POŠTNINA'PLACANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OR TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Aletrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—. mali 0glasi. ki slu&jo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din.0..50 Žlev, 111 m Maribor, četrtek, dne 28. septembra 1939 • Leto XIV Kolektivizem zahteva naipopoinejšo svobodo in demokracijo Diktatura pomeni zasužnjevanje človeka in duhovno propast. Del svetovnega tiska poudarja, da gre v sedanjih krvavih sporih za dva svetovna nazora: liberalističen in kolektivističen. S tem da nastajata dva svetovna bloka, ki se kosata sedaj za oblast na svetu. Tako pravijo listi. V resnici pa imajo mednarodne zmede imperialistično ozadje na obeh straneh, ker gre na obeh straneh za imperije. Nedvomno je tudi jako važno vprašanje ali so imperijalizmi demokratični ali diktatorični. Ni namreč vseeno, kako se rešuje življenjsko vprašanje, ali dik-tatorično ali demokratično. To je celo jako važno, ker mora vendar človeštvo stremeti za tem, da ohrani svoje človeško dostojanstvo, kar je pa le mogoče, če aktivno sodeluje v vsem javnem življenju. V diktaturah, naj bo taka ali taka, človeštvo ne sodeluje in izgublja s tem stik z realnim življenjem, postaja bolj in bolj »materijal«, kar pomeni duhovno degeneracijo. Prav povojna doba. v kateri imamo duhovno nekonsolidira-nost skoraj po vsem svetu, nam priča o tem, *«£“' T'»vili Is tl' fir p Ajdova- Prav nič ne more biti merodajno za sistem diktature, če gre za liberalno ali kolektivno družbo. Zakaj diktatura ni in ne more biti izraz prodirajočega kolektivizma, ker prav kolektivizem, to je skupnost, zahteva sodelovanje vseh, torej najpopolnejšo svobodo in demokracijo. Diktature so zloraba razvojnega stanja. Gospodarski in tudi politični razvoj silita človeštvo h kolektivizaciji. Zaradi tega prav mnoge države zaradi nujnih razmer bolj in bolj uvajajo posamezne kolektivistične akcije nehote. — Zato smatramo, da je kolektivizem prehodna forma človeške dužbe, ki se ji ne bo mogoče izogniti, toda prospevala bo le takrat, če bo rasla s človeštvom, ki se bo obenem svobodno in demokratično udejstvovalo samo. Vprašanje liberalističnega ali kolektivističnega razvoja ne more biti vprašanje, ali se naj vojna nadaljuje ali ne. Narodi bi čisto lahko živeli v miru, če bi spoštovali demokracijo in prijateljsko sodelovanje. Nobena diktatura ne bi bila potrebna, noben imperijalizem. Zato pravimo: Vsaka vojna je v jedru imperialistična. 'T- i "-i - Propagator ideje Zedinjenih dr2av Evrope In marksizem Coudenhove-Kalergi o boju proti marksizmu. Znani zagovornik preureditve Evro-Pe v smislu »Združenih držav« je napisal v svoji zadnji knjigi: »Nič ne škoduje bolj obrajnbnemu hoju kulture Evrope proti barbarstvu, Jtakor neumno geslo »Boj marksizmu . Najti danes Marxovi pristaši prav tako ^alo tvorijo eno skupnost kakor verski Mojzesa, čigar zapovedi časte kristjani in iudi, toda jih izelo različno razlagajo... Evropski marksizem se bori za zgraditev svobode, za enako pra-Vlco vseh, proti predpravicam in kastam in sužnosti. In samo v znamenju, svobode more kulturni del Evrope zma-^a*0 se s tistim neumnim geslom r °i. marksizmu« ne sme siliti demo-ratičnega socializma, da bi proti svoji °')i bil pognan v drug tabor.