AVSTRIJA BREZ VOJSKE
OSTERREICH OHNE HEER -
IN NOR*
UND NO#/(
naš tednik
DR. PETER PILZ
DRŽAVNOZBORSKI POSLANEC • NATIONALRATSABGEORDNETER

LETO XXXXI. Številka 42 Cena 8,— šil. (3000 din) petek, 20. oktobra 1989
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Roštni urad 9020 Celovec
25.10. '89 ™ 19.30
VELIKOVEC / VOLKERMARKT
MESTNA HIŠA / NEUE BURG
Slovenski občinski odborniki obiskali Južno Tirolsko
SVP za sprememlio dosleišnie politike-
za sodelovanje s koroškimi Slovenci
Slovenski občinski odborniki so bili na Južnem Tirolskem zelo prisrčno sprejeti in so spoznali narodnostno politiko v deželi, kjer živijo tri narodnostne skupnosti.
Od 14. do 15. oktobra so bili slovenski občinski odborniki na obisku pri Ladincih in nemški narodni skupnosti na Južnem Tirolskem in so spoznali tamkajšnjo narodnostno politiko. Naše odbornike so sprejeli najvišji funkcionarji deželnega zbora Južne Tirolske, mdr. predsednica deželnega zbora Rosa Franzellin, deželni svetnik dr. Erich Achmuller, predsednik SVP poslanec dr. Hubert Frasnelli, poslanec mag. Sepp KuBtatscher in predsednik kmečke zveze poslanec Arthur Feichter.
ni kov, katere je vodil poslovodeči predsednik KSOO mag. Peter VValdhauser, je v dveh dneh spoznalo Južno Tirolsko, v katerem drug ob drugem živijo Ladinci, nemška narodna skupnost in Italijani. Našim odbornikom je stal dva dni kot voditelj ob strani deželni poslanec mag. KuBtat-scher, kar najbolj nazorno kaže, kako važno je SVP vzela ta obisk. Klubski predsednik SVP dr. Hu-
bert Frasnelli je dejal odbornikom, da se je SVP odločila, da bo popravila doslejšnjo politiko in da hoče sodelovati s koroškimi Slovenci. Omenil je politično, komunalno in gospodarsko raven, kjer se odpira nešteto možnosti. Stiki, ki sta jih pričela poslanca Smolle in Frasnelli, naj bi postali še bolj globoki in izražali solidarnost narodnostnih manjšin medseboj.
(Dalje na strani 2)
Mlada KELje proti načrtovani opustitvi deželnega mladinskega sekretariata
Opustitev dcMnogg . mladinskega sekretariata bi pomenila razvrednotenje vseh institucij, ki so zastopane v koroških mladinskih organizacijah, to je dejal v izjavi za tisk deželni sekretar Mlade KEL Bernard Sadovnik. Mladina ni le objekt, katerega velja vzgojiti, ampak mora biti deležna tudi pri oblikovanju socialne skupnosti. Mladinski sekretariat dežele pa naj bi pri tem bil organizatorična in vsebinska podlaga. Nadalje je Sadovnik izjavil, da je treba javno izpisati mesto deželnega mladinskega sekretarja in ga namestiti na podlagi svoje kvalifikacije. V smislu boljšega sporazumevanja med obema narodoma na Koroškem pa je tozadevna jezikovna kvalifikacija za to mesto neob-hodno potrebna, tako Sadovnik.
Pred odločilno sejo sosveta apelira NSKS na stranke, da naj utrdijo dialog
K izjavam vodilnih koroških politikov, da naj bi dežela in zveza na novo obravnavali vprašanje memoranduma, je tajnik NSKS mag. Marjan Pipp v tiskovni izjavi dejal, da bi tako postopanje lahko na novo sprožilo vprašanje smiselnosti vstopa kor. Slovencev v sosvet. Memorandum, ki je bil sprejet že februarja preteklega leta in predvideva ustanovitev dvojezične trgovske akademije, ureditev slovenskih TV-oddaj, pospeševanje dvojezičnih otroških vrtcev ter slovenskih kulturnih organizacij, je bil pogoj, da so slovenske organizacije poslale v narodnostni sosvet svoje zastopnike. V primeru, da bi odstopila zvezna vlada od memoranduma, ki ga je sklenila s koroškimi Slovenci, potem bo NSKS odpoklical svoje člane iz sosveta. Jo pa bi nedvomno imelo za posledico ostro konfrontacijo v manjšinskem vprašanju", tako mag. Pipp. Zato je tajnik NSKS Pipp apeliral na zastopnike vseh političnih strank, da naj pri jutrišnji drugi seji sosveta potrdijo memorandum in potrdijo pozitivno začeti dialog v deželi.
JANKO FERK
Nova knjiga Janka Ferka
Zastopniki SVP so izrazili željo po tesnem sodelovanju s slovensko narodno skupnostjo na Koroškem, tako na političnem kakor tudi na gospodarskem področju. Predsednik SVP dr. Hubert Frasnelli pa je dejal, da je SVP popravila svojo doslejšnjo politiko do Koroške in da hoče s Slovenci sodelovati in na vseh področjih izgraditi stike.
VERGRABEN IM SAND DER ZE1T
GED1CHTE

HDITION ATH ER
Danes je izšla — hkrati na Dunaju in v Ri-versidu v Kaliforniji — trojezična pesniška zbirka Janka Ferka. „Vergraben im Sand der Zeit / Zakopan v pesku časa / Buried in the Sands of Time" je izšla v dveh izdajah, z nemško naslovno stranjo v Avstriji in z angleško v Ameriki. Knjigo založb Edition Atelier (Dunaj) in Ariadne Press (Riverside) je v angleščino prevedel Herbert Kuhner. Zbirko, ki stane 128 šilingov, dobite v vsaki knjigarni.
50 slovenskih občinskih odbor-
Politika
20. oktobra 1989
20. oktobra 1989
Politika
Nova slovenska ustava je tudi za manjšine velikega pomena
Predsednik Skupščine SR Slovenije Miran Potrč je pretekli petek povabil predstavnike organizacije Slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu na pogovor o ustavnih spremembah v SR Sloveniji. Tega pogovora s predstavniki Slovencev iz Italije, Madžarske in Koroške sta se udeležila tudi predsednik Predsedstva SR Slovenija Janez Stanovnik in predsednik republiškega Izvršnega sveta Dušan Šinigoj.
Miran Potrč je predstavnikom zamejskih Slovencev obrazložil pomen sprejetja ustavnih amandmajev za SR Slovenijo, poudaril pa je tudi pomen za Slovence izven matične dežele. V novi slovenski ustavi imata italijanska in madžarska narodna skupnost zagotovljeni še več zaščite in se lahko svobodno razvijata. To dejstvo je gotovo zgledno za vse države, v katerih živijo zamejski Slovenci. Potrč je dejal, da se bo v okviru svoje pristojnosti zavzel za uresničitev pravic manjšin v zamejstvu.
Sprejetje nove slovenske ustave pa pomeni za Slovenijo tudi na gospodarskem področju nov začetek, ki nudi zasebniku vse možnosti razvoja. S tem, da hoče Slovenija ustvariti pluralistični politični sistem in da hoče tudi gospodarski sistem predrugačiti, naj bi bila tudi dana večja motivacija za vsakega posamezni-
ka. Potrč pa je poudaril tudi, da se Slovenija noče odcepiti od Jugoslavije, da pa se bo zavzela za reforme v vsej državi.
V imenu Narodnega sveta je preds. dr. Matevž Grilc čestital slovenskemu narodu k sprejetju nove ustave in je dejal, da se je s tem krepil tudi položaj slovenskih manjšin v zamejstvu. Danes se odpirajo možnosti, da bo manjšina res most med državami, zato manjšine pozdravljajo vsako klimatično izboljšanje vzdušja. Večja samostojnost Slovenije krepi tudi samozavest zamejskih Slovencev, tako dr. Grilc, ki je še posebej pozdravil ustavne spremembe v prid madžarski in italijanski manjšini. Narodni svet je še zastopal dv. sv. dr. Pavel Apovnik. V imenu ZSO je spregovoril predsednik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser, za Slovence v Italiji pa mdr. tudi tajnik SSK Ivo Jevnikar.	S. K.
Slovenski občinski odborniki na Južnem Tirolskem
(Nadaljevanje s 1. strani)
V soboto so v občini St. Ulrich pripravili informativni popoldan, na katerem so predavatelji predstavili politično in gospodarsko življenje. Zastopniki ladinske narodne skupnosti so predstavili današnji položaj ladinske narodne skupnosti, ki je v štirih občinah še v večini. Slovenske
Ob robu . . .
SVP je na Južnem Tirolu pripravljena sodelovati na vseh področjih s koroškimi Slovenci — predvsem pa na gospodarskem —- zadružnem področju. Toda pri obisku nikjer nismo videli predsednika naše zadružne zveze Antoniča, pa čeprav je pri obisku kar mrgolelo visokih političnih in gospodarskih zastopnikov. Našemu predsedniku velja povedati (gotovo so tudi odborniki tega mnenja), da takih važnih srečanj v prihodnje naj jemlje bolj resno, saj je to v interesu cele narodne skupnosti.
občinske odbornike pa je sprejel tudi župan občine St. Ulrich Johann Moroder.
VValter Leitgeb je predstavil zadružništvo, ki je kakor pri nas Slovencih pomemben temelj slovenske narodne skupnosti. Nakazal je tudi možnosti sodelovanja s koroškimi Slovenci, ki se trudijo tudi v prostoru Alpe-Jadran razširiti svoje gospodarske stike.
Mag. Sepp Kustatscher pa je predstavil komunalno politiko in občine, v katerih kandidirajo po večini imenske liste, ki pa so praktično identične s SVR Za naše odbornike je bila primerjava med Južnim Tirolom in Koroško izredno zanimiva, videli so, kako samozavestno Ladinci in nemška narodna skupnost živita v Italiji in da danes pravzaprav ne poznata več asimilacije. V pogovorih z našimi odborniki je bilo razvidno, da so zelo veliko odnesli od tega informativnega izleta. Marsikaj bo koristilo tudi delu našim frakcijam in celotni skupnosti.
Ta konec tedna bo na Južnem Tirolu na obisku koroški
Osrednji organizaciji nista sami sebi namen vsi moramo delati v prid ljudstva
t * Hiš l C; 4; liš
Zborovanje KSOO, NSKS in ZSO
Klub slovenskih občinskih odbornikov je vabil NSKS in ZSO na razgovor o trenutnem političnem položaju slovenske narodne skupnosti in o politiki obeh osrednjih organizacij. Odborniki so kritizirali razdvojenost in zahtevali več enotnosti v glavnih vprašanjih narodne skupnost. „Občinski odborniki na podeželju ne bomo plačevali za napake osrednjih organizacijtako odborniki, ki so izrazili, da je naš jasni skupni cilj razvoj slovenske narodne skupnosti. Občinski odborniki so poudarili, da sta NSKS in ZSO legitimni zastopnici narodne skupnosti; od njih pa pričakuje baza enotno nastopanje v eksistenčnih vprašanjih narodne skupnosti Od ZSO so odborniki vehementno zahtevali podporo Klubu slo venskih občinskih odbornikov — odgovor za naše občinske od bornike ni bil zadovoljiv: ZSO hoče ostati „pluralistična“ in je izre kla zaupanje v prihodnje tudi tem, ki so na drugih listah že glaso vali proti interesom slovenske narodne skupnosti.
Ljudstvo zahteva pogovore
Poslovodeči predsednik KSOO mag. Peter VValdhauser je dejal, da je sestanek sklical na željo baze, ki zahteva takojšnje pogovore. VValdhauser je menil, da je položaj zaskrbljujoč, ker se osrednji organizaciji v eksisfenčnih vprašanjih vsebinsko razhajata; nadaljevanje te politike da bi bilo za narodno skupnost usodno. Na podeželju grozi nevarnost razdvoja tudi v samostojnih listah in tega KSOO ne bo dopustila. VValdhauser je od osrednjih organizacij zahteval tudi več soodločanja KSOO; zato bo KSOO v prihodnje zastopana tudi v Koordinacijskem odboru kor. Slovencev). VValdhauser pa je zahteval od osrednjih organizacij
OVP-klub, kateremu bodo mdr. predavali tudi Ladinci o pravicah manjšin. Upamo, da bodo tudi naši OVPIerji odnesli malo kaj pozitivnega iz Južnega Torila . .
Več o Ladincih v naslednji številki.	Silvo Kumer
Srečanje na Koroškem 25. oktobra
V smislu novega dialoga med obema narodnima skupinama na Koroškem vabita Narodni svet koroških Slovencev in državnozborski poslanec Zelenih Karel Smolle na srečanje na Koroškem, ki bo letos 25. oktobra od 17. do 19. ure v Modesto-vem domu v Celovcu. Na ta sprejem vabita NSKS in poslanec Smolle letos že drugič.
Pliberk: Janko Pajank novi župan
V pliberški občini je prišlo pretekli četrtek do menjave v vodstvu. Doslejšnji župan Franc Mikusch (SPO) je odstopil, nadomestil pa ga je doslejšnji mestni svetnik Janko Pajank. Pajank je dobil 15 glasov, 4 člani koalicijskega partnerja ČVP pa so se vzdržali in niso hoteli potrditi Pajanka. Mestni svetnik Fric Kumer CEL) je dobil pri volitvah za župana 7 glasov.
Bivši župan Franc Mikusch se je vsem odbornikom dvojezično zahvalil za dolgoletno skupno sodelovanje.
Ob robu povedano: Komaj je Janko Pajank postal župan v Pliberku, so ga že prekrstili v Johanna. Verjetno zveni Janko pač preveč slovensko in to Pliberškim socialistom ni po volji: „Če že Pajanka za župana, potem z nemškim imenom, pa čeprav Johanna v občini nihče ne po-
taki organizaciji mora biti prostora za pluralizem, odločala pa bi potem ve-
čina. K trenutni neusklajenosti med obema osrednjima organizacijama je
tudi vso podporo klubu, tako na finančni kot tudi politični ravni.
NSKS je že vedno podpiral samostojne liste	____
Predsednik NSKS dr. Grilc je dejal, daje kritika občinskih odbornikov deloma upravičena, na drugi strani pa je politika v zadnjih letih le omogočila napredke, ki jih od leta 1957 naprej ni bilo. Omenil je TV-oddaje, ljudsklo šolo v Celovcu, otroške vrtce, finančno podporo idr. Grilc se je izrekel za eno skupno organizacijo in to zamisel že dalj časa podpira, odziva z baze pa doslej še ni bilo. Če je to želja baze, potem moramo ustvariti skupno organizacijo, v kateri bomo demokratično odločali. Toda tudi v
Rekli so na zborovanju
„ Razdvojenost čutimo na podeželju in to občinskemu odborniku vzame veselje do dela. Zato sem za eno skupno organizacijo."
