Poštnin, platana v gotovini	v	org8nlx.eljl	molf
teto XX., St. 15.	¥	Ljubljani,	10.	avgusta	1933.	noiiuor	mo«	-	tonxo	pravic*.
izhaja 10. In 25. dne v meseca.
Dopisi moralo biti frankiranl Sn podpisani ter opremljeni s štampiljko dot. organizacije.
Stane posamezna številka Ota 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane Izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Rokopisi se ne vračalo.
Uredništvo In uprava: Ljubljana, poštni predal 290.
Čekovni račun štev. 13.562. Telefon interurban štev. 3478.
Internacionala živi!
vsem posvečene nepretrganosti
Pravijo in pišejo po svojih časopisih, da je marksizem v zatonu. Pišejo vsemogoče, kakor pač ljudje, ki vidijo samo en ped pred nosom, a dalje jim je vse temno. Mi sicer vemo, da je to želja vsega kapitalističnega sveta, ali že!ia — le poglejmo zgodovinski (dialektičen) materializem
—	bo ostala pač želja. jNova doba in nov družabni red pravičnejši, pa bo prišel vkljub vsemu. »De!. Politika« je prinesla članek »Internacionala živi«, ki ga priobčujemo tudi mi. — Ured.
V	težkih časih je pričel te dni zasedati IV. redni kongres Mednarodne strokovne zveze v Bruslju. Njegov delovni program in dnevni red nam dokazujeta, da si je v tem trenutku duševnih in materijelnih motenj svest ciljev strokovnega gibanja.
Politika je nemir in napetost je boj za ohranitev odmirajočega in bodočega, je nihalo, ki niha zdaj na desno, zdaj na levo. Strokovne organizacije pa — čeprav tvorijo element tega boja in baš radii tega — ne smejo pozabiti, da miore imeti samo tisti nekaj izgleda na uspeh v bodočnosti, ki ostane trden in ne-orrjajan v sedanjosti in v njej zbira elemente, . ki morejo tvoriti jedro vsake bodočnosti in vsakega družabnega reda. Strokovne organizacije so v svojem bistvu kot neodvisne predstavnice delavstva smatrale kot svojo prvo nalogo boj za izboljšanje življenskih pogojev svojih članov. Ta boj je pravzaprav njihova funkcija in j i mi daje pravico do obstoja. Ako se tej svoji funkciji izneverijo, ali pa jih kdo te funkcije oropa — kot n. pr. v Rusiji. Italiljii ali v Nemčiji —, potem je delovno ljudstvo tisto, ki plača račun!
Zaradi tega sc ni zgodilo- namerno, pa tudi ni zgolj slučaj, da stoje na dnevnem' redu kongresa, ki se zasedla te dni, tri točke, ki so pred-
strokovnega mišljenja in delovanja.
V	izpopolnitvi svojih na zadnjem strokovnem1 kongesu v Stockholmu v I. 1930 odobrenih gospodarskih smernic, se bo pečal: kongres z zahtevami Mednarodne strokovne zveze v pogledu gospodarstva po načrtu; on bo obravnaval socialnopolitične smernice, ki so bile predmet debat že v Stockholmu1 in ki danes
bolj kot kdajkoli poprej z vsemi p> vdarkom podčrtavajo zahteve, preko katerih ne miorc noben fašizem in noben hitlerizem, in katere so strokovne organizacije že desetletja poprej začrtale; končno polaga Mednarodna strokovna zveza, baš v sedanjem času, ko se skuša v vseh deželah štediti na škodo šolstva in izobraževalnega dela in v korist vojnih proračunov in oboroževanja, da bo sklenil kongres mednarodni šolski in vzgojni programi
Že v predgovoru k »Zahtevam načrtnega gospodarstva« (poročevalec L. Jouhaux IŽuoj), se izjavlja Mednarodna strokovna zveza popolnoma jasno, da najodločneje nasprotuje vsem poizkusoiTi, ki gredo za terni, da se,, ^kljcujoč se na navdušeno razpoloženje obupane mladine in komodnost gospode od včeraj sku-
ša postaviti na mesto liberalističnega 1 kaosa, kaos diktature. Ona pravi jasno, da se danes gre bolj kot kdaj koli poprej za to, da »anarhistični in brez ozira na iterese splošnosti izgrajeni gospodarski red« zameni po načrtu vodeno gospodarstvo, katerega vrhovni princip je, kritje obstoječih potreb, t. j. red, ne pa divja ■ »gonilna sila« tega ali onega osre-1 čevalca sveta.
Sprejetje »socialna - političnih smerni:	(poročevalec	C.	Mertens)
ne bo pomenilo, da naj orgamčno rast zameni šablona, ampak, da je treba stremeti za tem, da je treba »vse v kakršnikoli obliki na eno samo državo omejeni ali mednarodni akciji delavskega razreda vsebovane principe potrditi« ter s tein* vse narode napotiti k enctnemiu nastopu, da bo prišla beseda človeštvo, pod katero pojmujemo danes bolest in bolečine. lakoto in pomanjkanje, zopet do časti in veljave.
V	predgovoru k šolskemu in vzgojnemu programi (poročevalec G. Stolz) čitanno, »da so predpogoji za uresničenje programa, kojega osnove skuša Mednarodna strokov -i na zveza očrtati, v vsaki deželi dru-| gačni in da od vi se od vsakokratnih I političnih in socialnih prilik«. Prav
tako jasno tudi pravi Mednarodna strokovna zveza, da je cilj vsake vzgoje pri otroku, napraviti iz njega polno vredno in celo osebnost, »pri čemer se je treba ozirati na harmonično včlanjenje otroka v skupnost, na razvoj vseh njegovih: telesnih, duševnih in moraličnih sposobnosti, kakor tudi na njegovo usposobljanje za aktivno in zavestno sodelovanje na kulturnem in družabnem napredku.
Da pa Mednarodna strokovna zveza pri vseh teh svojih stremljenjih, ki so postavljena za daljšo bodočnost, ne pozablja tudi na boj, ki tvori predpogoj za dosego njenih idealov, dokazuje okolnost, da postavlja vprašanje akcije proti fašizmu — kot zanikovalcu' vsakega priznavanja k resnični narodni in internacionalni skupnosti — kot prvo točko dnevnega reda kongresa. Na tem področju, o čemer referira na kongresu glavni tajnik s. Shevenels, bo moral kongres potrditi akcijo, obenem pa sklepati o novih merah, ki bodo fašistom vseh dežel dokazale, da gre Internacionala kljub vsemi v fašističnih časopisih vseh dežel v zadnjih tednih razširjenim lažnjivimi poročilom svojo pot. Italija in Nemčija še ne pomenita celega sveta! Mednarodna strokovna zveza more, če odračunamo onih 5 milijonov strokovničarjev v Nemčiji, kateri so bili v stanu na sami predvečer Hitlerjeve zmage, pri volitvah obratnih zaupnikov zbrati do 91) odstotkov svobodno oddanih glasov za svobodne strokovne organizacije, še danes, torej v času največie krize, zabeležiti prirastek 200.000 novih članov. To fašistomi v pouk, vsem strokovničarjemi, sodrugom in sodru-žicami vseh dežel pa v vzpodbudo pri njihovenu doprinašanju žrtev in pri njihovih, akcijah', katere zahtevajo čas in okoliščine.
Internacionala živi, inter ia:iona-la se bojuje!
fej
ker le s 40 urnim tednom se ublaži brezposelnost in kriza
Diktatura in stanovska država.
Zahteva po diktaturi izvira iz barbarske dobe. ko so primitivni ljudje brez civilizacije videli v odločni, tiranski osebi vzvišeno bitje, ne da bi sami znali presojati, kaj je prav in dobro in kako je treba to in ono urediti. Ljudje so takrat potrebovali ovna z zvoncem.
Od tedaj smo pa preživeli več period razvoja. Dvignila se je civilizacija in šolstvo je razvito tako, da večina ljudi lahko študira najrazličnejša vprašanja. Glavno je pa to, da je civilizacija privedla do tega prepričanja, da je človeček človek in enakovreden član družbe. Ta čut človcčanstva se je izražal najbolj v borbi za demokracijo in socialno enakopravnost v družbi.
Menili smo torej, da je zmagala človeška civilizacija ter da se ne vrnemo več v barbarizem. Nismo mi krivi te nesreče. Kriva je slaba vzgoja. Vzgoja, ki je vzgajala narode, namesto praktično, v raznih iluzijah o avtoritetah, je to povzročila. Praktične vzgoje ni bilo. Vso dobo takozvanega kulturnega razvoja se je z vzgojo trgalo človeško dušo iz praktičnega življenja, ji kazalo fato miorgano problemov, ki omogočajo diktaturo nad človeštvom. V tem duševnem' razpoloženju drve množice zopet za frazami in bogovi, ki so skoraj sto let rušili
realno podlago novi demokratični človeški dražbi.
Diktature so imele pripravljena tla, ker je vsa kultura puhla, brez zdravih in jasnih pojmov o družbi in pomenu posameznega človeka.
Sedanje diktature skušajo prav na isti način utrditi svojo oblast, kakor so jo hoteli barbarski tirani ali pozneje roparski knezi in fevdalci. Razen gospodarja in pravice, ni pameti. Niti svojega mnenja in nazorov tudi v najaktualnejših vprašanjih ne sme nihče povedati ali se zavzemati za problemi Diktator je zakon, je resnica, je pravica. Kdor misli drugače, je zločinec in zasluži smrt.	*
Kakšna je torej razlika med barbarizmom in današnjimi diktaturami? Diktatura hoče ohraniti sebe, njej mora služiti vse.
