Kranjski gori 100 gld.,
Tr-bojem 100 gld., v St. Vidu pri Ljubljani 60 gld.,
v Črn m vrhu 100 gld , v Kranju 100 gld, „Zaveži" 600 gld., gasilnemu društvu v Ljtibj ani 300 gld , na Iga 100 gld., v Bizovika 80 gld., v St. Vilu na Dol. 80 gld., St. Vid pri Vipavi 50 gld., v KoČevji 10O gld., v Starem trgu 100 gld, v Črnomlja 100 gld, v Domžalah 50 gld., v Višnji gori 60 gld , v Jesenicah f>0 gld., v Be i peči 50 gld., v Planini 100 g d., v Svitlem potoku 30 gld., v Predvoru 150 gld., v Sp Šiški 120 gl I., v Žužemberku 120 gld , v Mengšu 40 gld , v Kamniku 150 gld, v Gradacu 30 gld, v Postojni 150 gld, ne Krki 1O0 gld, na Vrhniki 50 gld., v Mostah 100 gld., v Uncu 100 gld., v Senožečah 80 gld., v Šmurtnem pod Šmarno goro 120 gld, v Mokronogu 50 gld, v Begnah 80 gld., v Dol. Logatcu 80 gld , v Škofji Loki 100 gld., v Gor. Logatcu 100 gld, v Leskovcu 150 gld, v Poljanah pri Šk. Loki 130 gld., v Toplicah 60 gld., v Radovljici 100 gld., v Koprivniku 30 uld., v Novem meatu 150 gld., v Srednjivasi pri Koč. 30 g'd., v Litiji 50 gld., v Krškem 120 gld., v Radečah 80 gld. Skupaj: 7.S30 gld.
— (Poročil) se je v soboto, dne 15. t. m. tukajšnji trgovec gosp. Matko Arko z gospodičino Pavlo Več evo. Čestitamo!
— (Pevske vaje sa tretji koncert .Glazbene Matioo") se prično danes dne 17. januvarja in sicer ob 6. uri za ženski in ob 8. uri za moški zbor. F n člani s-) ul|tidno vabijo, da se polnoštevilno udeleže t-j skušnje.
— (Roparski napad) Dne 8. t. m. napadli so pri Trzinu trije nemani lopovi 16letnega Karola Smrekarja in mu šiloma vzeli vse, kar je imel pri sebi, potem pa zopet zbežali v \i z t
— (Pomlad v januvarji.) Iz Preserja nam piše prijatelj našega Leta: Tu imamo že pravo pomlad. Po solčnih livad >b cveto že zvončki, (Gala nt l us ni vališ), trobi- ntice (Primula acauhs), teloh ter nekaj vrst veronic. Tudi na mravljiščih je solnčne dni že vse živo; a v logih se oglasa brin jevka, kakor tu in tam že tudi kos s svojo pomladansko pesmijo. Trava je jela rasti, a tudi ožini i na se že spušča od tal. Gotovo kaj izvanredoega ! — Menda ss je v poslednjih dneh tudi pri vas pokazala zima, katero smo res dolgo pogrešali.
(Op. ureda.)
— (Shod na Kamu) bode na sv. Neže dan. Duhovno opravilo bode ob 10. uri.
— (Iz Cerknice) se nam piše: Pri občnem zbora narodne čitalnice dne 9. januvarja t. 1. iz voljen je bi naslednji odbor: g. Leopold Vehovar, predsednik, g. Karol Dermelj, tajnik, g Ant.n de Schiava, blagajnik, g. Ferdo Juvanc, knjižničar, gg. Rudolf PiA, Edvard Orjak, Josip Werli, Anton Meden, odborniki, gg Franjo Zagorjan. Alojzij Kraje, namestnika. — Prva veselica bode dne 13 febru-varja t. 1. z igro, petjem in plesom. Natančneji vzpored, kateri bode zelo zanimiv in obširen, do pošlje se svoječa8no.
— (Obesil) se je v Trbojah 16h>tni hlapec France Zavrl doma iz Smartna pri Cerkljah.