Folti Kargl, Bekštanj
Smoile je frontalni politik in tudi takega potrebujemo. Če nekdo veliko dela, lahko napravi tudi napake, potrebujemo pa delovne politike.	Folti Kargl, Bekštanj
..Šele iz časopisa pogosto zvemo, kakšno politiko naši narodni politiki trenutno delajo — in izvoljeni občinski mandatarji od tega prej ničesar ne zvemo."
Ingrid Zablatnik, Bilčovs
.Obe organizaciji naj bi delali kot dva trgovca: prodajata isto robo, hvalita samega sebe in pustita drug drugega pri miru!"
Adolf Krivograd, Šmihel
„Tudi v različnosti organizacij bi lahko prišlo do enotnosti — ta želja je med ljudmi prisotna."
Jože Partl, Pliberk
„Priznati je treba tudi delo in uspehe druge organizacije."
Dipl. inž. Franc Koncilija, Škocijan
„Po vstou ZSO v sosvet sem dobil le dva teiefonata proti vstopu."
Dr. Marjan Sturm, tajnik ZSO
.Da sta bila le dva proti vstopu v sosvet, dokazuje, da je bila politika ZSO napačna."
Andrej VVakounig, Pliberk
,V Pliberku delujemo vsi v samostojni slovenski stranki. To naj bi bilo možno doseči tudi drugod — potem bodo prišli tudi uspehi."
Franc Valeško, Pliberk
,V Železni Kapli je politika ZSO kriva, da samostojna slovenska
lista ni močnejša — zato tudi ni možno doseči večjih uspehov za slovensko narodno skupnost. Franc-Jožef Smrtnik, Železna Kapla
„Obe osrednji organizaciji naj finančno in politično podpirata KSOO. — Veseli me, da seje tudi mladina politično zbudila in zdaj uspešno deluje v Mladi KEL. — Volja do skupnosti je tu, zato je prišlo tudi tako veliko število odbornikov na zborovanje."
Fric Kumer, Pliberk
„Slovenci nam v drugih strankah vzamejo glasove in nas slabijo, v drugih strankah pa ničesar ne doprinesejo k izboljšanju položaja slovenske narodne skupnosti.	Martin Komar, Metlova
„ Doslej nismo imeli podpore ne od ZSO in ne od NSKS in smo bili kljub temu uspešni. — Manjkajo gospodarski koncepti za delovna mesta, nihče se ne bavi s takimi važnimi, za nas eksistenčnimi vprašanji."
Janko Zvvitter, Zahomec
..KEL in EL bi lahko poenotili in tako delali bolj efektivno. — Občinski listi so zelo važni, zato mora KSOO zagotoviti financiranje." Martin VVastl, Dobrla vas
„Prepričan sem, da je za nas Slovence samostojna pot zdaleč najboljša." Jože Partl, Pliberk
„Smolleja ne kritizirajo tisti, ki so ga volili. Ostali pa naj kritizirajo tiste, katere so sami volili."
Jože Urank, Galicija
, Asimilacija se pod Haiderjem ne bo nadaljevala, ker se je končala že pod VVagnerjem."
Eden izmed diskutantov
dr. Grilc dejal, da je NSKS za enotna stališča, toda ta enotnost ne more iti tako daleč, da zavira uspehe. Splošni politični razvoj slovenske narodne skupnosti je dr. Grilc ocenil pozitivno, položaj je bil alarmanten pred 15 leti, danes ni več. Ker se bližajo obč. volitve, bo treba bolj vskladiti mnenja, NSKS pa da bo kot doslej vedno v polni meri podprla delovanja KSOO in vseh naših samostojnih list.
ZSO tudi v prihodnje za pluralizem in podporo socialistom
Občinski odborniki so od ZSO zahtevali, da naj v polni meri podpre delovanje (finančno in politično) KSOO. Občinski odborniki so kritizirali podporo ZSO socialističnim mandatarjem (kot npr. v Železni Kapli), kjer .slovenski socialisti" še nikoli niso v občinski sobi podprli interese slovenske narodne skupnosti in so glasovali s svojo stranko. Predsednik
ZSO dipl. inž. Feliks VVieser želji KSOO ni mogel ugoditi in je dejal, da bo ostala ZSO tudi naprej .pluralistična" in da bo podpirala tudi socialiste. Finančno pa da bi lahko podprla KSOO, če bi poenotili tudi druge strukture (časopisa, znanstveno delo .. .). ZSO pa hoče dati na razpolago KSOO zaenkrat eno večjo vsoto. VVieser pa se je v svojem govoru dotaknil tudi šolstva in menil, da naj šolniki najdejo nove modele, ki bi bili mogoče boljši. Odgovore da bo potrebno najti tudi na vprašanje jezika v cerkvi, 70-letnice plebiscita in odnosa do Slovenije.
KSOO zdaj zastopan v KOKSU
Klub slovenskih odbčinskih odbornikov bo v prihodnje zastopan s svojimi zastopniki tudi v Koordinacijskem odboru koroških Slovencev (doslej sta bila v KOKSu le NSKS in ZSO) in tam hoče zastopati mnenje in želje baze.
Neupoštevanje občinskih odbornikov v sosvetu je bila napaka
Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je priznal, da je bila napaka, da v sosvetu niso zastopani samostojni slovenski občinski odborniki. To napako bo potrebno popraviti, tako Grilc.
Odborniki proti napadanju in blatenju
Večina diskutantov je ostro kritizirala linijo glasila ZSO Slovenski vestnik, ki da kljub temu, da Naš tednik ne odziva na napade, še vedno naprej skandalizira. Trgovec Krivograd je priporočal trgovski recept, hvali sebe, pusti konkurenco pri miru. Tudi Jože Partl se je obrnil proti blatenju in kreganju: Konfrontacija je od leta 1955 naprej povzročila toliko zla, toliko narodnega odpadništva, da si je ne moremo na novo privoščiti. Ni važna zmaga, kdo ima prav, važen je narodov obstoj.
Silvo Kumer
Na sliki: (z leve): Predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, tajnik KKZ Nužej Tolmajer, italijanski konzul Roberto Martini, tajnik SSK Ivo Jevnikar, poslanec Karel Smolle, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in podpredsednik SSK Marjan Terpin.
Slovenska skupnost in NSKS pri italijanskem konzulu
V okviru 4. Primorskih dnevov na Koroškem je Slovenska skupnost v Trstu obiskala Narodni svet in KKZ in se je potem skupno pogovarjala z italijanskim konzulom v Celovcu Robertom Martinijem. Pogovor je tekel o aktualnih manjšinskih vprašanjih v Italiji in na Koroškem, konzula pa je zanimala tudi splošna manjšinska problematika in ocena političnega razvoja v obeh državah in v Evropi.
Gospodarstvo/Politika
Volitve v trgovsko zbornico
S8Z vložila strokovno listo „fllpe-fldpla"
Slovenska gospodarska zveza je na svoji zadnji seji sklenila, da bo pri prihodnjih volitvah v trgovsko zbornico organizirala za gremij zunanje trgovine strokovno listo z označbo „Alpe-Adria-Liste“. Za to so vabljeni vsi trgovci, da to listo tudi podprejo. Poleg tega so se odborniki SGZ zavzeli za izgraditev zimskega turizma v območju Pece. Sicer ta predlog zaščitniki okolja ne odobravajo, češ, da je na Koroškem že itak dovolj možnosti za zimski šport. Predsednik SGZ kom. sv. Franc Rutar pa je utemeljil potrebo po izgradnji zimskega turizma v Podjuni z dejstvom, da je poletna sezona prekratka, da bi krila račune in investicije turističnih obratov.
Dvojezičnost naj se vidi tudi na turističnih prospektih_____________
Za dvojezičnost v turističnih prospektih sta se zavzela v pogovoru z zastopnico direktorja Koroške turistične družbe, predsednik SGZ kom. sv. Franc Rutar in občinski odbornik Valentin Kargl. Poleg tega sta Rutar in Kargl opozorila na dejstvo, da je poletna sezona na Koroškem zelo kratka, in da je zato potrebna reklama predvsem za vigredno in jesensko sezono. Prav tako pomembna je turistična dežela Koroška tudi za zimski turizem, saj imajo naši gospodarstveniki tudi za ta čas dobre ponudbe.
Pogovor o koroških jezerih na celovškem sejmu____________________
V smislu varstva okolja bo potrebno, da bo Koroška nudila svojim gostom več kvalitetnega turizma. Do tega spoznanja so prišli diskutanti pri pogovoru o koroških jezerih na celovškem sejmu. Diskusije so se udeležili deželni glavar Haider, njegov namestnik dr. Ambrozy, deželno-zborski poslanec Koschat, direktor Koroškega turističnega urada Ellen-sohn, dež. sv. Schiller in dr. Sampl.
Pri tem so diskutanti ugotovili, da pride na Koroško 80% gostov na okrevanje, 18% zaradi športa in 4% zaradi kulture.
Glavni problem koroškega turizma je v tem, da je poletna sezona prekratka. Z dohodki v tem času pogostokrat ni možno kriti stroške, katere imajo turistična podjetja celo leto. Poleg tega so diskutanti opozorili na to, kako potrebno je varstvo okolja, še posebej ob jezerih, katerih čistost mora biti najvišje načelo.
Gostje pogostokrat kritizirajo vstopnine pri kopališčih, vendar pri tem ne upoštevajo, da morajo podjetniki skrbeti za čistočo in z vstopnino nikakor niso kriti stroški, ki pri tem nastanejo. Zato je zastopnik SGZ kom. sv. Franc Rutar predlagal, da bi kopališča bila oproščena od zemljiškega davka. Poleg tega se je Rutar zavzel za to, da bi se izgradile sprehodne poti, katerih se gostje zelo radi poslužujejo.
Glede turističnega reklamnega fil-
ma za Koroško je Rutar stavil vprašanje, če je sploh na mestu, da posnetki predvsem kažejo smučanje na vodi, ker le to ogroža plavalce.
Ustanovitev fonda za financi-ranje gostinskih podjetij___________
V sredo, 11. oktobra, je bil v Vrbi pogovor o financiranju gostinskih podjetij na Koroškem. Pri tem je državni sekretar od finančnega ministrstva dr. Gunther Stummvoll ugotovil, da so gostinska podjetja v dobi socialistične vlade zgubila na substanci. Z novelo davčnih zakonov je prišlo za podjetnike le do nekaj olajšav, kot je to npr. znižanje davka na kavo in vino.
Dr. Kohl je pri tem dal podatke, po katerih ima srednji hotel 42 postelj in 70 sedežev ter 7,3 mio. prometa. Če ima to podjetje 11 mio. kredita, mora ta biti obrestovan nižje od 7,75%, sicer nastane izguba.
Dipl. trg. Mayr je zato svetoval lea-
sing, ki znaša letno 8,7%. Potrebni pa bodo tudi elektronski reservacij-ski sistemi za cele pokrajine. Cene za penzione ob Vrbskem jezeru se bodo po mnenju Mayerja morala od 500,— zvišati na šil. 800,—, sicer bodo hoteli propadli.
V smislu pospeševanja turizma in turističnih podjetij je dr. Dom napovedal ustanovitev posebnega fonda za financiranje manjših gostinskih podjetij, to pa poleg običajnih bančnih kreditov. Krediti naj bi bili nekako kot delnice, tako, da bi se obresti plačevale le tedaj, če bi podjetnik imel dobiček. Kredit pa naj bi gostinski podjetniki odplačevali šele po poteku in ne v obrokih. Sklad naj bi financirali dežela, država, morda celo inozemci ter banke in privatniki, katerim bi bilo treba garantirati nekaj obresti. Pravico za uporabo predvidenega denarja iz tega fonda naj bi imela predvsem manjša podjetja, to pa tudi za odplačilo dosedanjih dolgov.
Ljubljanski sejem „Narava — zdravje" vabi
»Kdor zdravo živi, pridobi"
V času od 18. do 20. okt. bo na Gospodarskem razstavišču potekal 21. sejem NARAVA-ZDRAVJE. Na tiskovni konferenci sta komercialni dir. dipl. inž. Borut Jerše in organizatorka za stike z javnostjo Nives Fortunat predstavila program in dogajanje ob sejmu.
Sejem Narava — zdravje, bo obiskovalcem predstavil najrazličnejše proizvode, ki so tesno povezani z naravo. Ko je sejem nastal, so organizatorji predvsem poudarjali možnosti poklicnega ali pa konjičarskega ukvarjanja z naravo. Tako je bila doslej tudi v ospredju gojitev okrasnega cvetja, sadja in zelenjave. V času, ko pa se ljudje vedno bolj zavedajo, kako dragocena je narava in kakšen problem postaja onesnaževanje okolja, se je vsebina sejma seveda spremenila. Na sejmu je poudarjen odnos človeka do narave, do njene zaščite in boj proti onesnaževanju. Pod geslom letošnjega sejma „Kdor zdravo živi, pridobi", zelo resnično prikaže, kako tesno je naše zdravje povezano z načinom življenja.
Tako na sejmu Narava — zdravje seveda ne bodo manjkala naravna zdravila, zelišča in vsi proizvodi, ki so v zvezi z zdravo prehrano. Na sejmu bo sodelovalo 150 razstavljalcev. Med njimi se bodo predstavile tudi Zadruge iz Srbije s biološko hrano in izdelki. In sicer so to proizvodi, katere kmetje pridelujejo na zemlji brez kakršnihkoli kemičnih snovi. Organizatorji sejma so pri predstavitvi poudarili, da sejem želi postati mednarodnega značaja in da bi sodelovali tudi proizvajalci iz drugih držav, posebej še sosednje dežele, ki delujejo v okviru skupnosti Alpe-Jadran.
Čeprav na ljubljanskem sejmu ne bodo prisotni avstrijski razstavljalci, bo sejem zanimiv za vse, ki skrbijo za lastno zdravje.
F*RIJ/XVE K DVOJEZIČNEMU POUKU: ŠTEVILK
LJUDSKE ŠOLE
1988 /1989 — Prijavljenih na 64 od 82 šol, ki sodijo v območje, za katero velja manjšinsko šolski zakon
301 prva šolska stopnja (20,16%) 528 druga in tretja šolska stopnja 253 četrta šolska stopnja 10 višja stopnja ljudskih šol 5 posebna šola 63 mala šola
1160 prijavljenih
1989 / 1990 - Prijavljenih na 63 od 82 šol, ki sodijo v območje, za katero velja manjšinsko šolski zakon
325 prva šolska stopnja (22,43%) 291 druga šolska stopnja (20,45 %) 246 tretja šolska stopnja (17,93%) 256 četrta šolska stopnja (18,16%) 9 višja stopnja ljudskih šol 7 posebna šola 44 mala šola (16,18%)
1178 prijavljenih
GLAVNE ŠOLE
1988 / 1989
v 14 od 24 šol 280 šolarjev od tega	114 prijavljenih
98 namesto angleščine 68 prosti predmet
Zvezna gimnazija
za Slovence 18 razredov 435 šolarjev od tega	259 nižja stopnja
1989 / 1990
v 12 od 22 šol 275 šolarjev od tega 100 prijavlj.