.lasno nami pa mora biti, da je vsaka diktatura sebična in pristranska. Diktatrra pa. ki ovira celo kulturni razvoj, je pa naravnost zločin nad človeško družbo.
Življenje je živ organizem, ki takih kastracij ne miore prenašati. Življenje in razvoj, družbe je niz mnenj in problemov niz vsestranskega duševnega in fizičnega dela, ki se ne sme zadrževati, če hočemo, da se bo svet razvijal do čimvečje popolnosti. Diktature pa tega zakona nočejo poznati in so zaradi tega
največja nesreča in nevarnost za človeštvo. Doba takih diktatur, kakršne se pojavljajo v Evropi, so ruin za civilizacijo in grobokop narodov, ker morajo narodi v takih razmerah postati senilni in otopeti za vsakršno duševno in fizično delo.
Z diktaturo se obenemi močno pojavlja tendenca po stanovski državi. Ta pojav je surogat diktature. S stanovskimi državami si hoče kapitalizem osvojiti diktaturo nad ostalimi človeštvom. Diktator sam je preslab, zato se opre na kapitalizem kot sedanji temelj oblasti, da utrdi svojo pozicijo. Tendenca diktature se pa s tem; ne izpremeni, zato tudi posledice ne morejo biti drugačne.
Ubiti so hoteli demokracijo, kar se jim je ponekod posrečilo, s stanovsko državo pa jo hočejo ubiti za daljšo dobo.
Seveda s tem ni rečeno, da razvoj ne prinese presenečenj. Prinesel je presenečenje nekulturnih diktatur, tem1 lažje prinese presenečenje nove prave demokracije.
Šola diktatur je dovolj poučna. Nazaj v barbarizem ne smemo! Zakaj smo se pa učili ceniti demokracijo, zakaj smo se učili spoznavati naloge civilizacije?
Človek je pameten, človek ustvarja, zato naj tudi odloča o svoji usodi. Toda ne le diktator, anv pak narod; narod je suveren!
Amerikanske strokovne organizacije in kriza.
Program za odpravo krize.
Amerikanske strokovne organizacije so predložile vladi Zedinjenih držav spomenico, v kateri ji sporočajo program za odpravo krize.
V	prvi točki zahtevajo, da se j ustanovi pomožni sklad v znesku ene milijarde dolarjev (okoli 60 milijard dinarjev), katerega sredstva naj se dodeljujejo zneski državnim in lokalnim oblastem v svrho prehranjevanja in vzdrževanja gladilih in bednih. Nadalje se predlaga v prvi točki ogromen načrt javnih del, gradbo javnih poslopij, cest, rovov, mostov, prezidavo starih in nezdra-
vih stanovanj in ureditev zdravih naselbin itd.
Dalje zahteva ta program šest-nrni delovnik in petdnevni delovni teden za javno in zasebno industrijo brez znižanja mezd. Spomenica naglasa, da utegne le tak ukrep dejansko omiliti krizo, ki jo obiyiem mehanizacija industrije že od davna zahteva.
Snomenica pravi dalje, »da je popolnoma očividno, da je nemogoče odvrniti nezaposlenost, če se kupna sila širokih množic ne prilagodi produktivni zmožnosti industrije.
Kupim sila se inore povečati samo s plačevanjem večjih mezd. Nezaposlenost. siromaštvo in človeško bedo je pripisovati pomanjkanju kupne sile. to je, neprestanemu zniževanju mezd.«
Uvedba zavarovanja za nezaposlene se priporoča v delno olajšanje bede nezaposlenih. Spomenica tudi predlaga, da naj se podpira one delavce, ki si žele kupiti lastne hišice. Hipoteke naj se amortizirajo in obrestna mera zniža. Izpremeni naj se tudi zakon o otroškem delu. Arne-rikanski vladi se priporoča, da naj prednjači z, dobrini zgledom zasebnemu podjetništvu z ustanovitvijo rezervnega sklada v svrho plačevanja odškodnine delavcem, ki morajo sprejeti zunanje in izvenpoklicno delo.
Stanje amerikanskega šolstva označuje spomenica kot kričečo posledico krize. Povdarja, da je bilo tisoče šol ukinjenih in s temi se za-
nemarja izobrazba doraščajoče mladine Prav mnogo šol je pri življenju samo zato, ker so se učne moči obvezale. da bodo brezplačno poučevale.
Zahteve delavskih organizacij so bile že ponovno stavljene, vlada pa se posvetuje irf je votirala nekaj zneskov za podpore nezaposlenih poleg onih, ki jih votirajo dežele in mesta. Predsednik Roosevelt ima danes sicer diktaturo nad ameriškim gospodarstvom ter hoče izvajati kontrolo nad njim. Malo pa je verjetno, da bi njegovi ukrepi bili toliko učinkoviti, da bi zaposlil 13 milijonov nezaposlenih. S svojo diktaturo pač hoče Roosevelt predvsem rešiti iz krize kapitalizem, katerega predstavnik je, kakor so ga hvalili že p ped volitvijo. Pametno bi pa bilo, če bi upošteval predloge delavskih strokovnih organizacij.
Letna skuottina Delavske zbornice.
Neprecenljivo delo zbornice za delavstvo in nameščence.
Nevoščljivi nasprotniki tulijo z volkovi.
Ljubljana, 7. avgusta 1933.
Danes ve vsa država tam doli od ministrstva socijalne politike pa do zadnjega rudarja v Lesah na Koroškem', da je slovenska delavska zbornica, ki jo vladajo 7 let slovenski socijalisti, najboljša pobornica delavskih in nameščenskih teženj, da je ta institucija, ki lahko služi za vzor tako v \ internem, kakor tudi v zunanjem poslovanju, dika in ponos razrednega delavstva.
S posebnim dovoljenjem ministrstva socijalne politike je plenarna skupščina v nedeljo zasedala v dvorani Delavske zbornice.
Navzoči so bili skoro vsi delegati. Ob
9.	uri je otvoril sivolasi predsednik s. Čo-bal skupščino, prečital je dnevni red, določil poslovnik za razprave in dal vse to na glasovanje.
L,
J
Namišljena opozicija.
Ker se pa bliža perioda te skupščine, podaljšana proti volji delegatov in naših strokovnih organizacij, svojemu koncu, so tali nasprotniki iz nacijonalnih vrst ner-boje se naših uspehov in svoje ne-osti, pa so mislili, da se je treba itrnOTtozicijo in zapustiti med delavstvom utis, kakor da je zbornica kriva vse mize-rije in tegob, ki vladajo v državi.
Čeprav se niso strinjali z njim, so poslali nevtralca g. Gilčverta v boj zoper dnevni red, ki je predvideval sklepanje o novem volilnem redu.
Dnevni red je pa ostal nespremenjen in skupščina je proti 'poizkusom' zavlačevanja volitev (nacionalni so mnenja, da še niso dovolj pripravljeni) šla na delo.
Oni so zlasti podčrtavali, da delegati niso mogli dovolj študirati dnevnega reda, čeprav so istočasno polemizirali s posameznimi paragrafi, kar je najbolje znamenje, da so volilni red dobro poznali.
Kaj pravijo katoliški soclalci?
V	tej stvari so podali tudi krščanski socialci izjavo, kjer so navidez istega mnenja, dejansko pa so pripravljeni omogočiti sklepanje in pospešiti razpis volitev. Boje se komisarjev, ki jih je odličen človek iz naših krajev že enkrat v Beogradu predlagal, pa ni uspel. S. Jakomin je v imenu kluba Strokovne komisije naglašal, da je treba vse storiti v pravcu demokratizacije javnega življenja in če so volitve v Delavsko zbornico le trohica pripomočka za to, potem se ‘naj činiprej omogočijo. Mi
se ne bojimo polagati računov pred delavci in nameščenci, saj imamo polne roke uspehov, ki nam jih danes že tudi nasprotniki priznavajo.
Dr. Bohinjec, ki ne ve za početje manj simpatičnih svojih kolegov, je hitro podal izjavo, da si narodni socialci ne žele komi-sarijatov v zbornicah, sploh so oni proti takim stvarem. Nekdo je pri tem mrko gledal, zbornica je pa zaploskala.
Predsednik poroča.
Nato daje s. Cobal predsedniško poročilo. Omenja ob tej priliki tudi nakup hiše v Prevaljah. Prevalje so drug naj večji industrijski center, kjer si je delavstvo že davno žello svojih prostorov. Ker je bila hiša Konzumnega društva na prodaj in je delavstvo v veliki večini že od nekdaj zahajalo v to hišo, jo je zbornica kupila. To je za ljubljansko, celjsko in mariborsko hišo že četrto poslopje iz te perijode našega poslovanja, kjer imajo delavci svoje lepe društvene in družabne prostore.
Uratnlkov načrt.
Za tem sledi tajniško poročilo. Poroča s. Uratnik. Lepa tišina zavlada v dvorani in vse pozorno posluša vsega občudovanja vredne misli tega marljivega moža, kako razlaga načrte za bodoče delo zbornice.
Govori o stanju brezposelnih v banovini, o katastrofalnih posledicah tega stanja v industrijskih krajih, zlasti še v središču slovenske revščine, v Trbovljah.