« Kaj pripravljajo v Moskvi? Nemško-ruska posvetovanja v Moskvi — Ribbentrop zopet v Moskvi Na željo sovjetske vlade je prispel nemški poslanik v. Ribbentrop zopet v Moskvo. V zvezi s poročilom ruske poročevalske službe se bodo v Moskvi razgovar-jali o vprašnjih, ki se tičejo Poljske in trgovinskih odnošajev med obema državama. Glede Poljske naglašajo v Moskvi, da je to vprašanje izključno pridržano Rusiji in Nemčiji, torej se tudi Poljakov ne tiče. In obisk turškega zunanjega ministra? V mednarodnih političnih krogih različno komentirajo prihod turškega zunanjega ministra Saradžogluja v Moskvo in to ob času, ko se tamkaj mudi nemški zunanji minister v. Ribbentrop. Vse kar se govori o tem obisku, so seveda sama "gibanja. Trdi se, da gre za vprašanje Dardanel in Črnega morja. Rusija baje hoče pridobiti Turčijo, da bi ne dovolila plovbe tujim vojnim ladjam skozi Dardanele. Nadalje se trdi, da hoče Rusija zopet postati zaščitnica balkanskih držav in da bi v tej zvezi imela Turčija posebno misijo. Sovjeti zahtevajo Besarabijo? Razširjene so vesti, da bo Sovjetska Rusija zahtevala od Romunije izročitev Besarabije, ki jo je Romunija dobila po svetovni vojni. Iz Bukarešte te vesti zanikajo. Vsekakor bodo v Moskvi med obiskom turškega zunanjega ministra razpravljali o Romuniji, ki je s Turčijo v najožjih prijateljskih stikih. Sovjetska zatrdila Angliji Nobenih drugih dogovorov z Nemčijo. Te dni so se vršili razgovori angleške in francoske vlade s poslaniki Sovjetske Rusije v Londonu in Parizu. Angleška i in francoska vlada sta menda dobili zagotovila, da sovjetska vlada ne namerava razširiti svojih odnošajev do Nemčije in da bo ostala v sedanji vojni nevtralna. Rušila in Estonska Sovjetska vlada je stavila estonskinarico. Kot razlog za to zahtevo nava- vladi neke zahteve, radi katerih se je estonski zunanji minister Selter napotil v Moskvo. Takoj po prvi konferenci v sovjetskem zunanjem ministrstvu pa se je vrnil v Reval. Trdi se, da je sovjetska vlada zahtevala od Estonske, da ji prepusti svojo zunanjo trgovino, pristanišča pa kot operativne baze za rusko vojno mor- zadnjega moža. jajo, da Estonska ni dovolj pojasnila pobega poljske podmornice iz Revala, radi česar sumijo v Moskvi, da bi estonska pristanišča lahko služila za operacijsko bazo tudi drugemu tujemu brodovju. Estonska bo branila svojo neodvisnost. Estonski radio napoveduje, da bo Estonska branila svojo neodvisnost do Krvavi boji za Varšavo Dasi je Varšava pravzaprav še kup razvalin, ker menda ni Nemški naskok na varšavsko utrdbo Mokotov mestu, ki bi ne bila zadeta, ali odi bombe, ali od topniškega izstrelka, se branilci vendarle nočejo udati. Varšavska kratkovalovna radio oddajna postaja zatrjuje, da je vojska odločena braniti mesto do skrajnosti in da jo pri tem podpira tudi vse prebivalstvo. Mesto je v resnici spremenjeno v trdnjavo. Izkopani so globoki jarki in zaklonišča ter napravljene utrdbe, ki omogočajo uspešno in dolgotrajno obrambo. Edina možnost zavzeti Varšavo je frontalni napad, ali pa izstradanje mesta. Isto velja za trdnjavo Mod-lin. Frontalni napad na mesto pa bo stal napadalca ogromne izgube. Ako bodo to storili Nemci, bodo te izgube nosili oni. >, ... ..j. „ , m Nemci fav!|ajo zasedbo utrdbe Mokotov Nemško vojno poročilo pravi, da so nemške čete v naskoku zavzele poljsko utrdbo Mokotov pri Varšavi. Polotok Hela še vedno v poljski posesti Polotdk Hela pri Gdyniji se nahaja še vedno v poljski posesti in se brani pred nemškimi napadi, dasi je posadka obkrožena od vseh strani. Trdijo, da je vseh branilcev samo 600, da pa se ne bodo udali, prodno jih ne bodo izstradali ali pa, ako jim poidb municija. Poljski socialisti branijo domovino Kakor znano, so poljski socialisti in samo proti Moskvi in obsoja vkorakanje sov-hiše v jetskih čet na poljsko ozemlje v trenut- ku, ko je bila Poljska napadena. Proglas zaključuje z ugotovitvijo, da »branijo Varšavo vsi njeni prebivalci, v prvi vrsti pa varšavsko socialistično delavstvo.