111 namesto angleščine 64 prosti predmet .
Zvezna gimnazija za Slovence 19 razredov
449 šolarjev
od tega	283 nižja
stopnja
1989 / 1990 — MOHORJEVA ljudska šola
22 prva šolska stopnja 10 druga šolska stopnja 9 tretja šolska stopnja 41 prijavljenih
Na srednjih in višjih šolah obiskuje slovenščino kot alternativni ali prosti predmet
234 šolarjev	241 šolarjev
Enoletno in triletno oz. od 89/90 petletno dvojezično Strokovno šolo za ženske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu obiskuje 69 učenk	59 učenk
Na veljavnostnem območju manjšinsko-šolskega zakona obiskuje slovenščino
2178 učenk in učencev	2243 učenk in učencev
Gost v NT
NAS GOST
Ko ga vidiš, slepega s kamero, se nehote vprašaš: No, kaj pa naj to pomeni. Ko pa vidiš njegove fotografije, mu rad aplavdiraš. Evgen Bavčar, slep od mladosti sem, se je v Parizu uveljavil kot fotograf in priznan avtor literarnih člankov, predvsem o Slovencih. On skupni slovenski kulturni prostor živi in ga potrebuje in vnaša v Evropo. Zato je tudi reden gost srednjeevropskega literarnega srečanja VILENICE. Tam smo se z njim vsedli na pogovor za mizo.
Ko sem nekoč bil na Koroškem, obiskal sem prijatelja Petra Wie-serja in založbo Drava, me je pretreslo, da nisem čul slovenske besede. Takrat sem se odločil, da bom napisal študijo o slovenski literaturi na Koroškem v francoščini. Z Lipušem sem napravil intervju, obiskal sem Januša.
V osebne zdrahe koroških Slovencev (me zelo bolijo), v idelogi-jo in politiko se ne vmešam. Taki prepiri so velik luksuz za Slovence.
Fotografija mi ravno tako pripada kot tfrtiaim
Naš tednik: Nič ne bom slepomišil: v oči zabodeš. Slep si, a si opremljen s kamero, s katero neumorno fotografiraš. Normalno je tako, da fotografirajo le tisti, ki imajo vsak količkaj v redu oči. Ti pa si docela slep . . .
Evgen Bavčar: Slikati sem začel pravzaprav pred 25 leti, ko sem oslepel; prej nisem nikoli imel v rokah aparata in preprosto iz tega razloga sem hotel delati tako kot drugi. Potem sem moral to opustiti, ker nisem imel denarja, nato sem spet začel in opustil. Zadnja leta pa veliko bolj sistematično delam. Aparat obračam po zvoku, potem imam pa še druge kontrolne sisteme, na primer, da koga vprašam, kako je, za zvečer imam majhen detektor za svetlobo, dosti sem študiral optiko, fizike, osvetlitev in ogromno mi je pomagal slovenski prijatelj Branko Bernovak, ki je prava enciklopedija za fotoaparate in te stvari. Fotografiranje je zame način tehničnega gledanja, to je nadomestilo, ker je vezano tudi na mojo slovensko usodo, ker edina dežela, ki sem jo videl, je Slovenija. Zdaj je ne morem gledati, jo pa slikam.
Naš tednik: Ti slik ja ne vidiš!
Evgen Bavčar: To je še boljše, ker v bistvu gre za tisto nekoristno lepoto.
Naš tednik: Ali lahko poveš, kaj je nekoristna lepota?
Evgen Bavčar: Nekoristna, ker nisem potrošnik lepote. S tem moj notranji pogled komunicira z drugimi pogledi, ko drugi gledajo moje slike in se nekako sprašujejo o mojem notranjem pogledu, to se pravi, o moji notranji želji po slikanju.
Naš tednik: Govoriš o notranjem pogledu, o želji po slikanju. A bi temu lahko rekel tudi
drugače: si to, kar fotografiraš, tudi predstavljaš?
Evgen Bavčar: Ja, v zelo skromnih podatkih in oblikah. Važna je želja, da fotografiraš in nekaj ostane na sliki. Mogoče je tu kakšna podzavestna želja, da bom nekdaj videl in videl svoje slike.
Naš tednik: Ki jih tudi razstavljaš.
Evgen Bavčar: Da, razstavljal sem v Strassburgu, razstava je zelo odmevala v evropskih, angleških in ameriških časopisih, v Le Mondu sem imel celo stran, bil sem v Spieglu in v radiu.
Naš tednik: Kaj menijo o tvojih slikah?
Evgen Bavčar: Ljudi to izredno fascinira in impresionira; fotografi so dostikrat agresivni in ljubosumni, jaz pa pravim, da nisem fotograf vtem smislu, ker izhajam iz stališča teme in ne iz stališča svetlobe. Jaz se ne skrivam za aparati, ker pač ničesar ne vidim. Definiram se, da sem absoluten voj er. Fotografi so ljubosumni, ker je fotografiranje zelo subverzivna stvar. Marsikdo je mogoče že na to mislil, pa ni sodeloval. Jaz se pri tem ne zabavam, to ni ekzotika, ker je npr. v Nemčiji tendenca, da slikaš, ne da bi gledal. To ni isto. Ko sem bil uradno fotograf meseca fotografije v Parizu, sem moral cel kup otvoritev fotografirati. Prosil sem direktorja, da ne pove, da sem jaz to, ker bi me takoj spraševali. Slikal sem in poslušal. Slike so mi zelo dobro uspele, mesto Pariz je v svojo stalno zbirko odvzelo 30 slik.
Naš tednik: S kako kamero slikaš?
Evgen Bavčar: Trenutno imam Canon EOS 650, slikam pa z au-tofocusom in tudi manualno, pri čemer imam točke za določanje metrov. Po navadi delam po po-
sluhu, če je pa hrušč, se moram opirati na te točke. Merim in gledam takorekoč z ušesom, ker dam tudi aparat na njegov nivoj. Če se ukvarjam s fotografijo, potem tudi zato, ker sem Slovenec in sem edinole Slovenijo videl.
Naš tednik: Pa si jo že slikal?
Evgen Bavčar: Da, saj sem imel tudi v Strassburgu razstavo pejsažev iz moje doline. Slikam ponoči, delam ponoči, ker je zame tema izhodišče. Stvarem je treba dati svetlobo, če o njih govorimo. Jaz jim jo dajem z duhom, in te stvari osvetlim z lučjo spomina, da stopijo iz teme, ki je tudi moja.
Naš tednik: Le da ti ne vidiš, kako so osvetljene?
Evgen Bavčar: Saj to ni pomembno. Saj tudi Beethoven ni slišal svojih kompozicij. Jaz imam predstavo o osvetlitvi in po tem osvetlim. Pri tem mi ali pomagajo znanci ali pa nečakinja.
Naš tednik: Če slikaš stoječ objekt, imaš določene točne predstave. A če slikaš razstavo, si odvisen od drugih kriterijev . . .
Evgen Bavčar: ... na primer interpretacije, kako mi ljudje kaj opišejo. Zdaj sem napravil serijo na temo ..Slikarstvo z zaprtimi očmi" kjer sem spraševal ljudi, da mi opisujejo slike po pariških muzejih, med drugim tudi otroke, ker otroci gledajo bolj spontano, bolj naravno — in potem primerjam različne poglede, koliko lahko beseda posreduje tega, kar vidimo.
Naš tednik: In odmevi na to serijo?
Evgen Bavčar: V redu.
Naš tednik: Si eden od tistih, ki so Slovence predstavili Francozom?
Evgen Bavčar: Dosti sem pisal o Slovencih in še zmeraj pišem.
Naš tednik: Kako so francoski bralci sprejeli to slovensko problematiko?
Evgen Bavčar: Spoznavajo, da Slovenci živijo na Koroškem, spoznavajo njihovo kulturo, predvsem Lipuša in tudi njihov politični položaj.
Naš tednik: Letos je 150 let fotografije. Zate je ta umetnost gotovo velik izziv in ali si imel probleme, ko si se mu postavil po robu?
Evgen Bavčar: Te imam še danes. Nekateri ljudje so zelo agresivni, do slepih so vedno predsodki, kot da so nekaj manjvrednega, nekaj obrobnega. Na take predsodke se danes požvižgam. Fotografija je zame ena od možnih vrst izražanja, ki mi ravno tako pripada kot drugim. Važno pa je bilo, da sem imel prijatelje, ki so me podpirali.
Naš tednik: V teku let se te je oprijelo ime „Slovenski kulturni ambasador v Parizu". Si ponosen nanj?
Evgen Bavčar: Ne ugaja mi. A moramo biti prezenten tu (v Parizu — op. pisca), ker smo del Evrope, ki je naš dom.
Naš tednik: Kako bi ocenil VI-LENICO?
Evgen Bavčar: Zelo mi ugaja, evropsko je zasnovana, prerašča provincializem. Rad bi, da bi nikoli ne utrpela kakšno slovensko zdraho in notranjih prepirov, da bi res ostajali Evropejci z vso toleranco in evropskim gledanjem.
Naš tednik: Si tu na Vilenici kot fotograf ali kot časnikar?
Evgen Bavčar: Ne vem, kot Slovenec.
Z Evgenom Bavčarjem se je pogovarjal urednik Franc Wa-kounig.
Rož — Podjuna — Zilja
Bogata ponudba v okviru Primorskih dni
V času od 7. do 15. oktobra je Krščanska kulturna zveza že četrtič priredila Primorske dneve na Koroškem. Soorganizator sta bila Zveza katoliške prosvete v Gorici in Slovenska prosveta v Trstu.
Namen te redne izmenjave je boljše spoznavanje kulturnega, gospodarskega in tudi političnega dela Slovencev na Koroškem, v Trstu, Gorici, Kanalski dolini in Benečiji.
Primorske dneve so s prvo prireditvijo otvorili učenci Glasbenih šol iz Gorice in Koroške. Dobro obiskana prireditev je bila v bistriški kinodvorani. V nedeljo, 8. oktobra, je bil v Selah koncert Mešanega pevskega zbora Alenka. Literarni večer tržaških ustvarjalcev je bil v ponedeljek v Domu Sodalitas v Tinjah. Ob tej priliki je razstavljala svoja dela Zora Ko-ren-Skerk iz Trsta. V četrtek, 12. oktobra, je Narodni svet koroških Slovencev vabil na okroglo mizo na temo „Pomen narodnih skupnosti v prostoru Alpe-Jadran s kulturnega, političnega in gospodarskega vidika". Diskutirali so predstavniki iz sosednjih regij Slovenije in Koroške.
Minulo soboto in nedeljo pa sta bili multimedialni predstavi v farnih cerkvah v Šmihelu in v Št. liju. Odlično predstavo pod naslovom „ Bodi svetloba" je režiral Adrijan Rustja, za koreografijo pa je skrbel Janez Mejača. Multimedialno predstavo so izvajali člani radijskega odra in gledališkega krožka Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta.
Z gledališko predstavo „Kaj bodo rekli ljudje" so minulo nedeljo v dvorani pri Šoštarju v Globasnici navdušili _ igralci gledališke skupine iz Štandra-ža. Predstavo Branislava Mušiča je režiral Emil Aberšek. Igralcem pa je uspelo nav-
dušiti publiko s komedijo, ob kateri so se številni obiskovalci prireditve lahko iz srca nasmejali. Predstava ja bila zelo duhovita in je bila prikaz vsakdanjega življenja.
Ob zaključku Primorskih dnevov je tajnik KKZ Nužej Tol-majer dejal, da je bila vsebina ponudb na zelo visoki ravni. Zal pa ni uspelo nagovoriti društev iz Benečije in Kanalske doline, da bi se udeležili Primorskih dni s kakšno predstavo. Grenka kapljica pa je bila tudi ta, da naši ljudje kažejo vse premalo zanimanja za vse kar se dogaja med Slovenci izven Koroške. Zato so bile nekatere prireditve v okviru Primorskih dni tudi razmeroma slabo obiskane. Kljub temu pa bo Krščanska kulturna zveza tudi drugo leto spet priredila Primorske dni, za katere upa, da bo uspelo zbuditi pri ljudeh in po društvih zavest, kako potrebni so stiki do Slovencev izven Koroške. Poleg običajnih prireditev pa bo KKZ verjetno tudi vabila na družabno srečanje, kjer bi ljudje lahko tudi navezali osebne prijateljske stike. „Želeti je, da bi se tudi koroški Slovenci zanimali za življenje in ustvarjanje slovenskega naroda v Gorici, Trstu, Benečiji in Kanalski dolini, tako kot zasledujejo ljudje na Primorskem razvoj manjšinskega vprašanja na Koroškem", tako Nužej Tolmajer.
V okviru Primorskih dni je bila tudi multimedialna predstava „Bodi svetloba" v farni cerkvi v Šentilju.
Združenje staršev Mohorjeve šole v Celovcu
Dragi starši!
DOPOLNILNI POPOLDANSKI POUK
Z letošnjim šolskim letom se je uresničila dolgoletna želja slovenskih staršev v Celovcu, ko je odprla svoja vrata dvojezična osnovna šola.
Ker šola še ni mogla zadovoljiti vseh potreb (predšolski razred, 4. razred, menjava šole ... J v dogovoru med društvom Naš otrok in Združenjem staršev na šoli tudi v tem šolskem letu nudimo možnost dopolnilnega pouka.
Pouk bo od 19. oktobra 1989 naprej ob četrtkih, med 16. in 18. uro, v prostorih ljudske šole.
Prispevek za polletje znaša šil. 700,—.
Poučevala bosta učitelja ga. Manja Smrečnik in g. Danilo Prušnik.
ČESTITAMO
V	krogu svoje družine, hčerk, sinov, snah in zetov ter vnukov Rafaela, Marije-Ane in Fabiana sta praznovala gospa Ana in gospod Franc Gasser, tesarski mojster in podžupan v Bilčovsu, petintrideset let skupnega življenja. Ob pet-intridesetletnici poroke se Ana in Franc Gasser lahko ozreta na bogato in srečno življenje. Zadovoljna sta s svojo družino in z razvojem tesarskega in mizarskega podjetja. Zakoncema uredništvo Našega tednika iskreno čestita in jima želi vse najboljše!
V	Šentjakobu v Rožu na Bistrici praznuje te dni Anton Sitter, pd. MuhčovToni, svojo 50-letnico. Za srečanje z Abrahamom mu iskreno čestitamo in želimo še enkrat toliko let v zdravju in zadovoljstvu, tvoji sosedje!