Zbornica je napram temu stanju brez vsake večje moči. Brezposelnost, ki je posledica privatnega kapitalizma, se odpravlja z zakoni v parlamentu, tam, kjer sede poslanci. Zbornica lahko samo nasvetuje, opozarja, se pritoži, opiše krizo in brezposelnost, reševati pa morajo ta vprašanja zakonodajna telesa. Tu je treba z zakonom regulirati ekonomske prilike. Poseči je treba z oblastno roko v kaos današnje produkcije. Industriji in agrikulturi je treba dati izdatne kredite, treba je pa podrediti njeno proizvodnjo državni kontroli, ki jo mora spraviti v sklad s potrebami na delovnem trgu. Politična oblast je pokazala več ali manj zanimanja za slična vprašanja, in je na našo pobudo uvedla zimsko podporno akcijo. S 1. julijem je stopil v veljavo banovinski bednostni (!) fond, ki bo zbral letno 12,000.000 Din samo v s vrhe produktivne preskrbe brezposelnih. Le žal, da je vlada črtala izdatne dohodke na ta naslov
predvidene iz naslova bančnih obresti. Delavec bo sedaj moral plačevati v ta fond pol odstotka od svoje plače, bogatašu pa, ki ima denar v hranilnici, pa ne bo treba dati 2 odst. od svojih obresti, ki so itak visoke, kakor je to bilo v osnutku predvidevano.
Sporoča, da bo zbornica ukrenila vse, da bodo tega davka oproščeni rudarji, ki se jim trenotno menda najslabše godi.
Težnja gre tudi za tem, da se vse skrbstvo za brezposelne izpelje potom borz dela, ker je sedaj raztrešeno na več uradnih in poluradnih institucij. Tam je tudi najboljša kontrola, kjer sede v odboru delodajalci in delavci. Na vsak način se mora delavcem omogočiti vpogled, ker so delavci na brezposelnosti direktno interesi-rani.
Zbornica bo tudi delala na tem, da se poslovanje borz dela reorganizira in praktično uredi. V Ljubljani bo to takoj mogoče, ker je nova hiša že gotova, v Mariboru pa takrat, ko bo tamkajšnjih občinskih očetov beseda ineso postala.
Zbornica bo pri vladi pokrenila akcijo za zakonsko določitev delavskih mezd. Če je bilo mogoče z zakonom določiti ceno pšenici, ko je je bilo preveč, jo ne bo težko določiti delovni sili, ki je je sedaj tudi preveč. Od 18.000 stavbinskih delavcev v dravski banovini je zaposlitve samo za 5000 delavcev. Za vsako mesto se trgajo trije in delajo za vsako ceno. Posestniki pridejo tako skoro zastonj do svojih hiš, ko so pa stavbinci pozimi brezposelni, pa prirejamo zanje nogometne tekme in nabiralne akcije.
Zahtevali bomo temeljne iti dalekosež-ne zakonske ukrepe glede ekonomskih prilik v državi, radi katerih delavstvo mmogo trpi. Ustanoviti bo treba posebne organe, ki bodo urejevali delovni trg, se brigali za izselitev, kolonizacije itd. Odvesti bo treba činiprej odvišne delovne sile od tod drugam1. Izposlovati bo treba čimprej vse v obrtnem zakonu predvidevane pravilnike, brez katerih je zakon skoro neporaben.
Pri teh akcijah rabimo podporo ter razumevanje naših delavcev in njihovih organizacij. K tem Uratnikovim izvajanjem, ki smo jih opisali le v bežni sliki, je sledilo toplo odobravanje.
Premoženjsko stanje zbornice.
O	denarnem poslovanju in bilanci za leti 1931 in 1932, je poročal s. Celešnik. Bilanca izkazuje pribitek 32.000 Din, čeprav je članstvo vedno padalo. Vse premoženje zbornice znaša nad 7 milijonov Din.
S. Ošlak predlaga v imenu finančne kontrole zaupnico upravnemu odboru, ki je bila brez debate in soglasno sprejeta. — Najbolji dokaz, da je vsa kritika opozicije le pesek v oči, preračunana na nevednost ljudstva, ker so bili še doslej vsi proračuni in bilance vedno soglasno sprejeti. Opozicija sama je do dna duše prepričana, da bi ona vsega tega ne znala in ne zmogla, ali nevoščljivost in volilna groznica ji ne dopuščata, da bi to javno priznala, zato goni mline na veter.
Novi proračun in kritika krivcev.
Takoj nato je poročal s. Celešnik še o proračunu za leti 1932-1933. Za tein poročilom je spustil narodno-socijalistični vodja grafikov, Kosem, volilni govor in to deloma celo v imenu grafičarjev, kakor da so oni že res čisto narodno-socijalistična organizacija, ki bi ga pa bil moral razlagati kje v parlamentu ali pa svojim prijaznim poslancem.
Vsa Slovenija ve, da je Delavska zbornica često preveč inicijativna, da posega s svojimi nasveti in uspehi celo v zakonodajno delo, za Kosma je pa premalo inicijativna, ker njegova organizacija bojda ne ve, kako se rešuje brezposelnost. In zbornica ji pa tega ni povedala. Ker je govoril v imenu kluba, mu je na to narodni klub ploskal.
G. Silvester je na kratko izjavil, da bodo krščanski socijalci glasovali za proračun.
Obračun s Kosmom.
G. Kosmu sta odgovarjala ss. Uratnik in Svetek. Hud in pravičen je bil obračun z naročeno demagogijo. Kakor inrzla prha so leteli argumenti na presenečena ušesa improvizirane opozicije. Sodrug Svetek mu je povedal, da naše organizacije prav dobro vedo, kaj hočejo, v čem je vzrok krize, kako jo je rešiti. Saj so to šele pred kratkim jasno povedale. Ce tega Kostnove organizacije ne vedo, je to le znamenje, da so si člani izbrali ideološko napačno, ali sploh neusmerjene ljudi, z desničarsko-eko-nomskimi nazori. Ideologije pa zbornica ne vzgaja.
S. Uratnik je rekel, da se mu je zdelo neokusno pri poročilu o inicijativnosti zbornice navajati posamezna dejstva, ker pa g. Kosem' to izrecno želi, in je mnenja, da se ni v tem pravcu nič delalo, potem naj ta dela kar po vrsti slede:
1. Dali smo v zadevi brezposelnih pobudo za pomožno akcijo, ki je rodila zadovoljive uspehe.
2. Bednostni sklad, ki predstavlja najnovejši in najizdatnejši socijalno-politični akt, se je rodil v Delavski zbornici. V kavarno sem povabil banovinska poslanca s. Golouha in g. Tavčarja, dal misel za uvedbo tega fonda in danes je to zakon.
3. Komisijo, ki se je pred kratkim vršila v Trbovljah in rešila 2 milijona za rudarje, dal pobudo za veliko nabiralno akcijo, smo predlagali mi.
4. Berite strokovno literaturo pred iz-danjem obrtnega zakona, pa jo primerjajte z novim in modernim obrtnim redom1 in opazili boste, da so v zakonu cela poglavja prepisana iz naših predlogov. Če Vam spravlja skromen tajnik brez vsake politične moči cela poglavja svojih predlogov v obrtno sodstvo, ki velja za celo državo, potem naj pride nekdo in dokaže, da je zbornica neinicijativna.
5. V državi se ni pripravljalo delavstvu koristnih zakonov, h katerim bi zbornica ne bila stavila svojih predlogov.
Tako bi lahko našteval še dalje, vendar sem mnenja, da bodo zadoščali že ti argumenti, da se ovrže trditev govornika o naši ueinicijativnosti.
Burno ploskanje je sledilo tem Uratnikovim izvajanjem.
Volilni red.
Med zasedanjem skupščine ie delal odsek na volilnem redu, in je sodrug Jakomin na koncu poročal o rezultatih tega dela ter prosil skupščino, da naj volilni red v predloženi obliki sprejme. Z volilnim redom se ni strinjal narodni klub, on bi rad imel volitve po občinah in okrožnih uradih, zato je izjavil dr. Bohinjec, da bo glasoval proti.
Pri glasovanju o volilnem redu je glasovalo 11 delegatov proti, vsi ostali pa za. Delegatov je v celem 60.
Takoj nato je bila skupščina zaključena. Delegati so se že popoldne vračali zopet v svoje kraje.
Ali sl le, sodrug, član Cankarjeve druZbe! če Se nisi, pristopi takoj sedaj, 20 Din boi Ze Se zmogel, ker v oktobru dobiS lepe 4 knjige. Sodrugl poverjeniki, včlanite vse zavedne in ukaZelJne člane strokovnih organizacij v Cankarjevo druZbo. Poverjenik, ki Se ni Javil, koliko bo vzel garnitur, naj Javi takoj, da vemo, koliko Izvodov naj tiskamo knjig C. D.
Berdajs Jože:
Skrbstvo vajencev in vajenk v Avstriji.
Statistika o izredno važnem pokretu avstrijskega skrbstvenega urada vajencev in vajenk nam nudi iza preteklo leto sledeči pregled:
Avgust Marianek, vodja vajeniškega skrbstvenega urada zveznega ministrstva za socijalno upravo v Avstriji navaja med ostalim tele podatke. V pomladi 1. 1918 ustanovljeni urad za vajeniško skrbstvo se uspešno uveljavlja. Posledice vojne in borne prehranjevalne razmere so rodile potrebo ustanovitve navedenega urada. Razširjajoča se tuberkuloza med mladino, zaposleno v obratih je pospešila graditev počitniških domov za mladino.