— (Iz koroškega deželnega zbora) Iz Ce lovca se nam piše z dne 16. t. m.: V peti seji v petek je bil na dnevnem redu tudi predlog o želez niči Celovec-Ljubelj, eventuvalno tudi podaljšanje do Trsta. Dr. Steinwender je priporočal posebno toplo to progo, katera bi ne služila samo koroški kronovini, temveč državi sami. Poslanec Umlaoft je predlagal, naj se izroči predlog posebnemu železniškemu odseku, ki pa naj bi se dele izvolil, toda njegov predlog je z neznatno večino propadel. V tej seji se je tudi kaj krepko potegoval slovenski poslanec Grafenauer za izboljšanje nekaterih načrtov v Ziljski dolini. — V Šesti seji v soboto st ml je po slanec dr. Steivvender samostalen predlog glede osnutja novega železniškega odseka, obstoječega iz sedmih Členov, ki bi se imel v prvi vrsti pečati s projektovano Železniško progo čez Karavanke. In glej, ta nasvet, ki je bil v prejšnji seji odklonjen, se je včeraj vsprejel. Iz tega se vidi, kako se love gospodje, ki vedo vselej se vmešavati v zadeve, katere jih pa čestokrat nič ne brigajo, kakor n. pr. jezikovne naredbe. Ta proga bi bila posebno za nas Slovence neizmerne važnosti, zato moremo iz gospodarskega stališča Steinvvenderjev predlog z veseljem pozdravljati. Najbrže se bode tudi deželni zbor kranjski imel pečati s to zadevo.
— lAkad tehn društvo .Triglav" v Grsdci) ima v sredo, 19. t. m., zvečer ob osmih svoje 4. javno, redno zborovanje s sledečim vzpo-redom: 1. Čitanje zapisnika, 2. Čitanje zapisnika bretskega društva .Slovenije", 3. poročilo odborovo, 4- poročilo upraviteljevo, 5. slučajnosti.
Telefonifcna in brzojavna poročila.
Dunaj 17. januvarja. Cesar je danes sprejel v avdijenciji Ijubljanskegu župana Hribarja.
Dunaj 17. januvarja. Cesar je včeraj vzprejel t posebni avdijenciji razkralja Milana.
Dunaj 17. januvarja- Veliki slovanski shod, kateri bi se bil imel vršiti v Hernalsn, se je vršil v Leopoldovem mestu. Shoda se je udeležilo 6000 oseb Mej drugimi je govoril tudi urednik Podgornik. Hitel je najprej govoriti slovenski, kar pa mu je vladni zastopnik zabranil, ker ne raznme slovenski. Shoi je vzprejel resolucijo, s katero je zahteval, naj se 1* x Kolisko ne sankcijonira, naj se da češki šoli društva wKomensky" na Dunaji pravica javnosti in šolo prevzame dunajsko mesto. Shodu je došlo mnogo brzojavnih pozdravov. Udeležniki shoda so potem šli skupno pred mestno hišo, kjer so priredili veliko demonstracijo proti županu Luegerju. Policija ni mogla demonstracije preprečiti.
Dunaj 17. januvarja. Državno sodišče je danes dopoludue razsodilo, da je deželni odbor kranjski dolžan, plačati tržaški bolnici za I Bradica iz Cirknica 86 gld. O pritožbi dra. Dečka proti odločbi okr. glavarstva v Cel ji, s katero je glavarstvo izločilo 35 volit-cev iz Žalca iz imenika državnozborskih vo-lilcev celjske mestne skupine, je drž. sodišče razsodilo, da se ž njo ni kršil noben zakon.
Dunaj 17. januvarja. Ministerski svet je imel včeraj popoldne seio, katera je trajala do pozne ure zvečer. V tej seji se je določilo besedilo vladne izjave, katero prečita danes namestnik Coudtnhove v češkem dež. zboru.
Dana) 17. januvarja. Včeraj dopoludae so Bocijslni demoknitje priredili pred mestno hišo veliko demonstracijo proti žup*nu dr. Luegerju. Potem so imeli shod, na katerem sta Pernersterfer in Schuhmtier ostro prijemala krščanske s ctjaliste.