« Rusko prodiranje na Poljsko se vrSi postopoma Sovjetska armada se zelo oprezno približuje razmejitveni črti, ki sta jo do- Tri poljske podmornice od petih so se izmuznile nemško-ruski blokadi poljske obale v Baltiškem morju in dosegle švedska pristanišča, kjer so bile z moštvom vred internirane. Deset poljskih letal |e prispelo v London Deset poljskih letal je priletelo na Škotsko. Med potjo so jih lovila nemška letala in obstreljevali protiletalski topovi. Angleška vlada bo odredila, kje govorili moskovska in berlinska vlada, i bodo sodelovali v vojni dalje. Na zapadni fronti Se vedno samo uvodni boii Francozi trdijo, da bodo Nemci poskušali ofenzivo Na zapadni fronti so po zatrdilu fran-1 (skoro tri četrtine milijarde dinarjev), coskcga armadnega poveljstva boji iz-|To ozemlje je v industrijskem oziru ključno krajevnega značaja. Francozi mnogo več vredno kot pa ozemlje vzhod-stojc v dolgi črti na nemškem ozemlju, ■ ne Prusije ali nemške Gornje Šlezije. — Vsa nemška vojna industrija je zgrajena na železu in premogu. Iz Posarja pa je dobivala Nemčija doslej 8 odst. celokupne svoje proizvodnje premoga, 9 odst. koksa in 11 odst. železa. Izguba tega ozemlja je torej važna za nemško proizvodnjo, kakor tudi za nemški izvoz. Iz Posarja je izvažala Nemčija 30 odst. več kot vsaka izmed ostalih industrijskih pokrajin v rajhu. 11 odst. vsega premoga, ki ga je Nemčija izvozila, je šlo iz Posarja največ v Francijo, za kar je dobila Nemčija skoro 2 milijona funtov šterlingov. Nadalje je dobivala Nemčija iz Posarja 5 odst. premogovega katrana in 10 odst. drobnih železnih izdelkov od njenega celokupnega izvoza. Za sovjetsko armado prihajajo na zasedeno poljsko ozemlje organizatorji novega gospodarskega režima. Kakor poročam iz zasedenih krajev Poljske, prihajajo neposredno za rusko armado organizatorji novega, sovjetskega gospodarskega režima. 20 milijonov turških lir izrednega kredita zahteva turško vojno ministrstvo za obrambne ponekod že v pasu Siegfriedovih utrdb S temi lokalnimi uspehi so preprečili, da bi se bila vojna takoj v početku prenesla na francoska tla. Pričakujejo pa Francozi, da pripravljajo Nemci ofenzivo večjega obsega in računajo z možnostjo, da bodo napadli na nemško-švicarski meji Bombardiranje Frledrlchshafna Francoski letalci so dne 25. septembra napadli Friedrichshafen ob Bodenskem jezeru, kier se nahajajo tudi tvornice za izdelavo Zeppelinov. Po švicarskih poročilih so Švicarji z nasprotnega brega opazovali napad in poljski kmetje bili hudo preganjani od j ugotovili silne ek‘'ni o?: j e bomb Nemci strani poljske šlahte (plemstva), ki je trdijo, da niso bili poškodovani vojaški po vzgledu diktatur nasilno vladala na. objekti in tovarne. Poljskem. Ko ipa je nastopila nevarnost . za Poljsko, so preganjani socialisti in “OHICIl POSSffS NGITtCJO kmetje nastopili v obrambo Poljske. —- Francoska vojska je prodrla v Posar-Socialisti so izdali proglas, v katerem je in njeni topovi obvladajo večji del te-omenjajo preganjanje, ki so ga bili de- ga industrijsko izredno važnega ozem-Pn ot^ s^rani vladajočih, toda pravijo: lja. V industriji v Posarju je bilo do f. . js^a rePublika je bila tvorba socia-j vojne zaposlenih 120.000 delavcev, pro-hstične borbe za svobodo in samood- met vseh industrij' v Posarju je znašal ločbo narodov.