Leta 1919 ije izdalo ministrstvo za so-cijalno upravo izvršilen odlok, da se prizna vsem bolniško zavarovanim vajencem, delavcem in nameščencem pod gotovimi pogoji ipravica do 4 tedenskega dopusta. Tedaj so obstojali počitniški domovi v Gmfin-du, Grodigu in Oberhollebrunmu ter za vajenke v Pottendorfu.
Prvoten delokrog urada je obsegal le Dunaj, kasneje še nižjeavstrijske pokrajine ter končno celo avstrijsko republiko.
Delavska 'bolniška blagajna na Dunaju je v preteklem letu na svoje stroške nudila počitniško oskrbo nič manj kot 5142 vajencem s 144.052 oskrbnimi dnevi. Odlgoj mladine v počitniških domovih vzgaja življenja polne in nadebudne člane človeške družbe, ki se prilagode rednemu življenju zavoda in s tem pripomorejo k razvoju celokupnega pokreta. V počitniškem domu Fischau nudi
obilo razvedrila lepo' jezerce, v Salzburgu prekrasno gorstvo in lepota pokrajine, deklice pa najdejo v svojih domovih v Wiesel-burgu in v Brucku a. d. Leitha vse kar je njim primerno in se radioste ob svojih ročnih delih. V slučaju slabega vremena pa skrbe za zabavo obširne knjižnice in filmska predavanja.
Higijenska oskrba je povsod vseskozi vzorna. Kopalnice, ordinacijske i» bolniške sobe ter domače lekarne so v vseh domovih.
Ob prihodu, kakor tudi pri odhodu vsakega gojenca zdravnik preišče in stehta. Tako je možna kontrola doseženega uspeha. Težje bolni gojenci so predani v oskrbo bližnjih bolnic.
Mladina najde v 'domovih nekaj, kar ni mogoče zmeriti in stehtati, za mladino pa nič manij važno, kot pridobitev na teži. To je ona zaželjema »mladinska sreča«, štiri tedne uživati čisto srečo in veselje pri igri, petju, neprisiljenem in svobodnem kreta-nju na soncu, vodi, zraku in vetru. Koliko sreče se smehlja raz mladih lic za časa bivanja v izavodu, dokažejo izjave in pisma gojencev, katerim so potekale najlepše ure življenja baš v domu.
Vse institucije, ki so pripomogle k osnovanju vajeniških domov, predvsem bolniške blagajne, zrejo z velikim zadovoljstvom na svoje ogromno delo. Počasi, vendar stalno se ti domovi spopolnjujejo, oso-bito prehranjevanje gojencev je otežkoče-no, ker je treba ustreči vsem in vsakomur.
Dnevni program je v vseh 'domovih enak. Ob A8. uri je zajtrk, bela kava z dvema žemljama, po izajtrku je pregled, pri katerem se morajo ijaviti vsi bolni gojenci. Po pregledu so proste vežbe, ob 10. uri ponoven zajtrk in nato do 12. ure sprehod. Ob tem času se gojenci zaposle na igriščih
nogometa, tenisa, bazene in kegljanja. Igra za denar je seveda prepovedana.
Ob 12. uri je kosilo ter nato do 'A 16. ure ležanje. Ob tem času se zmeri vsem gojencem temperatura, ker se na ta način izsledi marsikaterega, ki je težko bolan, a to prikriva. Ob 16. uri je južina, bela kava in dve žemlji, nato do 18. uire izhod. Ob A19. uri je večerja, potem lažje igre. Ob 21. uri mora vladati popolen mir.
Vzdrževalni stroški se krijejo iz subvencij dunajske občine im šolskega sveta za nadaljevalno šolstvo, delavske zbornice in dotacij bolniških blagajn, S podporo navedenih činiteljev je bilo v preteklem letu omogočeno vzdrževanje 8281 gojencev z 222.481 oskrbovalnimi dnevi. Delavska bolniška blagajna je poslala 5142 gojencev, blagajne nameščencev 1137, uradi za brezposelne 206, poklicno 'posvetovalni urad 950 in razne bolniške blagajne 846 gojencev.
Od 1. 1918 dalje je bilo oskrbovanih v vseh avstrijskih vajeniških počitniških domovih 107.680 gojencev z 2,850.371 oskrbnimi dnevi.
Najvažnejše vprašanje socijalnega skrbstva je skrb za doraščajočo mladino. V tem pravcu ima mala avstrijska republika častne zasluge.
Delavska mladina, kakor tudi njihovi starši hvalijo uspešno delovanje naše akcije.
V počitniške 'domove Bruck a. d. Leitha, Fischau, Goibelsburg, Neulengbach, Gro-dig, Atzembruigg in Wieselburg je bilo sprejetih v letu 1931 skupno 5100 vajencev in 3181 vajenk. Največji dotok gojencev v domove je v mesecih junij, julij in avgust, najmanjši november in december.
Statistični podatki vajencev in vajenk na Dunaju nudijo sledečo sliko. Od 15.429
vajencev je bilo v počitniških domovih 4.384, torej 28.4%, od 11.552 vajenk je bilo v počitniških domovih 2.914, torej 25.2%.
Za prehrano gojencev se 'je v preteklem letu porabilo poleg ogromne množine neštetih drugih dobrot sledeče množine hranil: pšenične moke 8.880 kg, krušne moke 6.455 'kg, testenin 10.667 kg, riža 6.193 kg, fižola 1.638 kg, leče 2.042 kg, masti 7.534 kg, raznih vrst ikave 3.652 kg, sladkorja 13.657 kg, mesa 20.028 kg, klobas 9.161 kg, zelenjadi 25.864 kg, kislega zelja 2.062 kg. krompirja 43.636 kg, čebule 3.781 kg, soli 3.291 kg, sadja 4.671 kg, marmelade 1.228 kg, suhih češpelj 2.172 kg, sira 1.761 kg, kruha a 1000 g 62.871 komadov, žemelj a 40 kg 855.437 komadov, pšeničnega zdroba, 3.470 kg, mleka 128.830 1, jajc 23.186 komadov in kisa 1.973 1.
Zdravstvena statistika ob sprejemu go-ev je bila sledeča:		
Bolezen: Vajenci:		Vajenke:
Astenija			48
Tbc podleži	66	1
Apicitis	1007	987
Struma	31	44
Lymphosa	13	66
Anemija	1653	1656
Reuma	20	15
Nevroza	95	27
Nevrastenija	213	23
Bronhitis	190	63
Vitium cordis	222	54
Tonsilitis	19	42
Pharyngitis	51	—
Splošna oslabelost	1303	98
Zavladajoč se velike	odgovornosti, ki	
nam jo nalaga naša naloga, smemo biti trdno uvenjeni, da Ibo ta naša institucija trajna ustanova za celokupno delavno mladino in nadalje taka ostala.
Bednostni fond Dravske banovine.
Ustanovili so »'bednostni fond« in iprinašamo po »Trgovskem listu« tudi mi poročilo, kakršen je in kaj bo dajal.
Ured.
Finančni minister je prvotno na 20 milijonov določeni bednostni fond Dravske banovine znižal na 11 milijonov 250.000. Nato je o bednostnem fondu razpravljal še ministrski svet, ki je popolnoma črtal davščino na obresti od hranilnih vlog, tekočih računov, posojil in terjatev. Ta davščina naj bi dala 2,250.000 in se je vsled njenega črtanja znižal proračun bednostnega fonda na 9 milijonov Din. Ves ostali proračun izrednih izdatkov in dohodkov bednostnega sklada Dravske banovine, nadalje uredbo glede tega proračuna in pravilnik za kritje izrednih izdatkov proračuna bednostnega sklada pa je ministrski svet odobril in je proračun bednostnega fonda stopil 1. julija 1933 v veljavo.
Za kaj se bodo porabili dohodki bednostnega fonda.
Proračun bednostnega fonda navaja te izdatke:
1. Za vzdrževanje, preure- Din ditve, preložitve in novogradnje cest	6,000.000
2. Za regulacijo in melijo-
racije	900.000
3. Za,asanacijo in preskrbo
krajev s pitno vodo	500.000
4. Za zavarovanje in urejevanje hudournikov	400.000
4. Za zaposlitev više kvalificiranih brezposelnih	300.000
6. Za prehrano onemoglih brezposelnih in njihovih rodbin, skrb za otroke	600.000
7. Prispevek za vzdrževanje javnih kuhinj in humanitarnih institucij	300.000
Skupaj 9,00.000 Proračun dohodkov
pa predvideva te dohodke:
1. Od izredne	davščine	Din
delojemalcev in delodajalcev	4,875.000
2. Od izredne davščine na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov in na čisti dohodek obratov, naštetih v prvi skupini čl. 42. zakona o neposrednih davkih	1,875.000
3. Od izredne davščine na tantijeme, sejnine itd. 150.000
4. Od davščine na zaslužek in pokojnine oseb, ki niso pristojne na ozemlju kraljevine Jugoslavije 1,500.000
5. Od davščine na ukori-
ščanje vodnih sil	600.000
Skupaj 9,00.000
Pravilnik podrobno navaja, kako se bodo pobirale posamezne davščine in kdo je vse zavezan plačevati te
davščine. Iz pravilnika posnemamo na kratko glavne določbe.