Praga 17. januvarja. V današnji seji dež. zbora je Wolf govoril proti predloga grofa Buquo>. Rekel je, da se je mogel v zbornico le utihotap ti, ker ga vedno nadlegujejo češki strizziji v c lindnb in v čaman, in da ni za nemškega poslane* nobena radost, biti v st Inem mestu d.leč pod Nemci stoječih če hov. Češki poslanci so na nolfove insulte odgovarjali s sintbom, kar je Wolfa silno togo tilo. Zaklical je Čehom, d* je nj-h smeh dokaz njih duševne mpottnce, in da provzroči samo to, da postane nemško gibanje še živahnejše. Rekel je, da je blazni češki šovinizem, čfrgar prvi zastopnik je župan Podipnv, naučil Nemce, bran ti se z revolverjem, da bodo Nemci imeli vedno toliko moč, da spode vsak) njim neljubo vlado ia je pozval Čehe, naj se odpovedo drž. pravu, naj privolijo v razdelitev češke in naj se združijo z Nemci proti Poljakom in veleposetmkom. Končno je VVolf rekel, da je prtdlog grofa Buquoi samo manever barona Giutscha, in da bi češko državno pravo Avstrijo tako osi«bilo, da bi se še Rusija zanjo ne zmenila. Ko je še opsoval veleposestnike, imenujoč jih ku^o, Podlipnega, katerega je imenoval pojaca, in namestnika Coudenhovea, kateremu je očital, da je provzročitelj zadnjih i/gredov v Pragi, je končal z zagotovilom, da je izstop Nemcev iz češkega dež. zbora samo vprašanje časa. Gn f S y 1 v a - T a r o u c a je obžaloval, da Nemci tuijo z volkovi in se od* ločno potegoval za spravo. Klerikalec Opita se je izrekel proti češkemu državnemu pravu in je izjavil, da je njegova stranka v narodnostnih vprašanjih solidarna z Neme, in da veleposestnikom nič ne zaupa. Potem je začel govoriti dr. B a x a. Dvomi se, ia bi namestnik C o u d p n h o v e niog» 1 že dane t prečitati vladno izjavo. Čj- bi Čehi z izjavo ne bili zadovoljni, poda dr. Engel takoj protiizjavo.
Praga 17. januvarja. V Kraljevih Vi-nohradih sta včeraj govorila dr. Engel in dr. ller ild o političnem položaju. Eugel je rekel, da G*utsch nima namena vladati definitivno s § 14. Čehi so bili privolili v Gau-tscheve propozicije, da se doseže mir, toda nemške zahteve so onemogočile vso spravno akcijo. Zdaj imajo Čehi, Nemci in tudi vlada svobodne roke, in Gautsch je že rekel, da stori, kar mu je kot predsedniku uradniškega mini-sterstva storiti, obljubil pa je, da ne bode vladal proti Čehom. H e r o I d je z obžalovanjem kon-statoval, da so se Nemci podredili Schonerer-jevemu vodstvu in da so postali orodje pan-germanskih stremljenj ter naglašal, da je dolžnost
Slovanov varovati državo in dinastijo, vsled česar morajo češki poslanci postopati jako reservirano.
Praga 18. januvarja. Socijalno-demo-kratični tipografi so včeraj pred uredništvom „Narodnih Listov" uprizorili demonstracije.
Pariz 18. jaiiuvarja. Včeraj so se zopet primerile velike protisemitske demonstracije. V hiši, kjer stanuje Zola, so dijaki pobili okna. V soboto večer je bil v Tivoli Vauhalle shod, na katerem sta J .ujiza Michel in Sebastijan Faure protestovala proti tajnosti, s katero se je vodila obravnava proti Esterhazvju.
fluv. 43.   Dižtlno giidallšči v Ljubljani. Dr.prjm.
Operna pred.6ta.Tra. V torek, rini 18. |annvar|a IM»H.
Prvikrat v sezoni:
Velik« opera v Štirih dejanjih. Po V. Hugovi drami „Her. mm spisal F\ M. Piave. Vglashil Ginseppe Verdi. Poslovenil A. Kuntek. Kapelnik g. H. Benilek. Režiser g. J Nolli-Blagajnica se odpre ob 7. ari.   Začetek točno ob * ,H. ari.
Konec ob 10. ari Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pelpolka It. 27. Prihodnja predstava bo v petek, dne 21. januvarja 1898.
Iz iirMcIm-jcM lisca.
Isvr*lla*e »M eltnrkutlvn«* drsibri Terezije SuStanf por estvo v Telečjem vrha (v drugič) dne 19. januvarja v Črnornliu.
Franceta O o r e n c a posestvo v Vel. Vodenicah (v drugič), dne 19  januvarja v Kostanjevici.
Frana U h I n a posestvo v Dol. Ponikvi, cenjeno ltil8 gld. 10 kr, dne 19, januvarja in 18. febiuvarja v Trebnjem
Mihaela Andreja*« posestvo v C rešen«* i, cenjeno 130 gld  dne 19 januvarja in 19. februvarja v Krškem.
Jakoba kfartinčiča zemljišče v Zbnrah, cenjeno cenjeno 350 gld.,  dne  19.  januvarja  in 23. februvarja v
Mukronogu.
Antona Skubica zemljišče v bit Vida, cenjeno 61."> gld , dne 80, januvarja in 17. febvuvarja v Zatičini.