Pretekli teden je končal študij zgodovine in psihologije absolvent Slovenske gimnazije v Celovcu Rihard Jernej iz Črgovič pri Šmihelu nad Pliberkom. Mlademu magistru iskreno čestitamo in želimo mnogo uspeha v novem poklicu.
Urški Krištof iz Vidre vasi pri Pliberku želimo za osebni praznik vse najboljše in še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
90-letnico obhaja te dni Uničev oče, Maks Trunk iz Žužalč. Slavljencu k njegovi častitljivi obletnici iskreno čestitamo in mu želimo vse dobro, predvsem zdravja.
V	soboto bosta stopila pred poročni oltar Lotte Sadovnik iz Klopinja in Ludvik Tomaschitz iz Lepene. Mlademu paru želimo vse najboljše na njuni skupni življenjski poti.
Kotmirškemu župniku Maksu Michorju želijo hvaležni farani vse najboljše k godovnemu dnevu, posebno še zdravja.
Reziji in Foltiju Schauniku iz
Slovenjega Plajberka iskreno čestitamo k srebrni poroki in želimo mnogo razumevanja na nadaljnji skupni poti.
V Šenturhu pri Beljaku praznuje Terezija Petschnig svojo 80-letnico. K praznovanju ji iskreno čestitamo in želimo še vrsto zdravih in zadovoljnih let.
Terezija Štern — mežnarici v Kortah — želijo za god mnogo zdravja in božjega blagoslova korški farani in se ji zahvaljujejo za skrbno opravljeno delo.
Terezija Kušej iz Šmihela nad Pliberkom obhaja te dni rojstni dan in god. K dvojnemu prazniku ji iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
Predsednik društva upokojencev Podjuna gospod Martin Komar iz Kazaz praznuje te dni 66. rojstni dan. Za osebni praznik mu člani društva upokojencev iskreno čestitajo in mu želijo obilo zdravja, zadovoljstva in mnogo uspeha pri vodenju društva.
Novopečeni diplomirani medicinski sestri Angeliki Zeichen iz Pečnice iskreno čestitamo k uspešno opravljenim izpitom in ji želimo veliko veselja in uspeha v poklicu.
Urški Zergoj iz Kazaz in Gregorju Sternadu iz Lancove čestita društvo upokojencev Podjuna za osebni praznik in jima želi vse dobro.
Dini Rasinger iz Šentpetra pri Šentjakobu čestita društvo upokojencev v Šentjakobu za osebni praznik in ji želi zdravja in zadovoljstva.
Ljudmili Sturm — voditeljici otroškega zbora „Srce" v Dobrli vasi — in VValterju Lušnlku se je rodil sinček Gabrijel. Mlademu Gabrijelu želimo veliko sreče na življenjski poti, staršem pa obilo veselja.
Rož — Podjuna — Zilja
Bnebinjski klošten: Umrl je Leopold Lobnik
Dne 3. 10. t. I. smo položili na pokopališču v Grebinj-skem Kloštru v 83. življenjskem letu umrlega Leopolda Lobnika, pd. Lubeja v Tolstem Vrhu, k zadnjemu počitku. Velika množica se je zbrala in prisostovala pogrebnim obredom, ki so jih opravili: domači župnik Hanzej Dersula, župnik Florian Cergoj in dekan Poldej Kassl, kateremu je bil rajni pri Novi maši duhovni oče. Domači cerkveni pevski zbor — ojačen s pevci iz Želinj in Djekš — je rajnemu očetu zapel v cerkvi in na pokopališču v slovo. Prizadevanju domačega župnika gre zahvala, da je bilo ustreženo svojcem rajnega, ki so želeli slovensko petje, kar v tem kraju na žalost ni več sa-moumvno. S tem se je rajnemu Lubejevemu očetu izkazala naj lepša zahvala za njegovo večdesetletno petje pri cerkvenem zboru tega Marijinega svetišča. S svojim krasnim tenorjem je z navdušenjem sodeloval, dokler ni pri-pihal mrzel veter, ki je slovensko cerkveno pesem
uničil. S težkim srcem je opazoval ta razvoj in ob njem, kot zaveden narodnjak silno trpel. V svojem nagovoru je domači župnik to zvestobo koreninam pohvalil in stavil na tem kraju upravičeno vprašanje: kako ravnamo z izročilom naših prednikov z ozirom na narodno zvestobo mi?
Rajni Lubejev oče je posestnik lepe gorske kmetije skrbno in z ljubeznijo obdeloval domačo zemljo. To ljubezen do kmečkega stanu je posredoval tudi svojim otrokom, ki so vsi ostali zvesti grudi. Poleg skrbi za domačijo pa si je naložil še druga bremena in je med drugim kot zastopnik KEL sodeloval v občinskem odboru dješke občine. Za to njegovo delo se je rajnemu ob grobu zahvalil župan g. Janez Travnik osebno.
Ko želimo rajnemu Lubejevemu očetu po trudapolnem življenju pokoj in počitek v senci Marijinega svetišča v Grebinjskem kloštru, izrekamo ženi in otrokom naše sožalje ob izgubi očeta.
Badiše: Smrt Angele Pisjak
Pred kratkim nas je dosegla žalostna vest, da je po dolgi, težki bolezni umrla tajnica ZSO Angela Pisjak iz Radiš. Ta grenka vest, da je Angela podlegla neozdravljivi bolezni že v starosti komaj šestindvajsetih let, ni le pretresla domačine, sorodnike in znance. Močno prizadela je ta vest tudi njene kolegice in kolege, med katerimi je bila zaradi svoje simpatičnosti in delavnosti izredno priljubljena. Angela pa ni le rada hodila na delo, ampak je bila tudi v svojem prostem času neumorna delavka pri vsem kar je bilo v prid in korist razvoju slovenskega naroda. Tako je vest o krutosti njene usode in končno njene smrti težko odjeknila med široko množico ljudi, katera jo je poznala in cenila.
Tako je priljubljeno Angelo Pisjak pospremila tudi na radiškem pokopališču velika množica ljudi na njeni zadnji življenjski poti. Pogrebne
obrede je vodil domači župnik Ludvik Jank, v slovo pa so zapeli pevci domačega društva. Ob odprtem grobu sta Angeli v slovo in zahvalo spregovorila tajnik ZSO dr. Marjan Šturm in predsednik SPD Radiše Ludvik Ogris. Oba sta podčrtala, da bo mlada Angela ostala vsem, ki so jo poznali lep zgled v značajnosti, poštenosti in delu v korist slovenski narodni skupnosti.
Vsem domačim, sorodnikom in znancem velja naše iskreno sožalje.
tfoarče: Blagoslovitev treh Mllffl avtomobilov
Minulo nedeljo, 15. oktobra, je bila v Vogrčah blagoslovitev treh MIVA avtomobilov, ki so namenjeni misijonom. Člani farnega sveta so skupno s farani pripravili vence in so okrasili cerkev. Otroška mladinska skupina, pod vodstvom Pepija Polesniga je pripravila igrico iz misijonskega življenja, katero je sestavil domači župnik g. Vinko Zaletel.
Avtomobile je blagoslovil rekor Jože Kopeinig, ki je skupno z župnikom Zaletelom tudi daroval
sv. mašo. Velikega slavja se je udeležil tudi direktor MIV-e dr. Franz Kumpfmuller. Po blagoslovitvi je župnik Zaletel predal ključe avtomobilov, Verena Zidej in Sabine Enzi pa sta slavnost zaokrožile še z recitacijami v obeh deželnih jezikih.
Za glasbeni okvir prireditve so poskrbeli godba na pihala iz Šmihela, domači pevski zbor in otroci iz fare. Med igranjem godbe so žene pogostile vse navzoče s čajem in pogačo.
Sveški pater Ivan se poslavlja
V nedeljo, 8. oktobra, so se sveški farani poslovili pri sv. maši od svojega župnika patra Ivana. Po osmih letih dušnopastirske dejavnosti bo pater Ivan prevzel v samostanu Maria Hilf v Gradcu nove naloge kot predstojnik tamkajšnjih minoritov. Besede zahvale sveškemu župniku je pri nedeljski božji službi spregovoril zastopnik župnijskega sveta dr. Valentin Inzko. Glavna skrb patra Ivana je bila skozi vsa leta, da bi se farani v tem kraju počutili kot bratje in sestre. Želel je zbliževati ljudi, jih povezovati in pomagati graditi skupnost. Poln veselja, vedno na razpolago za šalo pa se je trudil tudi za skrbno oblikovano bogoslužje.
Pater Ivan, znan kot dobra duša Sveč, pa je bil tudi organizacijski talent, in to na vseh pod-
ročjih. Vabil je svoje farane, ministrante, pevske zbore, gasilce požarne brambe in druge, na izlet na Spodnjo Štajersko, kjer je njegova domovina. Skušal je graditi mostove med narodi in tkati med ljudmi prijateljske stike. Rade volje je stal ob strani tudi pevskim in instrumentalnim skupinam in je celo sam sodeloval z njimi. Ko je veljalo obnoviti bistriško cerkev je organiziral samopomoč. Mnogi ga poznajo tudi v sosednih farah, kjer je vedno spet pomagal. Znan je tudi poslušalcem slovenskega radija, kjer je pripravil serijo vz-gojnoizobraževalnih oddaj in tudi duhovne nagovore. Vsekakor je vsestranski pater Ivan pospremil sveške farane nekaj let življenja, za kar so mu farani iz srca hvaležni.
MOTIV TEDNA
Stari mejni prehod čez Ljubelj skorajda nihče od mladih ne pozna več. Motiv spominja na čas, ko je bilo še dosti bolj težavno priti čez ljubeljsko mejo. Dandanes, ko dnevno prestopi novi mejni prehod stotero avtomobilov in tovornjakov, predstavlja stari mejni prehod lepo idilično sliko, ki spominja na čase, ko so
bili ljudje očitno še dosti bolj ne-mobilni kot danes. Motiv tedna nam je posredoval Srečko Mak. Če imate morda tudi vi kakšen lep motiv, potem vas vabimo k sodelovanju. To je rubrika, pri kateri lahko sodelujete tudi vi in tako naredite veselje ob gledanju motivov vsem našim bralkam in bralcem.	Foto:
(
Reportaža
STRAN q petek,
O 20. oktobra 1989
STRAN q petek,
y 20. oktobra 1989
Reportaža
»
V okviru Primorskih dnevov je bila v četrtek, 12. oktobra, v Slomškovem domu v Celovcu diskusija na temo: „P0MEN
-J------ NARODNIH SKUPNOSTI V
PROSTORU ALPE-JADRAN IZ KULTURNEGA, POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA VIDIKA11.
boio le most, če boio tudi nartner
Že sami diskutanti, namestnik deželnega glavarja dr. Peter Am-brozy, državnozborski poslanec Karel Smolle, devinskonabrežin-ski župan Bojan Brezigar, ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubjani, dr. Vladimir
GLOSA
Alpe-Jadran in mi
Diskusija o perspektivah narodnih skupnosti v prostoru Alpe-Jadran bi lahko bila perspektivna. Slovenski zastopniki so bili sicer kompetentni in zanimivi, toda pogovor je tekel le bolj med Slovenci samimi.
Če ne bi bilo namestnika deželnega glavarja dr. Ambrozy-ja, bi postala diskusija še bolj zaspana.
Vrhu tega je bilo napovedano, da se bo razpravljalo tudi o gospodarskih vprašanjih. Zakaj potem ni bil povabljen kompetenten gospodarstvenik, lahko samo ugibamo.
Čudim se, da se organizator ni zavedal osnovnega načela, ki velja za podijske diskusije: da morajo namreč v krogu diskutantov biti navzoči zastopniki različnih mnenj in skupin. Tudi to je neke vrste pluralizem, a ga na Koroškem na žalost še nismo vsi razumeli.
Pa še to: obisk prireditve je bil naravnost katastrofalen. Če ne bi bilo naših primorskih prijateljev, bilo bi skoraj več diskutantov na podiju kot v forumu.
Leži krivda pri organizatorju ali pa je vprašanje Alpe-Jadran tudi nam koroškim Slovencem deveta briga?	_KUj.
Klemenčič in koordinator av-strijskh narodnih skupnosti, dr. Franci Zvvitter, so poskrbeli, da je bila okrogla miza zelo živahna in so dejansko bila obdelana vsa odprta in zastavljena vprašanja v zvezi z manjšinami v prostoru Alpe-Jadran.
Župan Brezigar je uvodoma ugotovil, da je v tem prostoru, ki v bistvu kar prekipeva od manjšin, manjšinska problematika sad razpada avstroogrske monarhije in da so narodne skupnosti vse do konca hladne vojne bile v tem prostoru nezaželjen otrok, ki so ga posamezne države skušale tudi z najhujšimi sredstvi ugonobiti. Danes so narodne skupnosti postale dejavnik povezovanja in zbliževanja. V Delovni skupnosti Alpe-Jadran pa bi narodne skupnosti naj končno dobile status subjekta.
Dr. Ambrozy je nezadovoljiv položaj narodnih skupnosti v DS Alpe-Jadran utemeljil s tem, da so zvezne vlade šele po desetih letih priznale samo Delovno skupnost in je problem narodnih skupnosti bil aktualiziran šele pred kratkim. Trdil je, da narodne skupnosti niso bile gibalo zbliževanja regij v tem prostoru, priznal pa je, da je treba dvigniti status narodnih skupnosti v Delovni skupnosti.
To so zahtevali vsi diskutanti za okroglo mizo, zelo vehementno pa sta v tej smeri argumentirala poslanec Smolle in dr. Zvvitter. Smolle je kritiziral Avstrijo, da nima načrta za sosesko politiko in zato zanjo narodne skupnosti ne igrajo tiste vloge — namreč
povezovalne in integracijske, kakor bi bilo potrebno. Ni namreč dobre mirovne politike brez vključevanja narodnih skupnosti, je ugotovil Smolle in je v tej zvezi opozoril na spodbudno zahtevo KEL po regionalni pogodbi. To pobudo pa je prav Koroška zavr-la. Dr. Zvvitter pa je dejal, da bi narodne skupnosti morale v delovni skupnosti Alpe-Jadran biti priznane kot subjekt, ker le kot take morejo zastopati svoje interese. Zato zahteva Delovna skupnost narodnih skupnosti sosednjih dežel tako priznanje in formalno vključitev narodnih skupnosti v Delovno skupnost Alpe-Jadran. Predsednik Narodnega sveta, dr. Matevž Grilc, ki je uvodoma pozdravil, okroglo mizo, pa je opozoril na potrebo samopomoči, kajti edinole tako bo možno prisiliti DS-Alpe-Ja-dran, da jih bo priznala.