1. Izredno davščino delojemalcev in delodajalcev morajo pobirati služ-bodajatelji nameščencev in delavcev, ki so zavezani socialnemu zavarovanju, če plačujejo od zaslužka, odnosno mezde uslužbenski davek. Davščina znaša 1 in pol odstotka od izplačanega zneska. Pol odstotka sme službodajalec odtegniti ob izplačilu,
1	odstotek pa mora plačati službodajalec sam. Celotni znesek se mora odvajati pristojni davčni upravi obenem z uslužbenskim davkom. Isto-tako se mora ta davščina odvajati pristojni davčni upravi tudi v primerih, ko se plačuje uslužbenski davek v davčnih znamkah. Tej davščini so zavezane tudi pokojnine iz sredstev samostojnih pokojninskih ustanov, ki morajo davščino odvajati pristojni davčni upravi.
2. Podjetja, zavezana javnemu po-lagnju računov, plačujejo od tanti-jem, dnevnic, sejnin in drugih podobnih nagrad, ki jih izplačujejo članom upravnega odbora, nadzorstva in ravnateljstva ter od provizij raznih vrst, ki jih izplačujejo tretjim osebam, izvzemši potnikom, davščino v višini 10 odstotkov izplačanih zneskov. Tudi ta davščina se dovaja pristojni davčni upravi, in sicer takoj za vsak primer posebej.
3. Za zaposlitev oseb, ki niso pristojne na ozemlju kraljevine Jugoslavije, se plačuje od prejemkov, ki jih dobivajo na ozemlju Dravske banovine, davščina v iznosu \% pri mesečnih prejemkih od Din 2500 do Din 3500. Za vsakih nadaljnjih polnih Din
1000 mesečno se davčna stopnja zviša za pol odstotka, vendar pa ne sme znašati več kot 12 odstotkov. Od prejemkov izpod 2500 Din se ta davščina ne plačuje.
Če se prejemki izplačujejo dnevno ali tedensko, se proračunajo na mesečni iznos, da se ugotovi obveznost plačila te davščine.
Tej davščini so zavezane tudi pokojnine inozemskih državljanov.
Službodajalci morajo to davščino odvajti sproti pristojni davčni upravi.
Proračun bednostnega sklada z uredbo in pravilnikom bo objavljen v 63. številki »Službenega lista kraljevske banske uprave« z dne 5. avgusta t. 1.
Občni zbor Splošne delavske zveze Jugoslavije v Rušah.
V	soboto. 5. avgusta, se je vršil v Rušah v gostilni s. Magdiča občni zbor Splošne del. strokovne zveze Jugoslavije tamkajšnje podružnice, ki je nad vse lepo uspel. Došli so-drugi, ki so v prav lepem številu zasedli zborovalni lokal, so pazljivo poslušali izvajanja s. Kreuha, ki je navzočim obrazložil vzroke in povod tega občnega zbora. Po izvolitvi novega odbora, v katerega so bili soglasno in z velikimi navdušenjem izvoljeni stari in preizkušeni sodrugi s sodrugom Kreuhom na čelu, je podal s. Vidovič iz Maribora kratko poročilo o sedanjem stanju delavstva in o bodočih smernicah svobodnega strokovnega pokreta.
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Jesenice.
Poturice in delavsko gibanje. Nemški fašizem je rodil tudi pri nas slične poskuse in jugofašisti iščejo seveda enako ostalim terena predvsem med delavstvom. Tudi na Jesenicah ni ostalo brez takih poskusov, med katerimi omenjamo jeseniško rubriko nacionalističnega glasila »Pohod«. Ta jeseniška rubrika meni, da je rešitev jugoslovanstva v pobijanju nemškutarenja, v osebnih napadih na razne, dopisniku neljube osebe itd., in meni, da bo jugoslo-venska ideja postala s tein trdnejša in uspešnejša, življenja v Jugoslaviji pa za vse, zlasti za delavstvo, znosnejše. Najlepše pa je končno v zvezi s tem še to, kar se šušlja po Jesenicah o osebi »Pohodo-vega« dopisnika in avtorja raznih »Pohodo-vih« podlistkov. Če je to res — in vsa znamenja kažejo, da je — potem gre tu za osebo, ki ima že zelo zanimivo in pestro preteklost, ki je zlasti mojster v kovanju psevdonimov in precej naliči rimskemu bogu Janu; ki je hotela biti tudi že »gospod«, pa jo je »fratalo« in za katero veljaj samo staro pravilo: »Boj se ga, kajti poturica je slabši od Turka«. Jeseniško in vse delavstvo naj se takih poturic in švigašvag varuje in naj se ravna po prav dobri misli nekega »Pohodovega« podlistka; »In prijetno jim bo toliko časa, dokleT ne obide tistih, ki poslušajo njihove pridige, spozna-
nje, da med delom in besedami ne sme biti prepadov.« Spoznanje	pridi že	in	razkrin-
kaj jih, Januše dvolične!
Jeseniški kovinar je bil, ki je prvi uvidel to strašno gladovno umiranje v revirjih in zaklical: pomagajmo jira Dasi sami v mezdni borbi, dasi samim grozijo redukcije, dasi	pravijo gospodje, če	jih	tudi reduciramo,	jim dajemo	podporo	v bratovski
skladnici,	je jeseniški	kovinar	dal	prvi iz
svojega brezposelnga sklada, katerega še danes amortizira po Din 10.— mesečno, rudarjem Din 15.000.—. in ko je to dalo pobudo Strokovni komisiji, da je tudi ona začela zbirati v vseh svojih organizacijah in članih dinarske prispevke na bloke za rudarje, je prejel naš kovinar prvo pošiljko teh blokov in jo dal martinarjem, je sam ta obrat vrgel 1500 Din ter je pisal še za bloke, ki so prišli in so bili tudi takoj prodani, nakar so telefonirali še za bloke; poleg tega so nakazali iz brezposelnega sklada po bratovski skladnici še ponovnih 10.000 Din, skupaj 25.000 Din samo iz brezposelnega sklada, brez blokov. — Ob tej priliki pozivamo tudi Delavsko zbornico, če je res to, kar nosi na naslovu, da nam blagovoli povedati ime tistega zaupnika, ki je prodajal naše bloke in pravil, da bo denar na te bloke nabran, poslan na trboveljsko občino. Ne uganjajte demagogije pri vsaki pojtl?orn*. akciji, kličite rajši z nami, ne miloščine in nogometnih tekem za rudarje, dela jim dajte, ker ti ljudje so dela vajeni
zase in svojce.
Sodrugi rudarji! Ne pišemo tega zato, da bi Vam kaj očitali, daleč stran smo od tega, pišemo zato, da osvežimo spomin sebi, Vam in še komu — da se ne pozabi, da se spoznamo in, da ko se razmere ustalijo, da se zopet najdemo.
To sodrugi rudarji, je naš namen, ko boste premagali tudi to Kalvarijo, takrat se spomnite zgoraj navedenih dejstev in po delih nas boste in se bomo — sodili.
JESENICE
Trboveljski slavčki obiščejo še ta mesec Jesenice. Zdaj ko doživlja naš slovenski rudarski revir eno največjih kriz in morda tragedijo, bomo na Jesenicah slišali sinove in hčerke naših rudarjev, ko bodo s pesmijo potožili žalost in gorje svojega rojstnega kraja.
»Mi smo pa od tam doma, kjer se solnce ne smehlja«
nam bodo zapeli v pozdrav in pokazali koliko nad in upanja bi nam lahko vzbujal naraščaj naših rudarskih sotrpinov, če ne bo zaradi bede in trpljenja svojih staršev, zaradi pomanjkanja in stradanja shiral in prej legel pod črno zemljo, kamor bi hodil, če bi bil zdrav, črpat črni diamant. V Kinu Radiu pri Delavskem domu na Savi bodo imeli »Slavčki« dva koncerta, in sicer v pondeljek, dne 14. t. m„ ob 8. uri zvečer in v torek, dne 15. t. m. (na praznik) ob pol
11.	uri dop. Izvajali bodo svoj češki oz. dunajski spored. Prepričani smo, da bodo vsi naši sodrugi in sodružice obiskali male proletarske trpine iz črnih Trbovelj in s tem izrazili solidarnost z njih starši, ki bijejo danes skoro da odločilni boj s kapitalom. Vsi na koncerta. »Slavčkom« pa »Dobrodošli«!
Nov zobozdravnik na Jesenicah. Naše čitatelje z Jesenic opozarjamo na oglas g. dr. S. Loranda, novega zobozdravnika-spe-cialista na Jesenicah, ki je objavljen v tej številki.
RUDARJI.
Rudari.l želijo dejanj!
Sedaj, ko je pregledna komisija svoje delo v revirjih dovršila in odšla že pred tedni, se rudarji radovedno povprašujejo, ali se bo njih položaj kaj zboljšal ali ne? Kakor zaenkrat izgleda, je prav malo upanja na zboljšanje.
Da pa bodo rudarji na jasnem, kaj smejo od komisije pričakovati, jim povemo, da v pogledu večje zaposlitve ali pravilnejše razpodelitve šihtov za časa praznovanja prav nič. Zakaj prvo je odvisno od splošnega gospodarskega podviga in drugo pa od borbenosti in zavednosti rudarjev samih.
Kar more komisija odpomoči strašni bedi v revirjih, je odvisno od tega, koliko bodo njeno poročilo upoštevali oni, kateri imajo ključ do rešitve v rokah. To je prvič, ali se bodo stavila dovoljna sredstva na razpolago za izvršbo javnih del, pri katerih bi brezposelni dobili delo in zaslužek, in drugič pa, če se bodo stavila dovoljna sredstva na razpolago za dobavo živil še zaposlenim, kateri s svojim zaslužkom eksistenčnega minimuma ne dosežejo.