« Nato se proglas obrača letno 30 milijonov funtov šterlingov 1 svrhe Zedinlene države a Franciji,»«d. bi V Evropi z velikim zanimanjem slede razvoju dogodkov v Zedinjenih državah. Roosevelt je bil že od nekdaj odločen pobornik sodelovanja Zedinjenih držav z Anglijo in Francijo. Ta njegova politika je naletela na odločen odpor v kongresu in senatu, kjer so se celo člani demokratske stranke, ki ji Roosevelt pripada, upirali, da bi se Zedinjene države v vojni postavile na stran zapadnih demokracij. Roosevelt je že pred izbruhom vojne poskusil doseči spremembo tako-zvanega nevtralnostnega zakona v prav-cu svoje politike. — Toda zagovorniki nevtralnosti, ki so v javnosti zlasti agitirali s slabim izkustvom Zedinjenih držav v svetovni vojni in po vojni, ko Evropa ni hotela slišati njihovih predlogov, so spremembo zakona cdklonili. To odklonitev Rooseveltovih zahtev so smatrali kot težek poraz predsednika Zedinjenih držav. Odkar pa je izbruhnila vojna v Evropi, se je opozicija proti Rooseveltu pričela krhati in ginevati. Roosevelt je ponovno stavil predlog za spremembo nevtralnostnega zakona in sklical kongres ter senat na zasedanje. Dne 21. septembra se je senat sestal in izvolil odbor za proučevanje Rooseveltovega predloga, dne 25. septembra je ta odbor že sprejel sklep: 1. da se ukine prepoved izvoza orožja1, 2. da se prodaja orožje proti gotovini in pod pogojem, da ga kupec sam odpelje, 3. da se zvišajo kazni za tiste osebe, ki bi kako drugače kršile ameriško nevtralnost. Le glede 4. točke predloga, da se dovolijo nakupovalcem orožja kratkoročni krediti, še ni sporazuma. Kako sodijo o ameriškem postopanju v Evropi? Roosveltov predlog za spremembo ameriškega nevtralnostnega zakona je ogromnega pomena za Evropo. V bistvu pomeni ta predlog podporo Zedinjenih držav Angliji in Franciji, kar je seveda velike važnosti, zlasti v dolgi vojni, ki jo imata v načrtu Anglija in Francija. Z Rooseveltovim predlogom se bo vo- Razpust komunistične stranke v Franciji Poslanci obdrže mandate. Francoska vlada je razpustila komunistično stranko in vsa komunistična društva, ker je bilo njih delovanje v nasprotju s politiko države, ki se nahaja v vojni. Poslanci pa obdrže svoje mandate, vendar se ne smejo udejstvovati in vršiti propagande v smislu protifran-coske politike. 10.000 rezervistov je zopet poklicala danska vlada pod orožje. a pomot Angliji in le stopile aktivno v vojno. jaška moč obeh držav ogromno stopnjevala, dočim je nemški vojni potencijal dosegel višek ob izbruhu vojne. Gotovo je, da so Roosevelta pri tem vodili drugi nagibi — lahko rečemo tudi idejni — kakor pa tiste, ki sedaj pristajajo na njegov predlog, katerega so do nedavna še odklanjali. Orožna industrija in njeni eksponenti v senatu in kongresu gotovo pristajajo na Rooseveltove predloge iz dobičkarskih ozirov, potem ko so se prepričali, da se da tu zaslužiti. O važnosti spremembe nevtralnostnega zakona pa pričajo najbolj zgovorno napadi v nemškem, pa tudi v italijanskem tisku. Italijanski tisk, M Mussolinija, ’ "" s. "4» za nevtralnost in za mir, vidi v spremenjenem stališču Zedinjenih držav grdo kupčijo in spekulacijo ter prav nič človečanskega. V Angliji in Franciji odgovarjajo, da se radi spremenjenega stališča Zedinjenih držav v vprašanju nevtralnosti ni treba nikomur razburjati, razen mogoče tistemu, ki je vojno pričel in s tem u-stvaril potrebo, da Zedinjene države stopijo iz rezerve. Za mir ni treba trkati pri tistih, ki niso sprožili vojne. Debata o nevtralnostnem zakonu v ,Washingtonu pa bo še trajala nekaj tednov, kakor pričakujejo, ker v Zedinjenih državah je navada, da se sprejmejo zakoni šele, ko jih vsestransko premeljejo. Vseamerišfea konferenca v Panami Med tem, ko se evropske države nahajajo v vojni druga proti drugi, ali pa s puško ob nogi čuvajo