V	diskusiji so bila načeta še vprašanja podpore Slovenski Glasbeni šoli na Koroškem (ki je po mnenju Ambrozyja zvezna zadeva, za Smolleja pa deželna pristojnost), kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo, ki je skoraj docela zamrla in sploh ne vključuje koroških Slovencev.
V	zaključnih besedah so vsi sogovorniki poudarili, da se bo treba učiti jezika naroda soseda, kar je v svojem prispevku zelo nazorno zahteval dr. Klemenčič. Državnozborski poslanec Smolle pa je na koncu dejal, da bojo narodne skupnosti most le tedaj, če bojo tudi enakovreden partner.
Franc VVakounig
O1 Še niso vse pesmi ljudskega blaga v Zilski dolini zapete.
H\ Še niso vse besede ljudskega izročila, ki ga varujejo starejši ljudje kot najintimnejše sporočilo izgovorjene.
Še niso vse šege zapisane in podoživete v naših kmečkih domovih tako v Zilski dolini, Rožu in Podjuni.
H\ Pa je včasih le prav, da pobrskamo v izročilu naših prednikov, ki so krojili preteklo dobo in prisluhnemo sporočilu.
Še niso zapisane vse ljudske pesmi, najlepše šege in navade ... Še ni vse pozabljeno . . .
Iz zakladnice ljudskega izročila in zdajšnjega trenutka življenja v Zilski dolini
Svetloba skozi špranjo
skedenjsklh vrat je le slutnja barvitosti večernega dogajanja
Besede le netočno orišejo navado ob „fidranja sirka" (odstranjevanje peresni ne s koruznih storžev), kot temu pravijo rojaki v Zilski dolini. Naslednje besede o tem delu, kjer sodelujejo mladi in stari, naj so kljub temu poskus opisati posebno dogajanje za skedenjskimi vrati skozi katerega sveti le rahla svetloba in da slutiti o barvitosti večernega jesenskega dogajanja, nekaj ur potem, ko je kmečka družina s koruznih stebel snela koruzo in jo pripeljala v skedenj in pripravila vse za večerno delo, kjer bo tekla beseda tudi o dogodkih med letom, se bo slišala molitev in se bodo slišale besede zahvale za dobro letino . . .
Med senom, stroji in mogočnimi lesenimi stebri, ki nosijo strop skednja je v sredini razvrščen kup .sirka", ki ga je treba „fidrati“. Okrog kupa so razporejeni sedeži, kjer sedijo člani družine, sorodniki in znanci. Prve besede spregovori gospodar. Čutiti je spoštovanje do pridelka. „V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha . . .“ so prve besede, ki uvedajo navzoče v svetost tega trenutka, ki bo našel svoj konec z zadnjim storžem, ki ga bodo pridni prsti rok rešili peresnine. Le dve peresi bosta ostali pri vsakem „čurču“ (storžu). Ti dve peresi bosta „čurč“ privezali k še dodatnim trem storžem in nato bo „sirk“ visel ali na podstrešju kmetije ali na balkonu.
Prvim besedam gospodarja: „V imenu Očeta in Sina in Svetega duha . . .“ sledi rožni venec.
Med molitvijo pa vsi navzoči pridno „fidrajo“ in kupi peres, ki so prej varovali zrne na koruzi se za
hrbti večajo. In med vsem časom „fidranja“ je navzoče vedno znova tudi presenečenje pri vsakem „čurču“. Bo tudi tokrat samo rumen, ali bo pisan ali pa celo „čurč“ z rdečo barvo. Rdeča barva še prav posebej lepo izstopa iz kupa belih in pisanih.
Skoraj četrtina koruze je medtem že „sfidrana". Tudi rožni venec so navzoči že zmolili. Beseda je prešla na vsakdanjost. O letini je govora, o dogajanju v vasi, v soseščini . . . Beseda da besedo in tudi za razvedrilo je poskrbljeno.
Opisati le en trenutek v podobi slike se zdi skoraj nemogoče, vendar bi mogla opraviti kamera, ki zna zajeti vse odtenke plahe svetlobe, ki osvetljuje obraze navzočih, „čurč“ v vseh barvah in sencah, vrata skednja in pridne roke, ki so še zmeraj pri delu. Storž za storžem jemlje gospodar v roki in jih veže štiri po štiri v enoto. NJekaj je tudi takih storžev, ki jim je bilo treba odtrgati vse perje, ker je bil prešibek.
Po opravljenem delu se zberejo navzoči pri dobri malici, ki ta večer zaključi. Spomin na ta večer in na „fidranje“, kot temu pravijo v Zilski dolini, ne bo tako hitro zbledel. Obešeni koruzni storži zunaj na kmetijah spominjajo na trenutke v katerih je nastala ta kmečka umetnost. Rdeči, rumeni in pisani koruzni storži dopolnjujejo podobo kmeček hiše.	Vincenc Gotthardt
24. Borštnikovo srečanje v Mariboru
Petek, 20. oktober:
11.00	Slavnostna seja sveta BS
12.00	Otvoritev razstave .Francoska gledališka fotografija" — V razstavišču pri-Kazinski dvorani
19.30 Slavnostna otvoritev 24. Borštnikovega srečanja pred SNG Maribor
20.00	Igor Koršič: Modri angel — Drama SNG Maribor na velikem odru
Režiser: Karpo Godina
Sobota, 21. oktober:
19.00 Bertolt Brecht: Opera za tri groše — Slovensko ljudsko gledališče Celje na velikem odru; režiser: Vinko Moderndorfer 19.00 in 5 1/2—3 (prva polovica predstave) 22.30 Kurt Bartsch: Noga, režiser: Jan Zakonjšek
Peter Handke: Železniške informacije, režiserka: Nevenka Koprivšek Gertrude Stein: Igrati, režiser: Tomaž Pandur
Eksperimentalno gledališče GLEJ Ljubljana v dvorani Stuk, Gosposvetska 86 19.00 in 21.30 M. Grgič: Juhica — Teater u gostima iz Zagreba v Domu JLA
Malo Borštnikovo srečanje Slov. Bistrica 19.00 Jes sn Vodounikov Jurij (monolog s petjem) — nastopa Marko Cvahte v. Šmartnem na Pohorju. Režiser Branko Gombač. Malo Borštnikovo srečanje otvarja Tone Parljič.
Nedelja, 22. oktober:
19.00	M. Frayna: Hrup za odrom — Loški oder Škofja Loka na velikem odru. Izbrana predstava ZKD Slovenije
22.00	D. Jančar: Zalezujoč Godota — Scena Theatre VVashington (ZDA) na Malem odru SNG
Malo Borštnikovo srečanje
11.00	Gledališko srečanje v Studenicah. Nastop dobitnikov Borštnikovega prstana
19.00	Jas sn Vodounikov Jurij — nastopa Marko Cvahte v Studenicah
19.00 M. Grgič: Juhica — Teater u gostima iz Zagreba v Kulturnem domu Slov. Bistrica
Z Našim tednikom na
Martinovanje
v soboto in nedeljo, 11. in 12. novembra 1989
Prihod v ČATEŠKE TOPLICE, dobrodošlica in kosilo.
0^* Namestitev v hotelu,
popoldne prosto ali izlet v Kumrovec — rojstna hiša maršala Tita.
Večerja z Martinovimi specialitetami v hotelu „Grad“ v Mokricah, krst mošta ob sodelovanju harmonikarja.
Naslednji dan po zajtrku prosti dopoldan za kopanje in druga razvedrila.
cena
970,— šii.
otiHODI: 7.00 Dobrla vas — Sienčnik, 7.10 gostišče Juenna, 7.15 Šmihel — Zadruga, 7.20 Pliberk — Zadruga, 7.35Škocijan — Posojilnica, 8.00 Celovec — Cartrans, 8.20 Kožentavra — gostilna Mlečnik.
PRIJAVE SPREJEMATA:
NAŠ TEDNIK	CARTRANS
tel.: (04 63) 51 25 28-21	tel.: (04 63) 51 26 80,
Vinko Kušej	Nadja Oraže
Kultura
Kultura
STRAN -i-i petek,
I 20. oktobra 1989
Naš tednik: Ali je Mohorjeva že večkrat sodelovala v Frankfurtu in kako ocenjujete prisotnost na tem največjem knjižnem sejmu sveta?
Janko Ferk: Mohorjeva založba je prvič sodelovala z lastno stojnico, prejšnja leta je bila zastopana na skupni stojnici avstrijskih založb, sodelovali pa smo tudi pri stojnici Interesne skupnosti avstrijskih avtorjev, tako da smo bili prezentni kar na treh stojnicah.
Naš uspeh je predvsem v tem, da smo se 1. predstavili samostojno na tem tako velikem sejmu in naš največji uspeh pa so gotovo izkušnje za naslednja leta, ko bomo založbo na čisto poseben način predstavili. Že kar v naslednjih dneh bomo prediskutirali, kako to najbolje napraviti in zdi se mi, da bomo našli pot, ki bo vodila do uspeha za našo založbo, za naše knjige in predvsem za naše avtorje.
PROFILE
der neueren
slowenischen Literatur IN KARNTEN
HcrmiSKegeben von JOHANN STRUTZ
Vzpodbuden nastop slovenskih koroških založb na frankfurtskem knjižnem sejmu
Letošnji frankfurtski sejem, še večji, še obsežnejši in še več knjig kot lani, je že zaprl svoja vrata. Na njem so letos sodelovale vse tri slovensko-koroške založbe — Mohorjeva, Drava in VVieser.
obiskali, obiskali so nas tudi avtorji iz Avstrije, Slovenije in Nemčije, taki, s katerimi se že poznamo in tudi novi. Zelo važno pa je, da so nas obiskale razne knjigarne iz nemškogo-vorečega območja, ki so deloma prvič videle slovenske knji-
nici ministrica dr. Havvliček opozorila na to, da bo ministrstvo v prihodnje zelo močno podpiralo prevode iz sodobne avstrijske literature in je eksplicitno opozorilo na prevode v slovenščino. To pomeni, da smo doslej 1, založba, ki je po-
Naš tednik: Na frankfurtskem knjižnem sejmu ste se predstavili z geslom: „Dve kulturi, dva jezika, en izziv". Na kakšen odmev ste naleteli, ste zadovoljni z uspehom?
Helga Mračnikar: Odmev je bil nepričakovano pozitiven in
Bernhard Perchinig
»WIR SIND KARNTNER UND DAMIT HATSKHS...«
predstavljala naše založniške novosti, sicer pa smo predstavili še naše slovarje, Lipuševo ploščo „ Plevel — Unkraut", Handkejev „ Pisateljev dopoldan" in še drugo.
Naš tednik: Ali ste podpisali kakšne nove pogodbe?
na sejem dobro pripravili. Veliko nam je pri tem pomagala P PA (Public Presseagentur), ki načrtno dela s 26 avstrijskimi založbami in pospešuje na trgu njihove izdelke.
Naš tednik: Katerikrat je Drava letos že bila na frankfurtskem knjižnem sejmu?
Helga Mračnikar: Drava je pravzaprav že vsa leta zastopana na frankfurtskem knjižnem sejmu na skupinski stojnici avstrijskih založnikov.
Naš tednik: Po prepričanju nekaterih vplivnih oseb v naši slovenski srenji je sodelovanje v Frankfurtu bolj bahanje kakor pa strokovna potreba. Je to res tako?
Helga Mračnikar: Frankfurt je strokovni sejem in če v svoji stroki hočeš doseči uspehe oz. naj bi jih, moraš biti tam. Če naj je to sodelovanje bahanje, potem je pa po isti logiki tudi vsaka reklama bahanja. Seveda pa
Mohorjeva založba v prihodnje tudi samostojno v Frankfurtu
Sodelo vanje v Frankfurtu ni bahanje
Naš tednik: Torej: druga reklama, drug založniški koncept, sodelovanje z drugimi založbami, nova tržišča in nova tematska težišča?
Janko Ferk: Akcenti bojo različni, gotovo bomo poudarili naše najboljše knjige in zdi se mi, da bomo v naslednjih letih sami nastopili v Frankfurtu, ker se mi zdi, da je v gospodarstvu odločilno geslo: Skupno smo šibki! Po mojem smo sami močnejši in da bomo zase uspeli napraviti več, namesto da v Nemčijo gremo v kakšni skupinski razstavi.
Naš tednik: Ali to pomeni, da boste izstopili iz skupnih stojišč, kakor sta že prej omenjeni?
Janko Ferk: Jasno, da ne bomo izstopili in bomo obema stojnicama dali na razpolago naše najboljše knjige, na svoji pa bomo svoje delo še bolj močno poudarili in segmen-tirali.
Naš tednik: Ste v Frankfurtu navezali nove stike, podpisali pogodbe?
Janko Ferk: Stike smo navezali s knjigotržci, ki so nas
ge. Lepa gesta pa je vsekakor bila ta, da sta nas obiskala dva zvezna ministra: ministrica za pouk in kulturo, dr. Hilde Havvliček in pa minister za znanost, dr. Erhard Busek. Dr. Havvliček je pri nas dala intervju za avstrijsko televizijo in je, po mojem vsaj, veliko pozornosti posvetila naši dejavnosti. Dr. Busek se je predvsem informiral o naši ponudbi in med drugim ga je to zelo veselilo, da je videl naš dvojezični napis in ime založbe in dvojezično krajevno ime Celovca, mesta, v katerem delamo.
Važno se mi je zdelo, da je na sprejemu na avstrijski stoj-
stavila zelo močan akcent in je pred napovedjo ministrice, da bo ministrstvo to dejavnost podprlo, ustanovila novo edicijo AUSTRIACA. V njej bomo izdali izključno dela sodobnih avstrijskih avtorjev. Prvi dve knjigi sta že izšli: „Vzrok“ Thomasa Bernharda in pa „Laila“ Ingrid Puganigg. Obe knjigi smo seveda tudi na frankfurtskem sejmu dostojno predstavili.
Naš tednik: S katerimi knjigami pa ste se posebej postavili?
Janko Ferk: „Die Karntner Slovvenen" Mirka Bogataja, knjigo Johana Strutza „Profile der neueren slovvenischen Literatur in Karnten" in zelo močno z Ringlovo „Die Karntner Seele", za katero se je občinstvo zelo zanimalo. Na naši stojnici pa smo v danem obsegu predstavili tudi krm insko založbo „Edizioni Braitan" z bogato trijezično antologijo „Wie eine Viole in Casara", to so furlanske pesmi v nemškem, angleškem in italijanskem prevodu.
Naš tednik: Hvala za pogovor.
Franc VVakounig
to pri strokovni publiki in pri knjigotržcih. Morda je treba povedati, da je to predvsem tudi v zvezi z novo dejavnostjo avstrijskih zasebnih založnikov, od katere pa seveda tudi Drava profitira.
