------    223    ------
Šolske stvari.
Saj ni treba ljudskih šol!
Tako smo si mislili, ko smo sliSali, da prav tisti gospod Stremajer, ki je zdaj spet minister za nauk in bogočastje, je dal ukaz (14. marca 1. 1. št. 2370), da v prihodnje učenci, ki hočejo prestopiti v latinske šole (gimnazije) in realke, ne potrebujejo spri-čala ljudske šole, — dosti je, da dobro prestoje izpraševanje, kteremu se morejo podvreči pri vstopu v gimnazijo ali realko. Za božjo voljo, kako, da so Vam ljudske šole tako zel6 na poti! Vzeli ste jim že šolske premije konec leta iz vzrokov, ki kažejo, da bolje poznate naturo hroščev ali žab, kakor pa otrok.^— Da hodijo vsaki dan v cerkev k sv. maši, Vam že tudi preseda. Krščanski nauk bo tudi iz-pahnjen iz šol, če obvelja norost dunajskega učiteljskega zbora.    Vsega tega zdaj sicer še ni, al dr. Stre-
majer bode že še pedagogično štreno tako vil, da bode motovilo prazno ostalo. S tem ukazom pa, da spri-čala ljudskih šol nimajo nobene veljave, je rednim ljudskim šolam^glava odsekana. To je že „lern-freiheit pri abcedi«. Čemu bode dečko hlače trgal v šoli, — saj ga sv. Duh morebiti razsvetli po drugi poti, da, kedar bode htel iti v gimnazijo, dobro pre-stoji izpraševanje sprejemno. — Tudi „Danico" je vstra-šilo to Stremajerjevo maslo; tako-le piše: „Čudili smo se ukazu prejšnjega ministra Stremajerja (zdaj ga že spet imamo na veselje liberalcev!), po kterem spričbe iz nizih šol nimajo nič več veljati pri sprejemanji njih učencev v srednje: češ, profesorji iz srednjih šol gimnazijalnih in realnih naj v prihodnje izprašujejo novince in potrjujejo. Je li mogoče, smo si mislili! Tolikanj se v sedanji dobi govori, da se povzdigujejo učitelji v nizih šolah; ali s tem razglasom, če se res spolni, je njihova veljava skor ob tla. Kaj so potem učitelji druzega kot tepeni »inštruktorji", ako njih spri-čala nimajo javne veljave. »Inštruktor" si voli lahko učence, ki jih spet pusti, kedar se mu zdi; a učitelj jih mora podučevati, če so še toliki paglavci! Svojim lastnim očem skoraj nismo verjeli. Učiteljev, ki dečke poznajo skozi in skozi, sodba nima veljati; iz srednjih šol profesorji pa, dostikrat popolnoma tuji, naj v 2 urah presodijo, kteri se naj potrdijo, kteri pa zvržejo. Neka mala preskušnja se godi tudi že zdaj, ki je bila potrebna, dokler se jih je preveč oglašalo na srednje šole in se vsi sprejeti niso mogli. Skušnja pri tej priliki kaže, da se vzlasti kmečki učenci mimo mestnih ali bolj imenitnih slabše obneso, ker le-uni o šolskih počitnicah mnogo pozabijo, le ti pa se v ta namen večkrat posebej podučujejo; v nekaj tednih pa jihkmečki^ ki so sploh dobre glave in marljivi, dohitijo in mnogokrat tudi prekosijo. Ali se po tem takem ni bati, da se pri omenjeni novi preskušnji zvržejo mnogi kmečki ? In ali se deželnemu zboru itd. po tem »novodobnem" ukazu ljudski učitelji ne smilijo?"!