svojo nevtralnost, se sestajajo države ameriškega kontinenta k skupnemu posvetu v Panami. Na konferenci v Panami bo govora o merah, ki naj zagotove nedotakljivost ameriškega kontinenta in o skupnih gospodarskih ukrepih, da se ameriški kontinent obvaruje škode, ki bi jo lahko utrpel vsled vojne v Evropi. Resnicoljubnemu »Slovencu* »Slovenec« se zaganja v socialiste. Vsi ti napadi so dobro preračunani, v Zato nam zaenkrat ne preostaja nič drugega, kakor da molče prenašamo vse laži, ki jih prinaša resnicoljubni »Slovenec« o posameznih predstavnikih socialističnega gibanja, kakor tudi o gibanju samem. — Izjavljamo pa, da bomo »Slovencu« takoj temeljito odgovorili, čim nam bodo razmere to dopuščale. »Delavska Politika'' ne dobiva nobctuU subu&tcij, xato fxO~ cavna{ moočhuto takoj.! Pred imenovanjem komisarjev v avtonomnih mestnih občinah. Kakor poročajo iz Beograda, je pričakovati v bližnjih dneh imenovanje komisarjev v 'mestnih občinah z lastnim statutom na področju vse države. Doslej so ibili imenovani komisarji samo na Hrvatskem. 2^a imenovanje prihajajo v poštev aktivni ali pa vpoko-jeni sodniki, ki se niti kot vpokojenci niso politično vidno udejstvovali. Na ta način se hoče onemogočiti nadaljevanje stanja v občinah, ki je bilo ustvarjeno pod Stojadinoviče-vim režimom in ustvariti predpogoje za izvedbo svobodnih volitev, kadar bodo razpisane. Te namere osrednje vlade je treba samo pozdraviti, z željo, da po imenovanju komisarjev pride tudi kmalu do svobodnih in tajnih volitev, z uporabo čistega proporca. »Prekmurje veruje v svojo bodočnost« je naslov članku, ki ga je 21. t. m. objavil »Seljač-ki Dorn«, glavno glasilo HSS. Kot pisec je podpisan Marko Hraščan, seljak iz Murske Sobote. V članku, ki se mu vidi, da ga ni spisal kmetski človek, se propagira priključitev Prekmurja k banovini lirvatski in se pripoveduje, da vsi prekmurski kmetje žele priti pod Zagreb. Debata o tem ni potrebna, ker je odgovorno vodstvo HSS že izjavile, da si Prekmurja ne lasti. Vendar je neprijetno^ če glavno glasilo HSS razširja mnenje, da spada Prekmurje k Hrvatski. Uradniki gozdne uprave v Sloveniji so stavljeni vsi na razpoloženje. •** (, otrep Za pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov, zobnih tehnikov in strojnikov se je izrekel svet pokojninskega zavarovanja, ki ga tvorijo odposlanci vseh pokojninskih zavodov in je dne 25. septembra nadaljeval zasedanje v Ljubljani. Za načelnika oddelka za notranje zadeve v banovini Hrvatski je bil imenovan Srb, Bogdan Bojkič. »Hrvatski dnevnik« piše o tem imenovanju, da to imenovanje nima nikakega opravka s »tradicijo« ali načelom enakopravnosti. Boj-kič je bil postavljen na to mesto, ker uživa ugled sposobnega in konkretnega uradnika. — To je torej čin zaupanja, izkazan njemu osebno, obenem pa tudi dokaz, da pripadnost srbskemu narodu v Hrvatski ni zapreka, da bi se pošteni in sposobni ljudje ne mogli povzpeti na naj-višje položaje. To je nadalje dokaz sožitja, ki vlada v koaliciji Hrvatske seljačke stranke in Samostalne demokratske stranke, Poljskega poslanika je obiskal podpredsednik vlade dr. Maček v pondeljek, dne 25 septembra. Jugoslovanski veleposlanik v Ankari, dr. llija Šumenkovič, je bil te dni v nastopni avdijenci pri predsedniku Turške republike Izmetu Ine-niju. 4 milijarde dinarjev dnevno stane po računu strokovnjakov Evropo vojna in vojna pripravljenost. Ko se je šlo za skrajšanje delovnega časa, so govorili, da to uničuje gospodarstvo. Dejistvo pa je, da so delavci morali delati po 48 in 60 ur tedensko radi oboroževanja, dočim bi bili lahko brez oboroževanja delali