Naš tednik: Kako so v Frankfurtu sprejeli vašo ponudbo dvokulturnosti in dvojezičnosti: kot nekaj resnega ali kot nekaj ekzotičnega?
Helga Mračnikar: V Nemčiji je veliko zanimanje za medkulturne, za večkulturne ustanove. Zelo veliko zanimanja pa sem opazila prav za politični razvoj v Avstriji, ki bi se ga dalo najlažje subsumirati pod pojmom »senzibilna situacija v Avstriji", ko določeno vlogo igrata prav VValdheim in Haider.
Naš tednik: S katerimi knjigami ste se predstavili?
Helga Mračnikar: Predstavili smo naš najnovejši program, to je Kosmačev »Pomladni dan", v izvrstnem nemškem prevodu Klausa Detleva Olofa in pa iz skupne serije s Slovenskim znanstvenim inštitutom študijo „Wir sind Karntner und damit h at sich’s . . . Bernharda Per-chiniga. Ta dva naslova sta
Helga Mračnikar: V Frankfurtu se pogodbe ne sklepajo, ampak pripravljajo. Izgledi, da bomo podpisali nekaj pogodb, pa niso slabi.
Naš tednik: Kakšen je bil po všem interes za slovensko-koroško založniško prisotnost in ponudbo?
Helga Mračnikar: Pri nas so bili zastopniki najrazličnejših časopisov, tv-postaj, založb in agencij. Seveda pa je dobro vedeti, da vsa masa, ki je na sejmu, ne išče le slovenske literature. Si pač eden med tolikimi razstavljalci. Seveda pa smo stike v Frankfurtu iskali in navezovali tudi načrtno, saj smo se
tudi na frankfurtskem knjižnem sejmu lahko nastopiš kot bahač.
Naš tednik: Kaj so konkretni frankfurtski uspehi založbe Drava?
Helga Mračnikar: Med drugim smo kupili licenco za slovenski prevod dela Elfried 3 Jellinek, „Lust“. Ostali uspehi pa se bojo prej ali slej pokazali.
Naš tednik: Hvala za pogovor.
Tudi z založbo VVieser smo nameravali takšen razgovor, žal pa nikogar nismo dosegli.
Franc VVakounig
Predsedstvo SFRJ in predsedstvo Črne gore naj preprečita gonjo proti intelektualcem. — Društvo Slov. pisateljev v Ljubljani je naslovilo brzojavko na predsedstvo SFRJ in predsedstvu SR Črne gore, v kateri poudarjajo, da črnogorski intelektualci protestirajo proti razdoru, nasilju, rožljanju z orožem in želji po krvi svojih sosedov. Na ta način podpira le eminentne težnje ljudi, ki hočejo živeti in delati v miru. Začudeni, da imenujejo v Črni gori dvajset dobromislečih državljanov za narodne izdajalce, spominja na mračne čase v zgodovini, tako Zveza slov. pisateljev.
SPD „Lipa“ — Uspel kulturni popoldan z malim strahom Bav-bavom
Slika levo:
Gusar lesena noga je ujel mornarje, Metko pa itak že ima.
Slika spodaj: Nasmejani igralci po uspeli premieri
„Lipa“ v Velikovcu že nekaj let spet poganja cvet in vabi rojake v svojo senco. Govora je o Prosvetnem društvu „Lipa“, ki je minulo nedeljo,
15. oktobra ’89, vabilo na ogled premiere igre Mali strah Bav-bav. Premiera je bila v Gospodinjski šoli v Št. Rupertu in prišlo je veliko domačinov, pa tudi dosti prijateljev odrske dejavnosti iz drugih krajev.
Igranju pri Lipi že nekaj let posvečajo veliko pozornosti in so znali navdušiti prav mladino za to odgovorno in pomembno dejavnost. Nedeljska premiera je bila že kar tretja zapored.
Režiserka Malega Bav-bava je Branka Bezeljak-Glazer in v gledališkem listu je zapisala, da je to prvi sad njenega dela z mladinsko skupino PD „Lipa“. Priznala je igralcem veliko vztrajnosti in navdušenja do dela in posebej je poudarila važnost gledališkega seminarja v Fiesi, ki ga je organizirala Krščanska kulturna zveza. Igra je dozorevala doma ob koncih tednov v šoli v Štriholčah. Posebej pa je Branka Bezeljak-Glazer poudarila pomen posameznih družin, iz katerih prihajajo igralci, za slovensko kulturno in narodno življenje v Velikovcu in njegovi okolici.
Vsebina igra je sledeča: Mali strah Bav-bav (odlično igrala Lucija Kassl) reši Magdalenko (Bernardka Kassl) iz rok gusarja lesena noga (Martin Kuchling). To mu uspe s pomočjo naftalinskega Gerundija ajatutaja (Tomi Kunčič) in coprnic Bucili Bucili buc (Urši Kassl) in Drnulje ropo-
tulje (Krista Kuchling). Trije mornarji Mihol busola (Anton Kuchling), Dimač kobilica (Pepej Kassl) in Jernač kastrola (Hanzej Kuchling), Dimač kobilica (Pepej Kassl) in Jernač kastrola (Hanzej Kuchling) pa so se pogumno postavili po robu vsem nevarnostim, kadar jih ni bilo.
Gib in koreografijo je s skupino naštudirala Mira Mijačevič, Bertej Logar je pripravil glasbo, Breda Varl je izdelala kostume in Urši Kassl pa skupino vodi.
Mladim igralcem gre priznanje, da so se tako korajžno postavili na oder. Od nastopa do nastopa bojo oder in igro bolje obvladali, na jezik (izgovorjava) pa pri tem naj ne bi pozabili. Kar tako naprej, mladi igralci.
Velikovčani pa so ta popoldan pripravili obsežen in zaokrožujoč prosvetni popoldan. Nastopile in zapele so vse tri pevske skupine društva: Mešani zbor, dekliški in pa moški zbor. Vse skupine vodi Bertej Logar, ki je v razgovoru z Našim tednikom bil poln pohvale za pevce in je predvsem poudaril njihovo veliko zagnanost za ohranitev slovenske narodne pesmi na obronkih Svinške planine ter ljubezen do slovenske besede. Pevske skupine so presenetile s svojim kvalitetnim in ubranim petjem. Če vemo, da so v bistvu nastale šele letos, potem je presenečenje in veselje pač še večje.
Franc VVakounig
Radio / Prireditve/Oglasi
T
A
T
E
D
E
N
R
A
D
I
U
PETEK, 20. okt.
Magazin novih knjig.
SOBOTA, 21. okt.
Voščila (M. Hartmann)
NEDELJA, 22. okt.
06.30-7.00 - Voščila — Duhovni nagovor (msgr. Franc Mikuž). 18.10-18.30 - Dogodki in odmevi.
PONED., 23. okt.
Pričevanja — polpretekla zgodovina koroških Slovencev: 1945 — Micka Miškulnik.
TOREK, 24. okt.
Halo, prijatelji!
SREDA, 25. okt.
Glasbena sreda.
Večerna 21-22 Zvočno pismo.
ČETRTEK., 26. okt.
06.30-07.00 - Dobro jutro na Koroškem (Glasb, oddaja).
18.10—18.30 — Dober večer, sosed! — Državni praznik v južnokoroških občinah.
Magazin novih knjig — 2. del 20. 10.
Pretekli teden so vsi, ki radi berejo, sledili poročanju o knjižnem sejmu v Frankfurtu, kjer je bilo predstavljenih 379.000 novih knjig iz vsega sveta. Slovenske koroške založbe, Drava, Mohorjeva in založba VVieser so se v Frankfurtu predstavile tudi z novimi knjigami v nemščini. V knjižnem magazinu pa bo tekla beseda o novi ponudbi teh založb v slovenščini. Pri Dravi sta to knjigi .Pisateljev popoldan" Petra Handkeja in zbirka .Danes" Maruše Krese-Weid-ner, pri Mohorjevi prevod proze „Leila“ Ingride Puganigg ter knjiga Petra Pavla VViplingerja .Oporoka časa", založba VVieser pa ima med drugimi novostmi na razpolago pesniško zbirko .Soneti" Milana Jesiha in roman Katarine Marinčič .Tereza". Omenjene knjige vam bomo predstavili ob kratkih vesteh iz sveta knjig v .Knjižnem magazinu" 20. oktobra v drugem delu slovenskega sporeda koroškega radija. Magazin bo pripravil Horst Ogris.
NA TELEVIZIJI
Dober dan, Koroška!
(22. oktobra 1989, FS 2, ob 13. url)
•	Dvojezičnost pri uradih — začetek serije
•	Rekordne prijave k dvojezičnemu pouku
e Mladinska igra v Velikovcu — Mali strah Bav-bav
•	Filmski krožek v Mladinskem domu SŠD v Celovcu
•	Baza zahteva enotnost osrednjih organizacij koroških Slovencev
PRIREDITVE
CELOVEC
SEMINAR ZA PEVOVODJE MLADINSKIH ZBOROV
Čas: od sobote, 21.10., s pričetkom ob 14. uri do nedelje, 22.10., z zaključkom ob 15. uri
Kraj: ljudska šola Mohorjeve, 10,-Oktober-Str. 25
Prireditelj: Krščanska kulturna zveza
Seminar bo vodila prof. Ida Vlrt
CELOVEC
Dia-predavanje arhitekta prof. Marka Pozzetta:
„MAKS FABIANI — KRAŠKI ARHITEKT ZA DONAVSKO MONARHIJO"
Čas: torek, 24. 10., ob 19.30
Kraj: Slomškov dom (Tischlerjeva dvorana)
v Celovcu
Prireditelj: Krščanska kulturna zveza in Slovensko kulturno društvo v Celovcu
GLOBASNICA
KRAJEVNI SESTANEK MLADE KEL
Čas: petek, 20. 10., ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju v Globasnici
DOBRLA VAS
'„DOBER VEČER SOSED"
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo .Srce" v Dobrli vasi
Nastopajo: MePZ .Srce", Petzenchor iz Libuč, Plazniška dekleta Čas: v sredo, 25. 10., ob 20. uri Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi
GRAZ
15-letnica KSŠŠG
Čas: 22. 10., ob 19. uri
Kraj: v prostorih kluba KSŠŠG, Mond-
scheingasse 8, G raz
Kulturni spored, nato družabno srečanje
Prireditelj: KSŠŠG
ŠENTJAKOB
v soboto, 4. novembra ob 20. uri v farni dvorani v Šentjakobu
.MRTVAŠKI PLES"
nastopa gledališka skupina
TNKFŠTRLS
Sele-Borovnica
Čas: sobota, 21. 10. 1989, ob 20. uri
Kraj: pri Trklu v Selah
Igrajo: H. Urach in Veseli .Lavantalerji"
KULTURNE PRIREDITVE ob avstrijskem državnem prazniku .DOBER VEČER, SOSED — GUTEN ABEND NACHBAR"
Čas: sobota, 21. 10. 1989, ob 19.30 Kraj: Kulturni dom v Št. Jakobu v Rožu Sodelujejo: Peter.Grčning, MichaelGuten-brunner, Gustav Januš in MePZ .Rož"
Čas: sreda, 25. 10. 1989, ob 19.30 uri Kraj: Mestna hiša v Borovljah Sodelujejo: Doppelguintett Singerberg, MoPZ Borovlje, ansambel .Drava" i. dr.
Čas: sreda, 25. 10. 1989, ob 20. uri Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Sodelujejo: MePZ .Srce", Petzenchor iz Libuč, Plazniška dekleta
Čas: sreda, 25. 10. 1989, ob 20. uri Kraj: Kulturni dom na Radišah Sodelujejo: MGV Innerteuchen, Sanger-runde Ebental in skupine SPD .Radiše" Govorniki: Elisabeth Steiner in župan Helmut VVoschitz
Čas: sreda, 25. 10. 1989, ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Železni Kapli Sodelujejo: MePZizGrebinja, MePZ .Zarja", MPZ .Valentin Polanšek" in recitatorska skupina
Govornik: dipl. inž. Feliks VVieser
Čas: nedelja, 28. 10. 1989, ob 20. uri Kraj: pri Tischlerju v Št. Janžu Sodelujejo: MGV Bruck a. d. Mur, vokalni ansambel .Danica" in šentjanškitamburaši
Zamenjam dve platišči (Felgen), QQI ACI	velikost 12,4x28za 12,4x32zaSte-
UUL.MUI	yr traktor 545. Tel. O 42 35 / 26 42.
Prodam toplovodni bojler 120 I, znamke „Elektra Bregenz", samo 4 mesece v uporabi In toplovodni kotel na olje za kopalnico. Podrobnejše Informacije po tel. 0463/33 82 54.
Ugodno prodam osebni avto znamke „LADA-SAMARA“ letnik aprila 1987, v dobrem stanju, 54.000 km, poleg letnih gumov še dodam zimske gume s platiščem. Podrobnejše informacije po tel.: 0 42 74 / 83 224.
Numlsmatlkerji pozor:	Prodam
lepo zbirko 800 kovancev Iz 27 evropskih držav, mnogo starih In srebrnikov, cena po dogovoru, tel.: 0 42 35 / 28 73.
Kupim rabljen trosilec za hlevski gnoj znamke IF 3 — 41. nosilnosti, tel. 0 42 35 / 37 80.
Na prodaj dve gradbeni parceli v Ponikvi pri Pliberku v velikosti a 2000 m., tel: 0 42 35 / 35 44.
Kupim malo gorsko kmetijo, okoli 3 ha obdelovalne površine in nekaj gozda, v občini Sele ali Železna Kapla. Ponudbe pošljite na upravo Našega tednika pod šifro „Kmetlja".
Prodam dobro ohranjen osebni avto znamke „OPEL Corsa", letnik 1984,115.000 km. Podrobnejše informacije po tel.: 0 42 35 / 21 42 ob sobotah In nedeljah.
SODALITAS
v petek, 20. oktobra, ob 19. uri
Diskusijski forum za zdravnike, bolniške sestre in druge interesente: ŽIVETI ALTERNATIVNO, nem.
Poti k naravnemu urejevanju spočetij. Predavajo: dr. John J. in Evelyn L. Bil-lings ter dr. Josef Rčtzer
od petka, 20. okt., do srede, 25. okt.