Jakoba Mi v ca p sestvo v Selcab, dne 20. januvarja in 21. febravarja v Cirkniri.
Franceta Grabnarja posestvo v Vel. Dobrem polji cenjeno 2193 gld. 40 kr., dne 21. januvarja in 545 febravarja, v Radovljici._
l\©tcrlj*kc srrcke 15. januvarja.
V Lincu: 86,     38,     34,     60, 47.
V Trstu: 76,     53,     55,     33, 63.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*2 m.
B o Jj	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	fimpi-ratun v -C	Vetrovi	Nebo	Fstariss v mm. t 24 arab
15.	9. svečer	751 -8	— 3-5	brezvetr.	megla	
16.	7. zjutraj 2. popol.	160*4 7498	—4 9 - 31	al. jzah. brezvetr.	megla megla	00
t	9. zvečer	749 9	— 3 2	brezvetr.	megla	
17. »	7. sjatraj 2. popol.	749 5 749 2	—5 0 — 39	si. svzh. brezvetr. j	megla megla	0-0
3D-qT3.aQglge. "bo:
ds* 17. januvarja 1898.
Sknpnt državni dolg v notah..... 102 gld. 85
Skopni državni dolg v srebru    .... 109 , 30
Avstrijska zlata renta....... 121 „ HO
Avstrijska kronska renta 4*/...... 102 „ 55
Ogerska zlata renta 4°........ 121 , 25
Ogernka kronska renta 4°/...... 99 , 40
Avatro-ogerake bančne delnice     .... 929 ,
Kreditne delnice......... 356 , 25
London vista .,......... 120 „ —
Sem&ki dri. bankovci za 100 m trk ... 68 „ 85
JO mark............ 11 , 76
iO frankov........... 9,5;-»'/
(talijanski bankovci........ 45 n 40
C. kr. cekini........... 5 , «9
Srednja temperatura sobote in nedelje —3 3' in za 08* in ltj« pod normaloin.
-3 7«
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega so-čntja ob bolezni, smrti in pogreba nase preblage matere, gospe
Antonije Pregelj
7a mnogobrojno spremstvo rajnee k zadnjemu p čiku in za krasne p klontene verce izrekamo v»-m sorodnikom, pri atrijem in znancem najsrčnejši zahvalo.
Posebej   in   iskreno   se zahvaljujemo preč. gg. duhovnikom za spremstvo in slavnemu   p^vukeoiii   drušfvu   „Ljubljana" za krasno tolaždno  petje.   Vsem skupaj naj globokejšo zahvalo.
V Ljubljani, 17. januvarja 1898
(101)
Žalujoči ostali.
L ljublj. uradniško konsumno društvo
r. z. z o. p mora dopolniti
službo prodajalca
z dnem 1. ssarea t. 1. — Prosilci, zmožni obeh deželnih jezikov, kateri morejo tudi kavcijo položiti, blHgovo''ijn naj svoje prošnje a priloženimi spri čali omenjenemu društvu nemudoma dopo-ilati. — Natančna pojasnila izvedo se v društveni pitami, Krojaške ulic« it 8, I.Jnadttropje. 93-2)
Jutri v torek dno 18. t. in.
ob 3 ari popoludne (99)
JOUR-FIXE
gostilničarjev in kavaraarjev
v gostilni gospođa Ivana Tosti-ja
Cerkvene ullee it. I O.