samo 30 ur. -* rvi h bvtal lirez fta si/etu mmammamm Komunisti izključeni iz vseh francoskih strokovnih organizacij. Kakor je našim bralcem znano, je pred leti prišlo v Franciji med komunisti in socialisti do sporazuma o enotnih strokovnih organizacijah, ki jih predstavlja C. G. T. (Comite General du Travail = glavni odbor dela). Sedaj je to sodelovanje odpravljeno. C. G. T. je izdal proglas, v katerem med dragim pravi: »Izjavljamo, da ni več nobenega sodelovanja s tistimi, ki niso hoteli ali mogli obsoditi takega načina zanikanja človečanskih načel, ki so čast našega delavskega gibanja.« Izjavo so podpisali člani vrhovnega odbora C. G. T. Tako so nekateri zunanjepolitični dogodki vplivali na delavsko gibanje v Franciji. K temu pripominjamo', da se je Jouhaux pred leti trudil tudi za upostavitev enotne strokovne internacionale. Tedaj so se proti-vile njegovemu predlogu predvsem angleške, danske, švedske, švicarske in belgijske strokovne organizacije. S'ovaški konzul odobrava politiko Francije in Anglije. Po londonskih Veteh je dosedanji slovaški konzul v Londonu, inž. Harminc, predložil angleški vladi spomenico, v kateri omenja razmere v Slovaški in izjavlja, da se popolnoma strinja s politiko Anglije in Francije. V tej vojni gre zares. »Manchester Guardian« piše: »Zavezniki naj ne nehajo v radiu dopovedovati, da je ta vojna resno mišljena in ne samo navidezna, kakor bi radi videli nekateri, ki s tem skušajo tolažiti svoj narod. Predsednik Poljske republike ni odstopil. Agencija Pat zanika vesti, ki so se razširile o nameravanem odstopu predsednika Poljske republike Moscickija, katerega naj bi bil zamenjal P a dere v/s ki . Sovjetsko veleposlaništvo v Berlinu. Berlinski listi javljajo, da je sovjetsko veleposlaništvo v Berlinu sedaj tako-le zasedeno: veleposlanik Škvarčev, veleposlaniški svetnik Kabulov, vojaški zastopnik Kurtjejev, prvi tajnik Pavlov in Ivanov, dragi tajnik Štrosčenko, tiskovni ataše Smirnov, trgovinski zastopnik Babarin in namestniki Mihajlov, Ulianov in Kušlevič, pomočnik vojaškega zastopnika, bri-gadni poveljnik (kombrig) Beljakov ni letalski polkovnik Fkorniakov. Posebno okrožnico proti boljševizmu namerava v kratkem izdati papež. V okrožnici bo opozoril na boljševiškio nevarnost v Evropi, sklicati namerava baje tudi mednarodno konferenco vseh krščanskih cerkva iza skupno borbo proti brezbožnikom. K'do je bil pokojni Oto Wels? Zadnjič smo sporočili vest, da je v Parizu preminul v izgnanstvu predsednik nemške socialne demokracije s. Oto Wels. Wels je bil po poklicu tapetniški delavec. Vsled svojie izredne sposobnosti je 1. 1907. postal glavni strankin tajnik in je ostal na tem položaju do svetovne vojne. V novembru 1. 1918. je bil poveljnik Berlina. Odlično je sodeloval pri sprejetju nemške wei-marske ustave. Bil je član redakcije ,Vomvartsa' in ze’o dober časnikar in teoretik socializma ter demokrat. Žane Grey: 13 Mož Iz ^ozda Izgledalo je, kakor da se bo vsak hip zgrudil, ko se je, tresoč se po vsemu telesu, pomikal ritensko proti vratom. Par sekund jeze in razburjenja ga je spremenilo v usmiljenja vrednega starca. »Toda Al — jaz sem vendar Vaš prijatelj —«, je pričel Dlale proseče. »Prijatelj, he?«, je odvrnil živinorejec zagrenjeno, ves razsrjen. »Potem ste Vi edini... Milt Dale, jaz sem bogat in smrt mi je blizu. Ne zaupam nikomur ... Toda Vi, Vi divji lovec, ako ste Vi moj prijatelj — potem, dokažite mi!... Pojdite in ubijte tega lopovskega ovčjega tatu! Napravite nekaj — in potem pridite k meni, da bova govorila dalje!