ROMARSKO POTOVANJE V RIM IN NA MONTE CASSINO
Cena: šil. 3800,—
Prijave sprejema: žpk. Janez Lam-pichler, 9173 Šmarjeta 37, tel.: 04226/275
Vozi: avtobusno podjetje Sienčnik
v soboto, 21. okt., od 13.30 do 18. ure
Kuharski tečaj:
.RAZLIČNA JEDILA IZ JABOLK", nem. Vodi: Maria Steinbrugger
v soboto, 21. oktobra, od 15. do 18.30
ODGOVORNOST STARŠEV, nem. Prikaz različnih načinov naravnega urejevanja spočetij Predavajo: dr. John J. in Evelyn L. Bil-lings ter dr. Josef Rčtzer od sobote, 21. oktobra, od 15. ure do nedelje, 22. oktobra, do 17. ure DNEVI DUHOVNE OBNOVE, IGRE IN PETJE ZA MINISTRANTE od 11. do 14. leta
Voditelj: kaplan Janko Krištof s sodelavci
GALERIJA TINJE:
do četrtka, 19. oktobra, do 13. ure
RAZSTAVA V OKVIRU PRIMORSKIH DNEVOV NA KOROŠKEM Razstavlja: Zora Koren-Škerk
RAZSTAVA ORNAMENTOV Z VOZLI
(do 15. 11. 1989)
Razstavlja: Gertrude Leitner
od četrtka, 19. oktobra, od 19.30 do petka, 17. novembra, do 13. ure
RAZSTAVA UMETNIŠKIH DEL SLIKARSKEGA TEDNA V SVEČAH
POSOJILNICA-BANK
PODJUNA
vabi na
otvoritev novih poslovnih prostorov v Dobrli vasi,
ki bo v soboto, 21. oktobra 1989 ob 10. uri.
NAš TEDNIK — Lastnik (založnik) In Izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev-, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in mag. Marjan Pipp, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. — UREDNIŠTVO: Silvo Kumer (glavni urednik), urednika Franc VVakounig in Vincenc Gotthardt, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Traktoren ■ traktoren • landmaschinen Gerate H launsdorf karnten tel. 04213/2011
Oglas
Ob svetovnem tednu varčevanja:
Nagradno žrebanje ZVEZE Bank in POSOJILNIC BANK
Drage bralke, dragi bralci!
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu — Zveza Bank in Posojilnica Bank razpisujeta ob letošnjem tednu oz. dnevu varčevanja nagradno žrebanje, ki bo v torek, 31.10., ob 12.15 uri v prostorih Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Povabljeni so tudi bralke in bralci obeh slovenskih tednikov, ki imajo možnost, da bodo izžrebani. Zveza Bank in Posojilnice Bank so za to dale na razpolago lepe nagrade in sicer:
Prve tri nagrade — hranilna knjižica po šil. 1000,— Dve nagradi — hranilna knjižica po šil. 500,—
Pogoj za to je, da izpolnite nagradni vprašalnik, ga izrežete in pošljete na Vašo Posojilnico Bank ali Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu, Pavličeva 5—7, 9010 Celovec, najkasneje do petka, 27. oktobra 1989. Šteje samo originalni izrezek iz Našega tednika.
Želimo vam obilo sreče ter veselja pri izpolnjevanju nagradnega vprašalnika. ZVEZA BANK /„ POSOJILN1CE-BANK
NAGRADNI VPRAŠALNIK OB TEDNU VARČEVANJA 1989
I.	Kakšne pravice ima član kreditne zadruge, kot je Posojil-nica-Bank?
□	da pregleda vse hranilne vloge v Posojilnici
□	da pregleda vse kredite in posojila
□	da se udeleži občnega zbora Posojilnice
II.	Ena izmed slovenskih kreditnih zadrug, ki je bila ustanovljena leta 1872, je najstarejša zadružna posojilnica v Avstriji. Kdo je to?
□	Posojilnica-Bank Št. Jakob
d Posojilnica-Bank Železna Kapla
□	Posojilnica-Bank Celovec
III.	Najstarejša slovenska blagovna zadruga v Sinči vasi je bila ustanovljena pred
□	150 leti
□	90	leti
□	30	leti
IV.	Slovensko zadružništvo na Koroškem združuje
□	9	samostojnih	Posojilnic-Bank
□	20 samostojnih Posojilnic-Bank
□	40 samostojnih Posojilnic-Bank
V.	Slovensko zadružništvo na Koroškem združuje
□	13 samostojnih zadrug (marketov)
□	8	samostojnih	zadrug (marketov)
□	5	samostojnih	zadrug (marketov)
VI.	Reklamni znak ZSZ in Posojilnic-Bank	predstavlja
□	stilizirano črko B za besedo banka
□	stiliziran naslonjač kot znak varnosti
□	stiliziran koroški knežji kamen (Filrstenstein)
VII.	Pri Zvezi slovenskih zadrug in Posojilnicah-Bank imajo varčevalci naloženih
□	500 milijonov šilingov
□	1,5 milijarde šilingov
□	3,0 milijarde šilingov
VIII.	Zveza slovenskih zadrug in Posojilnice-Bank
□	zbirajo samo hranilne vloge, dajejo kredite in posojila
□	zbirajo samo hranilne vloge, dajejo kredite in posojila ter menjajo valute
□	opravljajo kot univerzalne banke vse bančne posle
IX.	S hranilnimi knjižicami Zveze slovenskih zadrug in Posojilnic-Bank lahko dvigujejo in vplačujejo varčevalci svoj denar
□	samo pri Posojilnici-Bank in na Zvezi
□	po vsej Avstriji
□	v vsej Evropi
X.	S čekovno karto Zveze slovenskih zadrug in Posojilnic-Bank, ki ima bankomatsko funkcijo, lahko dobite denar iz bankomatov
□	samo na Koroškem
□	samo v Avstriji
□	poleg Avstrije tudi v Zvezni republiki Nemčiji in Italiji
XI.	Kaj predstavljajo delnice (Aktien)?
□	dolžniško-upniško razmerje
□	solastništvo pri delniški družbi
□	obljubo za razdelitev dobička
XII.	Kaj so valute (Valuten)?
□	Inozemski denar v gotovini (bankovci, kovanci)
□	Inozemski čeki
□	Avstrijski šilingi v gotovini (Bargeld)
XIII.	Kaj je inflacija?
□	Vrednost domačega denarja se zmanjšuje
□	Vrednost domačega denarja se povečuje
□	Vrednost domačega denarja se ne spremeni
XIV.	Tri banke vam ponudijo kredit ali posojilo na 5 let. Kateri kredit je najugodnejši?
□	obrestovanje 10 % s četrtletnim obračunanjem obresti
□	obrestovanje 10 % z letnim obračunanjem obresti
□	obrestovanje 10 % s polletnim obračunanjem obresti
XV.	Koliko hranilnih vlog upravljajo avstrijske banke?
□	100	milijard	šilingov
□	1000	milijard	šilingov
□	10.000 milijard šilingov
Sl pravilno prekrižaj	Celovec, v oktobru 1989
Ime:
Naslov:
Šport
Liebenfels s srečo odnesel točko iz Bilčovsa
Komentar
I
Sigi Hobel, Bilčovs
Kot cilj smo si letos zastavili obstoj v podligi. Pridobili smo tri igralce, Hartla iz Bistrice v Rožu, Kariovčana iz Slovenije in VVieserja iz Sel. Vsi trije so se kar dobro vživeli v moštvo, tako da štejejo k nosilcem igre. Trenutno smo na 12. mestu lestvice, če pa pomislim, kje vse smo po nepotrebnem oddali točke, potem mi je žal, da nismo bolj spredaj!
Če bi imeli le malo več sreče, bi lahko proti prvim štirim na lestvici slavili zmage. Začelo se je proti ASK na domačem igrišču, kjer smo vodili do 70. minute in nato
Smo umetniki pri zapravljanju možnosti
dobili še dva nepotrebna zadetka. V Treibachu smo v drugem polčasu bili za razred boljši od domačinov in igrali le neodločeno, v zadnji tekmi, proti Liebenfelsu, ki je bila letos prav gotovo naša najboljša, pa smo zapravili celo vrsto možnosti, tekma se je prav tako končala neodločeno. Tudi na tujem v Šentandražu smo igrali dobro in dosegli zasluženo točko. Proti moštvom, ki igrajo ofenziven nogomet, igramo tudi mi veliko bolje, proti slabšim pa nam vedno manjka potrebna koncentracija.
Naslednjo tekmo igramo v Frantschachu, kjer naloga ne bo tako lahka, kakor mogoče zgleda; tudi Frant-schach je imel v zadnjih tekmah precej smole in je le tesno podlegel. V zadnjih 4 tekmah moramo osvojiti vsaj še kakih pet toč, da ne bomo prezimili na zadnjih mestih.
Bilčovs — Liebenfels 2:2 (0:1)
Bilčovs: VVoschltz 4, Schlemltz 4, S. Ouant-schnig 4, J. Kuess 3, Hobel 4, W. Kuess 4, Ogris 3, Wieser 4, A. Ouantschnig 3, Hartl 3 (69. Schaunig), Karlovčan 4 Bilčovs, 300 gledalcev Sodnik: Hermann (zelo dober)
Strelci: Karlovčan (51. enajstm.), A. Ouantschnig (72.), oz. Brunner (30.), A. Par (56.)
Nedvomno najboljšo tekmo v jesenski sezoni so odigrali Bilčovščani preteklo nedeljo na domačem igrišču proti drugemu na lestvicu iz Lieben-felsa. Tekma je bila vseh devetdeset minut zelo napeta, obe moštvi sta
DSG Sele — Podkrnos 0:1 (0:0)
Sele: Fuchs 3, Užnik 3, P. Pristovnik 3, Štern 3, Jug 4, Mak 2, Urban 2 (70. N. Če rtov), A. O raže 2. M. Oraže 3, Ahim Oraže 3, P. Čertov 3. Sele, 100 gledalcev Sodnik: Fischer (dober)
Strelci: Millonig (75.)
Rdeči karton: Bierbaumer
Tudi proti Podkrnosu so bili Selani devetdeset minut boljše moštvo, na žalost pa napadalci tudi tokrat niso znali izkoristiti najboljših možnosti za zadetek. V drugem polčasu je sodnik Fischer izključil igralca iz Podkrnosa, Selani pa tudi proti desetim nasprotnikom niso bili zmožni dati zadetka: po neštetih zapravljenih možnostih pa so povedli gostje na 1:0 in tako je ostalo tudi do konca tekme, čeprav so vsi Selani šli v napad. Mlado selsko moštvo igra vsako tekmo boljše, škoda pa je, da ni igralca, ki bi dal potrebne zadetke.
V	dveh tekmah Velikovec dal
18 zadetkov
V	zadnjih dveh tekmah (proti Pokrčam in Galiciji) so dali velikovški napadalci kar 18 zadetkov. V naslednjem kolu pa gostujejo Selani v Velikovcu, ki je še brez poraza, Selani pa še brez zmage. Bodo Selani ravno proti prvemu na lestvici poskrbeli za presenečenje? Čudeži se godijo verjetno bolj redko . . .
Dve točki brez Ramšaka
Labot — Šmihel 0:1 (0:0)
Šmihel: Leitgeb 3, Andrej 3, Djurič 3, H. Kraus-ler 4, K. Berchtold 4, Grubelnik 4, Motschilnik 3, W. Berchtold 3, Buchvvald 3, Motschilnik 4, Ebervvein 3.
Labot, 250 gledalcev Sodnik: Schatz (dober)
Strelci: Motschilnik (60.)
Najboljši moštveni del sta tokrat bili na obeh straneh obrambi, ki sta igrali zelo konsekventno, tako da na obeh straneh skoraj ni bilo možnosti. Šmihelsko moštvo je v prvem polčasu zapravilo edini dve možnosti, domačini niso imeli niti ene za zadetek. V drugem polčasu pa.je dal Motschilnik v 60. minuti odločilni zadetek za Šmihelčane, ki so tokrat nastopili brez režiserja Ivana Ramšaka, ki drugače vedno dobro vodi režijo v vezni liniji. Proti koncu tekme pa so domačini zapravili največjo možnost, da bi izenačili, Leitgeb je ubranil enajstmetrovko.
Sinča vas drugič zmagala
Naslednje kolo igrajo Šmihelčani na domačem igrišču proti predzad-
igrali zelo ofenzivno, tako da so se možnosti na obeh straneh vrstile. Zadetkov pa bi morali dati obe moštvi precej več, kajti možnosti je bilo še in še. Po tej tekmi pa je pohvale vredno celotno moštvo brez izjeme, poleg borbenosti so pokazali tudi odlične akcije, tako da je bila tekma zelo lepa. Trener Tone VVoschitz je bil z moštvom seveda zelo zadovoljen, dejal pa je: „Če bomo naslednje kolo proti predzadnjemu v Frantschachu lahko priključili na to tekmo, nimam strahu.
njemu na lestvici iz Sinče vasi, ki je zadnje kolo premagala Po krče z 2:1. Z drugo zmago v tej sezoni je Sinča vas oddala rdečo laterno Selanom. Šmihelčani seveda predzadnjega na noben način ne bodo podcenjevali, z zmago pa bi lahko precej izboljšali svoj položaj na lestvici.
Po 10 min. 3:0 za Reichenfels— črn dan za vratarja »Lipeja"
Globasnica — Reichenfels 1:3 (0:3)
Globasnica: Lipuschek (15. Smrečnik 3), Thon-hofer 3, Fera 2, Fister 2, Sadjak 2, E. Pajančič 2, Vavče 2, K. Micheu 2, Blažej 2, Beliš 2 Globasnica, 100 gledalcev Sodnik: VVurnig (slab)
strelci: Thonhofer, oz. Karner, VVeber, Samitsch Rdeči karton: Thonhofer (Globasnica), Karner in Sintinger (oba Reichenfels)
Po desetih minutah se je glasil rezultat že 3:0 za Reichenfels. Vratar Globašanov Lipuschek tokrat ni imel najboljšega dneva, pri vseh treh zadetkih je močno pripomogel, da je šla žoga v mrežo. Po prejetih zadetkih je trener Pavel Stekel seveda ta-
Podllga vzhod:
1.	ASK	11	8	1	2	27:12	17
2.	Liebenfels	11	6	4	1	24:13	16
3.	Šentandraž 11		4	6	1	20:18	14
4.	Treibach	11	4	5	2	15:10	13
5.	Vetrinj	11	4	4	3	12:7	12
6.	Žrelec	11	5	1	5	20:12	11
7.	ASV	11	4	3	4	14:11	11
8.	Žitara vas	10	3	4	3	9:11	10
9.	Šentlenart	11	3	4	4	9:13	10
I0.	Ruda	11	4	2	5	12:17	10
11.	Mostič	11	3	4	4	10:18	10
12.	Bilčovs	11	1	6	4	10:14	8
13.	Frantsch.	10	2	1	7	13:25	5
14.	Dobrla vas 11		1	3	7	6:20	5
koj zamenjal vratarja, namesto Lipu-scheka je po daljši poškodbi zopet branil Smrečnik, in to kar z uspehom, saj je ostalo pri treh zadetkih. V drugem polčasu je igrala samo še Globasnica, imela nešteto možnosti, tako da bi brez nadaljnjega lahko dosegla še neodločen rezultat.