Torej vse, kar bi se z dobro voljo moglo storiti. Če se bo to zgodilo, je bila komisija koristna za rudarje, če pa ne, pa ni imela ta komisija prav nobenega drugega pomena, kakor to, da je bila uradno ugotovljena vsa beda in lakota v besedi in sliki, da ne bodo v bodoče .mogli razni de-nuncijanti ovajati koga, češ, da ni tako hudo med rudarji, če bi jih nekdo ne hujskal.
Sicer bi pa bilo želeti, da če se bo še kdaj klicalo kako komisijo v revirje, naj ista vrši svoje posle na nevtralnih tleh in
Proslava Kopačeve sedemdesetletnice.
Priznanje zaslužnemu delavcu in počast dela.
V soboto, dne 5. t. m., ob 9. uri zvečer je priredila Strokovna komisija v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice intimen družabni večer v proslavo 70. rojstne obletnice s. Jos. Kopača. Lepo okrašena dvorana je bila polna zaupnikov in zastopnikov organizacij. Dri prireditvi so sodelovali tambu-raški zbor pekov, delavska godba »Zarja« in pevsko društvo »Cankar«, ki so vsi s pohvalno požrtvovalnostjo in virtuoznostjo poveličevali prireditev.
Slavljenca je prvi nagovoril s. M. Čo-bal, ki je omenjal težko prvo dobo delavskih bojev, v kateri so se delavski zaupniki žrtvovali in vztrajali v boju, da so priborili to, kar danes imamo. Vse se pa da doseči le s pogumom, z bojevitostjo, z organizacijami. Vere delavstvo samo vase ne sme izgubiti! Čim več nasprotnikov, tem pogumnejše mora postati delavstvo v boju za socializem. Tako smo se učili mi in to pravilo velja še vedno in bo veljalo do — zmage. Na storjenem delu nadaljujmo! Čestitam jubilantu k jubileju z željo, da ostane še dolgo v vrstah našega boja.
V imenu Strokovne komisije je pozdravil s. Kopača s. Jos. Goltnajer. Poudaril je,
da prireditev velja predvsem storjenemu delu, pri katerem je s. Kopač sodeloval. Mi obljubljamo, da hočemo to delo nadaljevati. Pozdravljamo s. Kopača in želimo, da z nami sodeluje še leta in leta. V tem smislu naj vzame s. Kopač naše čestitke in želje ob svojem jubileju na znanje.	<
Sodruga Kopača sta še pozdravila s. Fr. Jernejčič kot železničar in s. Toman za jeseniško delavstvo.
Sodrug Kopač se je prisrčno zahvalil za čestitke, želeč, da bi njegov jubilej pripomogel k novemu razvoju in napredku socialistične misli ter pospeševal združitev delavstva v dosego srečnejše bodočnosti.
Po oficijelnem delu prireditve se je vršila prosta zabava do polnoči v najboljšem razpoloženju.
Večera se je udeležilo tudi večje število delegatov za občni zbor Delavske zbornice, ki se je vršil naslednji dan.
Pristopajte k Cankarjevi družbi!
Delavska Olimpijada v Pragi 1934.
Nastop delavske moči: 35.000 telo vadečih.
Nedavno je »Delavska Politika« objavila informativen članek o III. Delavski Olimpijadi v Pragi, ki se bo vršila prihodnje leto v dneh od 5.-8. julija. Zadnjič je imelo tak svoj telovadni nastop češkoslovaško socijalistično delavstvo leta 1927. Izgloda, da bo po šestletnem odmoru nad-krilila delavska sila, ki se bo zbrala prihodnje leto v Pragi, vkljub gospodarski krizi, nezaposlenosti, bedi in gtadu delavskega razreda vsa pričakovanja.
2e nad pol leta so v Pragi v teku velikanske priprave za to Delavsko Olimpijado. Poseben tiskovni odbor Zveze delavskih telovadnih udruženj skrbi za propagando prireditve doma in v inozemstvu. Članek »Delavske Politike« o tej Olimpijadi češkoslovaških sodrugov je vzbudil v Pragi veselo Presenečenje in splošno pozornost. — Dnevnik »Pravo Lidu« v Pragi ga v svoji številki z dne 2. julija omenja v posebnem članku pod naslovom: »Tudi Jugoslavija se še priglaša.«'Vnaprej bodo pošiljali »Delavski Politiki« iz Prage redno potrebni propagandni olimpijadai materijal z matricami, ki ga izdaja poseben »Tiskovni poročevalec« Olimpijade. Razen iz Jugoslavije so se priglasili za udeležbo na Delavski Olimpijadi že tudi iz Anglije, Belgije, Francoske in iz Litve.
Podrobneje bo uredil organizacijo udeležbe iz Jugoslavije poseben inozemski odbor Olimpijade dogovorno s predsedstvom Zveze češkoslovaških telovadnih udruženj.
Tudi Amerika se udeleži.
V	Ameriki je socijalistično delavstvo organizirano v, »Udruženju delavskih ameriških Sokolov«, ki so imeli pravkar svoj občni zbor in na njem sklenili, da se bodo udeležili III. Delavske Olimpijade v Pragi z večjo deputacijo, po možnosti tudi s te-lovadečim društvom žen in mož.
Številke moči češkega delavstva.
Delavsko Olimpijado bo priredila Zveza delavskih češkoslovaških telovadnih udruženj v Pragi, ki je izrecno socijalno-demo-kratična organizacija. Pred svetovno vojno je imela ta zveza samo 542 društev s 34 tisoč 283 članov. Danes šteje ta zveza 1254 društev z 138.791 člani in je druga najmočnejša češka telovadna organizacija. Stroški za prireditev Olimpijade bodo znašali okrog 3,000.000 Kč, to je nad 6 milijonov Din. Vse te ogromne stroške bodo krili češki sodrugi iz lastnih sredstev in so radi tega razpisali poseben olimpijadni davek v obliki znamk, ki znaša za članstvo 5 Kč, za naraščaj in deco 1 Kč. Ta davek je temeljni finančni kapital za prireditev Olimpijade, ki je mogoča v tej obsežnosti danes gotovo v celi Evropi samo v demokratični Pragi. Le tam si je znalo delavstvo priboriti in obdržati s svojo razredno zavednostjo in disciplino moč, ki je danes moralna opora tudi delavstvu v ostalih državah.
Sodrugi — pojdimo v Prago!
Želeti je torej, da se tudi naši sodrugi začnejo že sedaj pripravljati na obisk te Delavske Olimpijade v Pragi. Po vseh podružnicah »Svobode« in strokovnih organizacijah naj bi se osnovali krožki za obisk Prage, kjer bi se začeli že sedaj nabirati in shranjevati za to potrebni potovalni fondi.
Stran 4
»DELAVEC«
10. avgusta 1933
SoM!
KUPUJTE IN ZAHTEVAJTE POVSOD KRUH IN PECIVO IZ
PRVE DELAVSKE PEKARNE V LJUBLJANI
POSTOJNSKA ULICA 11, DESNO.	TELEFON 31-71.
ne tako kot sedaj. Zakaj, kadar ima'Trbo- j veijska prem, družba kako komisijo s svoje strani, tudi nikdar ne uraduje v kakšnem delavskem domu.
Želeli bi nepristranost.
Započeta akcija za zbiranje sredstev v odpomoč bedi trboveljskim rudarjem' je na vsak način za pozdravljati, čeprav vemo, da se na ta način kriza rešila ne bo.
Ali eno je pri tem, kar nam ne ugaja.
V	meščanskih listih se je začela polemika, kdo bo potem te podpore pravičnejše delil. En odbor je v Ljubljani, drugi se snuje v Trbovljah in tretji so pa mnenja, da se naj ta delitev vrši v okviru gotove politične skupine. Predlog, da bi se vse podpore stekale v okvir II. skupine rudarske zadruge, kar bi bilo najbolj pravilno, je kratkomalo propadel.
Mi zaenkrat ne rečemo k temu ničesar drugega, kakor to, če se darovi zbirajo za lačne rudarje in njih otroke^ potem naj te podpore deli II. skupina; če ima pa ta zbirka poleg tega še kak drug namen, potem ima pa kdo drugi najmanj pravico tako postopati, ker tu prispeva vsa javnost in ne samo pristaši ene politične skupine.
O nesrečna »leistunga«!?
Kriza v rudarski industriji je že taka, da je nad polovico vsega delavstva že reduciranega. Gore nakopanega premoga se kopičijo po zasavskih dolinah in okužujejo že itak slab zrak. Storitev delavca se je dvignila za nad polovico napram predvojni. Šihti se praznujejo. Zasluži se malo. Delavstvo in njih družine stradajo, da je groza. Izčrpanost in bolehnost se bereta iz obraza vsakega delavca, pa četudi je šele 20 let star. Žene in otroci so po večini slabokrvni in tuberkulozni vsled slabe prehrane. To neznosno stanje pa traja že več let.
Ali kljub vsemu gorju in gorah nako« panega premoga, je gonja za storitvijo vedno večja. Kar že sam1 akordni in priganja-ški sistem in pa potreba delavca po zaslužku v jami ne zmore, se pa potemi še vrši pri takozvanih raportih. Tu navadno pokliče ravnatelj zaupnika k sebi in se začne pritoževati nad premalo storitvijo v jami. Navadno se pri tem sklicuje na storitev v drugih rudnikih in bogzna kaj še vse. Ubogi zaupniki, ki morajo poslušati to moralno pridigo, kakor da bi bili oni krivi, oziroma po zakonu zato poklicani, da odgovarjajo za storitev, se potem zagovarjajo na vse mogoče načine.