Ces. kr. avstrijske jftf državne železiriceL
Izvod iz voznega reda
^-•i.*)sa.*^-Ti.«sr* odL X. olrtelorsa. 1897 Odh.Ml I a Llafcljaoo jnf. kol. Pre«a e>« Tra>lsL
Oh 12. nri 5 m. po noči oeobni vlak v Trbiž, Beljak Celovae, Fransenfeate, Ljubno; ces Selzthal v Anst«, Soloograd; 6es> Klein Reifling v St. yr Line, na Dnnaj via Amstetten. — Oh 7. ari 5 m. rintrnj osobni vlak v Trbil, Pontab^l, Beljak, Celovec, Franaenafegte. Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solaograd ; ces Amstetten na Dnnai. - Ob 11. uri 50 m. dopoladne osobni vlak v Trbif, Pont »bel Beljak, Celovec, Ljubno, Sebv thal. Dunaj — Oh 4. ari 2 m popoludne osoimi vlak v Trbis. Beljak, Celovec. Linbno; ces Sel/.thal v Solno^rad, Leno aastein, Zeli ob jeseni, Inonv.st, Bregenc, Cnrih, Oenevo, Pariz; čez Klein Reifling v Steyr, Line, B idejevice, Plzenj, Mari i ine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip-skn, Dunaj VSI Amstetten. — Progo v Novo meste tm v Kočevje. Ob K. nri 16 m zjutraj mešani vlak. — Ob 12. nri f>5 na. popoludne mešani vlak. — Ob ti. ari 30 na. zvečer metani vlak. — 1'rlho«! v L|«Mjseo. j. k. Frega Ia Trblta. Ob 5. ari 52 m. zjutraj osobni vlak > Dunaja via Amstetten, is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Hcba, Marijinih varov, Plznja, Badejevie, Sol no-grada, Liuca, Stevra, Auaseea, Ljuhua, Celovca, Behaka, Fraav zensfeste. - Ob II. ari 20 m. dopoladne osobni vlak s Dana; a via Amstetten Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja Budejevic, Solnograda, Liuca, Stevra, Pariza, Oeneva, Cnriha, Bregenca. Inomoata Zella ob jezeru, Leud Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. ari 57 m. popoba-dne os. bni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pontabla — Ob 9. ari n' m. zvečer osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Progo Ia No****« mesta In Ia Koeev|ea. Ob H. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. ari 32 m. popoludne mešani vlak — Ob 8. uri 35 m. zvečer mešani vlak. — Oelhoel Ia l.|ubljoo« d. k. v KjsuboIS. Ob 7. uri '23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v l.)u»l|ooo d. k. Is Koiaollco. Ob ti. ari 56 m. zjutraj, ob 11. uri H m. dopoludne, ob ti. ari *> m. zvečer. (17—12*
H 1. februvitr|«-s* t. I. St) oddat
prijazna mesečna soba
s prostim vhodom v Krlse vuliklh iilleola •lev, tj, H. nadstropje. (97—2)
200krat slajši, nego sladkor iz repa
100 Ubilo ss ffl4. * »O, »ao ,    ,   s 50,
•00 .   . •••o.
350krat slajši, nego sladkor iz repe
100 tabllo sa »Id. 2-50,
a»o , . u »00     .     „ ,
PoBilja po poStnera povzetji
J. Vojt&oh, Nusle-Praga.
fjSjF" Ako ae polije denar naprej, se posije blago poštnine prosto. (1963—10)
od 500 gld av. velj. naprej kot osobni kredit oskrbuje kulantno in diskretno: Agentura Budimpešta.
poštni predal 138 [U8'»h)
Priporočam bvojo boarato, veliko zalogo vsakovrstnih r/*)— b)
ur in verižic
prstanov, uhanov itd.
posebno veliko izbero
gg. ženinom In nevestam
0L&~~ po najnižjih, oonah. 'SSsj
Vabim na mnogobrojen obisk ter P'i&ilJHin cenike po posti zastonj.
FR, ČUDEN
urar v LJiiblJanl.
Pravi trpotcev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H. Fl rod jovin, Zagreb, Zrinjski trg ste v. 20.
Trpotcev sok nepresetno deluje pri vseh prebujenjih d u t a i h organov, ter je najboljše sredstvo za prsni  katar,   kafielj,  prsobol,  hripavost in vratobol.
1' — • ■   — — - —       — — " " - j ,   f •-**-*»• >   — .-r — - — - - -----:----
T a d i z a s ta r a n i kaSeljaestem z d r a v i 1 o m v n a j k r a j i e m dasu d a odpraviti; bolniki dobijo tek sa jelo, lahko h p i j o in na ta način hitro okrevajo. — Izmed mnogih sahval spominjam samo ono:
, Ve le cen j c ni gospod lekarnik! Pošljite mi le tri steklenice V a so g a isvrstno delujočega trpotcevegasoka; potrebujem jih sa moje poznane e. Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega k a 5 1 j a popolnoma ozdravel. Hvala Vami Priporočil bodem ta zdravilni sok v h e m prsobolnim.  S spoštovanjem — Rudolf Ansim, NaDunaji, 2 0. marca 18 9 7." Pazi naj se t o r a j , da je ns vsaki steklenici varstvena znamka, t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti samo  oni je   pravi  trpotcev  sok,  kateri to varstveno znamko  noBi.  — Cena   steklenici  s  točnim opisom je 75 k r. — Razpošilja so vsaki dan s pošto na vsa mesta, in sicer proti predplačilu (priračnnavši KO kt, sa sa-motek> ali  pa po  poštnem povzetju. — Ceniki razuo-vrstnih domačih preskušenih zdravil razpoliljsjo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarua k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, ZrinJBki trg štev. 2 0.
(1360-16)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".