V napadu pa tokrat ni igral Jože Gregorič, ki je bil službeno zadržan, videti pa je bilo, da le zelo manjka moštvu.
1. razred D:
1.	Velikovec	11	11	0	0	45:5	22
2.	Metlova	11	7	2	2	25:11	16
3.	Grebinj	11	7	2	2	20:9	16
4.	Železna K.	11	4	5	2	23:21	13
5.	Pokrče	10	5	0	5	16:13	10
6.	Reichenfels	11	4	2	5	19:19	10
7.	Šentpavel	11	3	4	4	16:19	10
8.	Labot	11	4	2	5	12:18	10
9.	Podkrnos	10	4	2	4	13:20	10
10.	Šmihel	11	4	1	6	9:15	9
11.	Globasnica	11	2	4	5	21:27	8
12.	Galicija	11	3	2	6	19:33	8
13.	Sinča vas	11	2	2	7	15:31	6
14.	Sele	11	0	4	7	9:21	4
BILJARD	Juenna. Za SBK-Juenna			SO
V soboto, 14. oktobra, je prvo moštvo SBK-Jenna v tretjem kolu prvenstva nastopilo v Pliberku	točkovali P. Verhnjak dve zmagi oz. Logar, Pukel in Krištof. Lestvica B-lige			
proti tamkajšnjemu moštvu. V	1. Dobrla vas 1	3	+ 12	6
prvem polčasu sta bili obe moštvi	2. Eintracht 4	3	+ 10	6
enako močni, in tako se je glasil	3. St. Celovec 3	3	+ 12	5
tudi rezultat 2:2. V napeti in dobri	4. Beljak 2	3	— 2	2
igri je slovenskemu moštvu uspe-	5. SBK-Juenna 1	3	— 4	2
lo v drugem polčasu premagati	6. Eintracht 5	3	— 6	2
Pliberčane, tako da se je glasil	7. Pliberk 2	3	— 4	1
dokončni rezultat 5:3 za SBK-	8. Sinča vas	3	—18	0
Po 15 letih je Koroška prvič premagala Slovenijo: (z leve) Dlopst (Pliberk), Hochm (WAC), A. Sadjak (SAK) in igralec slovenske reprezentance.	Foto: 1
Selani v enajstih tekmah dali šele 9 zadetkov
Šport
Branilec Lojze Sadjak — najbolj nevarni napadalec SAK
Po izpadu goleadorja Arthurja Hanserja, SAK v zadnjem času ni dal veliko golov, s tem pa je bilo tudi manj zmag. V Molltalu pa je branilec Lojze Sadjak z dvema zadetkoma poskrbel za zmago — in to ne prvič. Že v zadnjih dveh sezonah je v važnih tekmah dal odločilne zadetke.
Velika prednost 22-letnega Podjunčana je velikost. V obrambi dobi prav vsak dvoboj v zraku, pa tudi drugače mu napadalci niso kos. Če se pa Lojze vključi v napade SAK, potem po večini „gori“ v nasprotnikovem kazenskem prostoru.
Lojze Sadjak je pred 4 leti prišel iz Dobrle vasi k SAK in igra tudi že tri leta v koroški reprezentanci. Cilj talentiranega nogometaša je vsekakor I. liga in kakor vsi strokovnjaki pravijo, je že danes najboljši branilec na Koroškem.
Ro mnenju strokovnjakov najboljši branilec na Koroškem — Lojze Sadjak (desno).
*V
4 ^
Mčlltal — SAK rez. 0:2 Strelca: Vauče in Luschnig
Ostali rezultati: ATSV VVolfsberg — Šentvid 1:1, Lienz — Klopinj 6:1, Trg
KOROŠKA REPREZENTANCA (stoje z leve): Turk, Fina, Velik, Zwittnig, Hochmaier, Dlopst, Sadjak, VVolbl, maser; (spredaj): Lipusch, Jesse, Gusnig, VValdner, Egger, Baumgartner, Oraže.	Foto: Mak
Zmaga brez večjih težav
FC Mčlltal — SAK 0:2 (0:2)
SAK: Oraže 4, F. Sadjak 4, Štern 4, A. Sadjak 5, Kreutz 4, Čertov 4, VVieser 4 (30. Urank), Jovičevič 4 (65. Jagodič 4), Velik 4, Florjančič 4, M. Sadjak 4 Mčlltal, 200 gledalcev Sodnik: Peter Ruch (zelo pregleden in konsekventen)
Strelec: Lojze Sadjak (25. in 30.)
Z zadnjimi dvanajstimi igralci se je SAK peljal v Mčlltal in tam zgubil po poškodbi še dva. Mladen Jovičevič in Richard Urank sta se poškodovala in sta postavila trenerja Jagodiča pred velike težave.
V Molltalu zaradi 4. rumenega kartona ni igral Tonči Blajs, zaradi poškodbe je manjkal Erwin Galo, Manfred Luschnig pa je po dolgem spet prišel in igral v rezervnem moštvu. Tako je trener Jagodič potem sam sedel na klopi in v 65. minuti vstopil tudi v igro. Tekmo pa je že v prvi pol uri odločil branilec Lojze Sadjak z dvema goloma, Mčlltal pa je nato igral zelo slabo in SAK bi lahko brez nadaljnjega zmagal višje. Ko je bil rezultat po 30 minutah že jasen, je trener Jagodič pustil igrati Uranka, ki pa se je spet poškodoval.
Zmaga v Molltalu nikoli ni bila vprašljiva, z 2:0 pa so domačini še sorazmerno nizko podlegli slovenskim atletikom, ki so po dolgem spet dali dva zadetka v eni tekmi.
—	Irschen 1:0, Pliberk — Borovlje 4:2, VVietersdorf — WAC 0:1, Breže
—	VSV 4:3
Naslednje kolo: Šentvid — WAC, SAK — VVietersdorf, Irschen — Moll-tal, Borovlje — Trg, Klopinj — Pliberk, VSV - Lienz, ATSV VVolfsberg
—	Breže.
Koroška liga:
1. Pliberk	11	7	3	1	23:7	I 7
2. WAC	11	6	5	0	17:5	17
3. SAK	11	5	5	1	12:5	15
4. Trg	11	6	3	2	13:7	15
5. VVietersd.	n	6	1	4	16:12	13
6. Šentvid	n	3	7	1	9:5	13
7. Lienz	11	4	3	4	18:16	11
8. VSV	n	4	2	5	14:12	10
9. Breže	11	3	4	4	18:18	10
10. Klopinj	11	4	2	5	14:23	10
11. Borovlje	11	3	3	5	13:16	9
12. VVolfsberg 11		3	3	5	11:16	9
13. Irschen	n	1	1	9	7:25	3
14. Mčlltal	n	0	2	9	4:22	2
Visoka		zmaga				
POKAL NAŠEGA TEDNIKA
KOROŠKA LIGA — SAK
47 točk: F. Sadjak; 45 točk: A. Sadjak; 42 točk: Velik, M. Oraže; 41 točk: Kreutz; 40 točk: Štern, Čertov; 33 točk: Jovičevič; 30 točk: M. Sadjak
PODLIGA VZHOD — BILČOVS
41 točk: Schlemitz; 39 točk: Hobel; 37 točk: P. Kuess; 36 točk: VVoschitz; 35 točk: Ogris, Karlovčan; 33 točk: Hartl, W. Kuess; 31 točk: Schellander, S. Ouantschnig; 29 točk: Partl
1. RAZRED D
40 točk: Djurič (Šmihel), H. Krausler (Šmihel); 37 točk: Užnik (Sele); 35 točk: P. Čertov (Sele), K. Berchtold (Šmihel); 34 točk: Leitgeb (Šmihel); 33 točk: Buchvvald (Šmihel); 32 točk: Ando Oraže (Sele), Gregorič (Globasnica); 30 točk: Fuchs (Sele), Ahim Oraže (Sele); 29 točk: Mak (Sele), E. Pajančič (Globasnica)
e
NAS TEDnik
Prvič je slovenska reprezentanca igrala izključno s slovenskimi nogometaši, pa tudi v koroški reprezentanci je bilo tokrat kar 6 slovensko govorečih nogometašev. Tekma reprezentanc pod 23 leti (3 igralci so lahko starejši) je bila zelo kakovostna, pri čemer so Korošci igrali bolj efektivno in so zabili kar štiri zadetke. V reprezentanci Slovenije je bilo nekaj zelo dobrih individualistov, kot npr. Miloševič (Olimpija) ali Jermaniš (Koper), koroška reprezentanca pa je igrala bolj borbeno in je zasluženo zmaga-
la. Igralec SAK Marjan Velik (po 1 letu spet v reprezentanci) se je že v 25. minuti poškodoval in je zapustil igrišče. Lojze Sadjak in Milan Oraže sta štela med najboljše, solidno tekmo sta odigrala tudi Pliberčana VVolbl in Dlopst. Prav tako poškodovan pa je izpadel Hochmaier.
Koroška — Slovenija 4:1 (3:0)
Koroška: Oraže (SAK), Hochmair (WAC), VValdner (VSV), A. Sadjak (SAK), Dlopst (Pliberk), W6lbl (Pliberk). 46. Turk (Irschen), Baumgartner (WAC), Velik (SAK, 25. Fina/Brnca), Gussnig (Mčlltal), Zwittnig (VSV); Bistrica, 300 gledalcev; Sodnik: Kandolf Strelci: Fina (35., 45., in 52.) oz. Jermaniš (88.)
Konec prejšnjega tedna, to je od 13. do 15. oktobra, so številni bralci in prijatelji Našega tednika bili z nami na dopustu v Baški na otoku Krk. Izleti z našim tednikom v sodelovanju s potovalno agencijo Cartrans so postali že kar priljubljena tradicija in tudi letos so se udeleženci zelo prijetno in fletno imeli.
Dobra volja je izletnike
Prijeten dopust z
Našim tednikom in Cantnansom v Baškii
spremljala že na rajži na otok Krk in vmesni postanki so dobro vzdušje še dvignili.
V	Baški je bil za dopustnike rezerviran hotel Corinthia, za lučaj oddaljenem od morja. Po okrepčilu so dopustniki spoznavali idiličnost tega kraja, zvečer pa so se zabavali ob prijetni glasbi. V soboto je bil na sporedu izlet z ladjo, ansambel Ivana Ruparja iz Škofje Loke pa je poskrbel za to, da sta dobra volja in prijetno vzdušje kar prekipevala do ranega jutra.
V	nedeljo so se, po krepkem kosilu odpravili na pot domov, kamor so po nekaj urah vožnje
srečno prispeli. ... ,	.
Vinko Kusej
Razredno srečanje letnikov 1929/30 na Mali gori
Minulo soboto, 14. okt., so se srečali po več kot 50-ih letih domačini, ki so bili svojčas v razredni skupnosti v bilčovški ljudski šoli. Razredno srečanje je organiziral inž. Franc Stingler, kateremu je uspelo privabiti k temu srečanju ne le ljudi, ki so ostali v domači občini, ampak celo tiste, ki so se poročili izven Koroške. Srečanja se je udeležil tudi njih razrednik g. Winkler. Bivši šolarji, katere večinoma tudi še danes vežejo prijateljski stiki, so se najprej srečali pri cerkvi sv. Helene, kjer je daroval mašo domači župnik, dekan Poldej Kassl. Seveda pa je bilo poskrbljeno tudi za telesno dobrobit udeležencev srečanja. Tako se je razredna skupnost podala po sv. maši k Odreju, kjer je šefinja hiše Lizi pripravila dobro jed, Čenči pa je gostom zaigral tudi še na harmoniko domače viže, tako da so ti tudi še rade volje zaplesali. Sicer so pri nekaterih že zrasli sivi lasje, vendar to ni bila ovira za prijeten, da, celo lušten prijateljski pomenek, kajti kot je bilo videti, je pri vseh ostalo srce mlado. Žal se srečanja niso mogli udeležiti vsi, ki so bili svojčas v tej razredni skupnosti, prišle pa so skoraj vse ženske. Pravijo, da so te že svojčas v šoli rajši klepetale kot fantje. Če je to res, tega danes ne moremo več ugotoviti. Vsekakor pa so bili udeleženci srečanja veseli, da so po tolikih letih spet enkrat imeli priložnost za prijateljski pomenek in vzbujanje spominov na pretekle čase. Tako so ta večer sklenili, da se bodo odslej srečavali vsaj vsakih pet let.
Dopust z Našim tednikom « Buditi
Letošnje ponudbe dopusta v Budvi se je sicer poslužilo le 24 ljudi, toda razmeroma majhno število ni bila ovira za prijetno in zabavno razpoloženje v Budvi. Žal na dopust tudi ni šel kakšen funkcionar Narodnega sveta, zato so verjetno izostali tudi še drugi ljudje, ki so morda v okviru tega dopusta iskali stike s predstavniki organizacije. Kljub vsemu pa so udeleženci ugotovili, da je v Budvi vino bilo slej ko prej dobro in tako se je tudi zgodilo, da je zadnji večer oziroma zadnjo noč zmanjkalo na trgu v Slovenski plaži tako gostilničarjem kot tudi trgovcem vina. Prve štiri dni je dopustnike razvajalo lepo sončno vreme, dni navrh pa je le še deževalo. Kljub temu so se udeleženci peš podali v Rafaeloviči, kjer jim je teknila pri „Treh ribarjih" izvrstna riba in vino pri nepretiranih cenah. Seveda so dopustniki pred starim mestom obiskali tudi Tirolca v gostinstvu .Jadran”, ki pa je bil pri cenah nekoliko dražji. Inflacija pa je tudi priganjala dopustnike, da so tako hitro kot le možno spravili svoje dinarje med ljudi, posebej še med gostilničarje, kajti ob prihodu so menjali za šil. 100.— še 282. 000.—, din. pri odhodu so za isti denar dobili že 300.000,— din.
Prehrana v pensionskem gostišču v Slovenski plaži je bila prilično dobra, vendar je ob dežju primanjkalo prostora. Ker pa so se naši dopustniki že itak najedli in napili v drugih gostiščih, to ni bil problem, pen-sionsko gostišče, ki pa je bilo že vnaprej plačano, pa si je gotovo nekaj prištedilo.
Na dopust so prišli stari in mladi, in vsi so se odlično zabavali
LOTTO: Pri nas spet večji dobitki
Pred kratkim je v občini Pliberk in Globasnica sreča hodila kar z velikim košom. Ženska je v Lotteriji „6 iz 45“ uganila vse številke in dobila 23 milijonov šilingov. Nekaj dni navrh pa je v isti loto-kolekturi uganil igralec 5 številk in dodatno številko, kar mu je prineslo nad 600.000 šilingov. Zdaj menda v teh dveh občinah še bolj stavijo občani v loteriji, kar seveda najbolj veseli trafikante in uspešno lotto-kolekturo v Šmihelu.