Ne vemo, kaj bi še k temu rekli? Ali zdi se nam pa vseeno, da ne koristi ugledu družb tako postopanje, če mora njen ravnatelj tam na rudniku raportirati uboge zaupnike, ki so sami lačni, da mu razlagajo, da so lačni, da ne morejo itd. in to kljub temu, da dejansko storitev ne pada. Želeli bi, da bi nas tisti, katerim gre to mar, razumeli, ako še nekaj dajo na dostojanstvo svojega položaja, v katerem vrše svojo službo.
Zagorje.
Obrat Kotredež.
Pri tukajšnjem obratu je neki paznik, ki sliši na ime B—t. Prav žal nam je. da moramo temu gospodu javno povedati, da njemu kot predpostavljenemu delavstva in uslužbencu iste družbe kot je delavstvo, ne gre prav nič mar, kakšnega prepričanja je kateri delavec, temveč on je samo zato tu, da se delo vrši v redu. Zakaj dosedaj mislimo, da še družba nima zato nastavljenih organov, da bi po jami zasledovali prepričanje in mišljenje rudarjev.
SPLOŠNA DEL.STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE.
Kemični delavci v Mostah.
Ko smo bili delavci »Kemične tovarne« v začetku leta tri mesece brezposelni, tedaj se je pričelo. V obliki »prave« delavske organizacije Jug. strokovne zveze je posvetilo solnce odrešenja v naše slabe razmere. Človek ne živi samo od kruha, kajpada tudi od besede... O, besed pa je bilo veliko in lepih besed! Podpore bodo, svoje zaupnike hočemo imeti, red bomo napravili v tovarni, službeno razmerje uredili s kolektivno pogodbo. Ta stara marksistična organizacija ne velja, nič ne dela itd. Proč torej z njo; vsi k nam, ker mi smo ljudje —
—	besed — na podlagi krščanske ljubeznti do svojega bližnjega. Šele 1933 let se uči ta nauk, pa poglejte kako krasni rezultati so že tu. Tudi nekatere kemične delavce je to vžgalo. Kako ne, ko so lačni in v sili. Poskusimo, mogoče bo kaj, zakaj bi odklonili! Izgubiti nimamo kaj, ker nič nimamo. In zgodilo se je... Takoj, ko smo pričeli delati, se je blagodat teh naukov in besed opazil. »Ti nisi naš, ti si proti nam.« Zmajali so preizkušeni v trpljenju z glavami,
češ, kaj je to? Tega ni bilo prej. Tako lepe besede pa so rodile sovraštvo namesto ljubezni. Mogoče pa niso bile samo lepe besede? O, lepe, lepe! Ali niste slišali — kako se je govorilo in šušljalo »kakšni so njih voditelji, ta je tak in tak, ta je napravil to in to.« Proč z marksistično organizacijo! Vsi k nam! Članarina je manjša. Saj jih že ni več, vse je pri nas, toliko in toliko že imamo članov. Svoje zaupnike hočemo, dosedanji niso delali nič itd.
Bolelo nas je nekatere pri srcu radi takega »krščanskega« početja. Navajeni smo bili na slogo, mir in skupnost. Na svojih sestankih smo se vedno sporazumeli, kdo naj bo naš zaupnik, sedaj pa smo morali prvič na volišče k volilni skrinjici. Dve listi. Stisnili smo pesti. Prokleti, kaj ste napravili? Kdo vas je klical? Ali ni dovolj revščine in ponižanja? Sedaj še ta sramota razcepa in sovraštva. Z gnusom so se obrnili in rekli: Ne damo se! — Volilni dan. Kar sapo je zaprlo odrešiteljem. Niti toliko glasov niso dobili kolikor so pisali, da imajo članov. Ti p ... marksisti, zmagali so vkljub vsemu. Poraženi smo, treba pa je vztrajati za naše »plemenite« cilje, ki jih zasledujemo, so rekli, ir. ki se kažejo že sedaj tako lepo. Pa so se zatekli zopet k besedam o kolektivni pogodbi. Hočemo kolektivno pogodbo in zvišanje plač, marksisti pa nočejo. Hočemo skupen nastop, se je slišalo. Ironija. Najprej napraviti razcep, potem pa skupen nastop. Lepe besede to, kaj? Kdo bi ne hotel kolektivne pogodbe, kdo bi bil proti zvišanju plač, ki so tako nizke. Mislili so: marksisti, ki so oprezni in previdni, najbrž ne bodo za to, ker je čas zelo neugoden in tako bomo zvalili krivdo na njih, češ, niso hoteli. Toda vračunali so se. V svoji nemoči in jezi so izgubili živce in pokazali zopet enkrat svojo pravo baryo. Ko se je naša organizacija po posvetovanjih z člani in odborom odločila in vložila pri podjetju že v tretjič zahtevo po kolektivni pogodbi, njim pa lojalno paslala prepis predloga pogodbe in jih opomnila, naj pripravijo še svoje predloge za pogajanja, h katerim bodo vabljeni, so v svojem listu eksplodirali in javno razglasili, da ne sodelujejo pri sklepanju kolektivne pogodbe. Ej, »tovariši«, kako ste nerodni. Kaj mislite, da vas ne bo sleherni delavec kemične tovarne spoznal, kaj hočete s tem napraviti, ko sedaj, ko je akcija za sklenitev kol. pogodbe v teku in tik pred pogajanji, javno razglašate: ne sodelujemo? O, prav vsak bo prav dobro razumel, da je to opozorilo podjetju... Vi pravite temu, če se vloži zahteva za kolektivno pogodbo — »kaša«. Tudi to boinc kemični delavci ohranili v spominu. Ce ne bomo uspeli z zahtevo po sklenitvi kol. pogodbe, se spomnite onih, ki ste jih spoznali ne samo po njih besedi, temveč tudi po njih dejanjih.
Spontana stavka v tovarni Doctor In drun v Mariboru.
Delavci ustavili delo radi upokojitve priljubljenega mojstra.
V	tkalnici tovarne Doctor in drug je minuli četrtek nenadoma izbruhnila pri jutranji šihti stavka. Delavstvo je bilo silno razburjeno radi izmenjave starejšega mojstra. Vsled svojega sicer strogega, toda vseskozi objektivnega postopanja v službi, je bil odpuščeni mojster med podrejenimi mu delavci zelo priljubljen in spoštovan.
Podjetje je takoj, ko so delavci zapustili delo, nalepilo pri vratarju razglas, da bodo vsi delavci, ki v teku desetih minut ne pričneje z delom odpuščeni iz službe.
Žal baš v tem oddelku zaposleni delavci in delavke niso organizirani, zato je bilo že v naprej pričakovati, da stavka ne bo uspela, zlasti, ker je že takoj ob počet-ku bilo par stavkokazov.
Delavstvo je obvestilo zastopnike svobodnih strokovnih organizacij in pa ekspozituro Delavske zbornice o izbruhu stavke, ti so se na to z glavnim obratnim zaupnikom podali k vodstvu tovarne na pogajanja. Pogajanja so uspela v toliko, da je podjetje preklicalo izprtje, o čemer so bili delavci obveščeni.
Slavkujoči pa niso bili voljni vrniti se preje na delo, dokler niso zvedeli od obratnega zaupnika, ki je med tem obiskal prizadetega mojstra v stanovanju, da je isti odšel v pokoj radi slabega zdravja.
Zastopnikom organizacije se je končno posrečilo stavkujoče pomiriti, nakar so se le-ti podali na delo.
Značilno ie, da je bil odpuščeni oz. upokojeni mojster jugoslovanski državljan, medtem ko je njegov naslednik inozemec.
Mase delavstva slede pozivu svobodnih strokovnih organizacij na shod.
Razbijači delavskega pokreta na delu.
Istega dne ob 7. uri zvečer je sklicala podružnica Splošne delavske strokov, zveze Jugoslavije shod delavstva tovarne Doctor in drug v restavracijo pri koroškem kolodvoru. 2e davno pred pričetkom shoda so se začele zbirati mase delavk in delavcev pred zborovalnim lokalom. Vrvež je postajal vse živahnejši in živahnejši. Med tem pa se je raznesla med delavstvom vest, da je prišla na zborovanje tudi dvajsetorica naci-jev, ki so že poznani kot motilci shodov. To je delavstvo od sile razburilo. Vsevprek je protestiralo proti nacijem in zahtevalo njihovo odstranitev iz zborovalnega lokala. Situacija je postajala vedno bolj napeta, zlasrfi še, ker so nekateri naciji poizkušali izzivati.
Iz vrst delavstva so se začuli ogorčeni protesti.
Delavstvo ni moglo razumeti, da bi se mogli v za delavstvo tako težkem trenutku, ko visi usoda več njihovih sotrpinov na niti, najti ljudje, ki bi skušali motiti manifestacijo delavske solidarnosti in razredne zavesti. Pripravljeno na vse, je delavstvo čakalo na otvoritev shoda.
Med tem je pristopil navzoči zastopnik oblasti k predsedniku zborovanja in mu je sporočil, da v danih okoliščinah
shoda ne more dovoliti.
Ko je delavstvo zvedelo za ta sklep, se je ogorčenje proti nacijem le še stopnjevalo. Padali so gromki klici:
doli s fašizmom, fej, to vam bo podjetnik hvaležen, pobrigajte se za železničarje, ki so nacionalistično organizirani, pa nimajo kaj jesti
in razen tega še kopica drugih izrazov, ki pa jih na tem mestu ne moremo ponoviti.
Sele, ko je predsednik zborovanja javil, da se bo vršilo v nedeljo ob 9. uri
novo zborovanje
v Delavski zbornici, ki bo razpravljalo o nadaljnjem zadržanju delavstva, se je masa pričela razhajati. Vsevprek pa si čul proteste in izjave delavk in delavcev: sedaj poznamo narodne socialiste, sedaj vemo, kdo so ti ljudje,
kdor j.e za fašizem, naj gre v Italijo in Nemčijo!
Številno zbrana policija pred zborovai-nim lokalom ni imela prilike stopiti v akcijo, ker se je delavstvo dalo pregovoriti od svojih zaupnikov in se razšlo.
Zanimivo pri tem je, da se je že zjutraj, kmalu po izbruhu stavke, šulil med delavstvo človek, ki je šele nedavno tega slekel svojo rdečo srajco ini obesil svoje radikalno socialistično »prepričanje« na kol. Delavke pa so vsiljivca nagnale,
češ, kaj pa vi hočete med nami, me vas nismo klicale, me smo pozvale zastopnike Strokovne komisije!
Nato jo je mož popihal, misleč, da bo zvečer na shodu lažje pristavil svoj piskerček k ognju.
Svobodna strokovna organizacija v tovarni
Doctor in drug raste iz dneva v dan.
Zadnje dni je pristopilo že ogromno število delavk in delavcev. To pa nacije tudi najbolj jezi in boli, pomagati si pa ne morejo, četudi pravijo, da je sedaj konjunktura zanje ugodna.
Dobro je, da se naciji sami razgaijujejo pred delavstvom, ki jih na ta način vsak dan bolj spoznava. Jugoslovansko delavstvo nič ne hrepeni po tem, da bi tudi pri nas zavladal fašizem, t. j. diktatura podjetnikov in baronov nad delavstvom kot v Nemčiji.
(»Del. Politika«)
ZAHVALA.
Podpisani Sevšek Franc se najlepše zahvaljujem uradništvu in delavstvu Kemične tovarne v Mostah za denarne prispevke, ki mi jih je naklonilo za časa moje bolezni. Še enkrat najlepša hvala!
Sevšek Franc.
MONOPOLCL
14. julija 1933 ob po! 18. uri se je vrši! sestanek monopolskega delavstva Ljubljane v Delavski zbornici. Cital se je od AJono-polne uprave napravljeni osnutek »Pravilnika o radu«.
Delavstvo se je lahko prepričalo, da ni bil napravljen preko noči, pač pa, da je bil temeljito preštudiran — samo da ne v korist delavstva — če bi se uveljavil tako, kot je zasnovan.
Protekciji in prilizovanju bi se odprla vrata na široko in gorje onemu delavcu, ki bi se ne znal dovolj prikupiti že morda samo kakemu »ficetu«, kajti njegova dobra ocena bi šla rakom žvižgat, a po treh slabih ocenah bi se ga — pa magari, če bi imel 35 let službe, če bi se komu to zljubilo — postavilo na cesto, seveda brez pen-• zije!
Lepo in dobro preštudirano!
Kdor je bil na sestanku in je slišal, kaj bo dobrega prinesel novi »Pravilnik«, je pač lahko uvidel, da bo prokleto malo padlo od tnize M. U. za nas delavce, a da nam sama točka o slabi oceni in njenih posledicah lahko mnogo škoduje, posebno pri starejših, ker bi si na ta način prislužili mesto penzije
—	stalnost na cesti v vrstah beračev!
Delavci in delavke, ako hočemo odbiti take za nas slabe osnutke, se moramo zavedati naših dolžnosti s tem, da se vsi kompaktno organiziramo v zavedno-delav-skih organizacijah ter vsi do zadnjega pridemo na sestanke, katere se bode sklicalo nalašč za poročanje vseh osnutkov, tako še »Plačilnega in Pokojninskega pravilnika«, kadar nam jih bo dostavila Monopoiska uprava.	,	.	,
Dostavila nam jih pa bo na vpogled le, če bomo dovolj močni.
Vsi delavci, ki se zanimate za svoj težak položaj, v Savez monopolskih delavcev. (Priiave sprejema s. Frece.)
Kolikor moči, toliko pravic!
En glas monopolskega delavstva!
Savezna uprava nam javlja iz Beograda, da dobiva od delavcev vseh mottopol-skih podjetij potom svojih podružnic dopise,
v katerih se povsod zahteva, da se nikakor ne sme sprejeti »Pravilnika«, kateri indirektno negira stalnost delavstva.
Naši sodrugi iz južne Srbije ga imenujejo naravnost »Damoklejev meč, ki bo visel nad našimi glavami«.
Zatorej proč s takimi paragrafi!
Delavci, vsi v boj za boljše življenske pogoje: kdor stoji ob strani, pomaga Mo-nopolslii upravi spletati bič za nas delavce!
OBLAČILNE DELAVCI.
Iz Maribora. — Žrtev Drave. Krojaška organizacija javlja, da je njen večletni član Kocbek Franjo v 22. letu svoje starosti dne
10.	julija t. 1. popoldan kot neplavač postal žrtev reke Drave. Tako je naša organizacija letos izgubila že tri dobre člane. Blag m.u spomin.
KuStura.
»Svoboda«, št. 8 (avgust), je izšla z bogato ini zanimivo vsebino. Posebno zanimiv, v današnjih časih naravnost potreben, ie članek Fr. Gorenjca: »Ideja in življenje«. Citajte ga. Tone Maček ima dve lepi pesmi Kurt Tucholskega. Taipa piše o Karl Marxu kot organizatorju delavstva. Dr. Tuma nadaljuje »Spolni problem'. Poročila so tudi vsestransko zanimiva.
Naročite »Svobodo«, kdor je še nima.
Bonthonniere: Borba za petrolej. Džep-tta biblioteka je izdala lično brošurico, ki je pisana zelo pregledno in poučno, kako petrolej, v rokah kapitalistov, vlada svet.
»Literatura«, mesečnik št. 3 in 4, je izšla in prinaša članke: St. Dvoršak: Reportaža, Theodor Dreiser: Džungla im druge ter tudi slike-karikature. Ima prevedeno pesem Franca Kozarja: Rudarske rime.
Kultura, zvezek 4, prinaša Andrejeva: Revolucija v jezikih; Crljenac: Historijska ražmatranja; Popovič: O socijalnoj literaturi in druge spise.
P. M. Adler: Materijalističko sbvatauje istorijtf in dialektika je izšla v izdaji Rad-ničkega Jedinstva v Beogradu. Cena 5 Din. Preved i Ž. Cvetkovič.
Svijet, ilustrirani tednik v Zagrebu, prinaša zanimive slike in poročila.
Splošna delavska izobraževalna zveza »Svoboda«, podr. v Lescah pri Bledu, priredi v nedeljo, dne 3. septembra 1933 ob 3. uri popoldne na vrtu g. P. Olipa (Perrauš) v Lescah veselico, združeno s plesom in šaljivo pošto. Čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov v podružnici ter za izpopolnitev knjižnice. Vabljeni vsi prijatelji delavstva in zabave. — Odbor.
Razno.
Nove cene v zobnem ainbulatoriiu OUZD v Ljubljani,
Okrožni urad je znižal v svojem zobnem ambulatoriju v Ljubljani cene umetne-mu zobovju od Din 45.— na Din 35.— za posamezni zob v kavčuku. Znižal ie tudi cene za popravilo že obstoječe proteze, in sicer od Din 40.— na Din 30,— za posamezni zob, ki ga je treba popraviti. Pri zobnih zdravnikih in zobnih tehnikih izven Ljubljane pa veljajo za umetno zobovje še stare cene, ker se še ni izpremienila veljavna pogodba. Cene del v zlatu (zlatih kron iti mostičkov) so ostale neizpremsnjene in velja zlata krona še vedno Din 200.—. zlati člen pri mostičku pa. Din 240.—.^ Podrobne informacije sc dobe med uradnimi urami pri uradu.	OUZD	v	Ljubljani.
Krajši delovni čas — višje plače
—	znatno omiljenje krize.
Za Rooseveltov načrt se je obvezno izreklo v Zedinjenih državah doslej nad 10 tisoč industrijcev. Direktor te akcije H. Johnson pravi, da bo že do 1. septembra t. I. 5 do 6 milijonov nezaposlenih zopet v delu. To je skoraj polovica vseh nezaposlenih.
Ce se načrt posreči, je potem, dokazano, da je v današnjem gospodarskem sistemu. odprava krize mogoča le na ta način, da se omogoči večji konzum z večjo zaposlitvijo in boljšimi plačami.
fo je sicer popolnoma naravno. Produkcija je večja in tudi ljudi je več. Ali, če se tem ljudem onemogoči konsumiranje produktov mora vse propadati: blago in ljudje ter obenem slavno kapitalistično gospodarstvo.	,	.
Ali če se ta načrt ne posreči?... In mi marksisti vemo, da se ne more posrečiti?... Kaj potem?...
ZOBOZDRAVNIK
spec.dr.S.Lomnil
je otvoril zobni ambulatorij v hotelu Triglav na Jesenicah
Ordinira dnevno od
8.-12. in od2.-6. ure
Izdaji konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter ra tiskarno odgovarja Josip Ošlak ▼ Mariboru. - Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Marlbo.v.