« S temi besedami je, nagnjen naprej, kot da bi lovil ravnotežje, oddrsal v hišo in zaloputnil z vrati. Dale je še za hip postal, potem je zgrabil svojo puško in odšel. Ob sončnem zahodu je zagledal 'Dale taborišče svojih štirih mormonskih prijateljev; prišel je ravno prav k večerji, John, Roy, Joe in Hal Beeman so bili sinovi nekega mormonskega pijonirja, ki je bil ustanovitelj male občine Snovvdrop; po letih so bili mladi možje, toda trdo delo in življenje na prostem je povzročilo, da bi jim človek prisodil precej več let. John in Rov sta bila le par let narazen in prav tako tudi Roy ter Joe in Hal. Po zunanjosti jih je bilo težko ločiti med seboj. Jezdeci, ovčji pastirji, lovci, — vsi so bili visoke rasti, mišičasti, jaki, suhih, mirnih obrazov, bro- naste barve in so imeli tihe, ostre oči, kot ljudje, ki so navajeni živeti na prostem. Njihovo taborišče je bilo poleg nekega studenca, v neki votlini, obdani od trepetljik, nekako tri milje oddaljeno od Pine; četudi so delali za Beasleya tik vasi, so dnevno jezdili iz taborišča na delo in se zvečer vračali, kakor je to že običajno pri naseljencih in ljudeh njihovega kova. Dale in bratje so imeli mnogo sličnih lastnosti in družilo jih je prisrčno prijateljstvo. Toda kar se tiče zaupljivih stvari, so govorili vedno le o takih, ki so se tikale življenja v gozdu. Dale je večerjal z njimi in se razgovarjal, kot običajno, kadar so se srečali, ne da bi jim bil kaj namignil o svojem načrtu, ki ga je koval v duhu. Po večerji je pomagal Joeju spraviti konje domov; potem sta jih zvezala na prednjih nogah in nato gnala na s travo poraslo jaso med borovci. Pozneje, ko je zapihal vetrič in so se pričele plaziti sence po gozdu, da se je tako prijetno sedelo ob tlečem taboriščnem ognju, je Dale pričel govoriti o stvari, okoli katere so se pletle vse njegove misli. »Vi torej delate za Beasleya?«, jih je vprašal, da bi spravil razgovor v tek. »Smo, smo«, je odvrnil John zategnjeno. »Toda danes, po enem mesecu, smo si pustili izplačati naš zaslužek in odpovedali. Beasley je bil seveda divji.« »Zakaj pa ste pustili delo?« John ni odgovoril, mirni, prikriti izraz na obrazih njegovih bratov pa mu je razodel, da nočejo prav z besedo na dan. »Poslušajte, kaj vam bom povedal, potem pa lahko govorite«, je nadaljeval Dale. Naglo govoreč je poročal o Beasleyjevi zaroti, nameravani ugrabitvi Auchinclossove nečakinje in nakani, da se Beasley polasti premoženja umirajočega. Ko je Dale skoro brez sape sklenil svoje pripovedovanje, so sedeli mladi mormoni pred njim, brez najmanjšega znaka kakšnega presenečenja ali sočutja. John, ki je bil najstarejši med njimi, je prijel vejo in počasi dregal z njo v žerjavico, da so prasketale bele iskre na vse strani. »Torej, Milt, zakaj si nam to pripovedoval?«, je vprašal previdno. »Vi ste edini moji prijatelji«, je odvrnil Dale. »Dozdevalo se mi je, da ni čisto varno, ako bi doli v vasi govoril o tej stvari, pri tem pa sem se na mestu spomnil na Vas, dečki. Nočem dopustiti, da bi Snake Anson ugrabil tega dekleta. In ker rabim, pomoč, sem prišel k Vam.« »Beasley ima v Pini močno pozicijo in stari Al postaja vedno bolj slaboten. Beasley bo dobil premoženje, potem pa dekle sem, dekle tja«, je rekel John. »Stvari se ne razvijajo vedno tako, kot izgledajo. Toda vseeno. Kar je mene razdražilo, to'je ta trgovina z dekletom... Šestnajstega bo prispela v Magdaleno in se potem odpeljala s pošto v Snovvdrop . . • Torej, kaj storiti? Ako bo ona potovala s to kočijo, se bom nahajal jaz pri njej, o tem ste lahkko prepričani. Toda ona sploh ne sme dospeti tja... Dečki, na nek način jo moram rešiti. Ali mi hočete pomagati? Jaz sem radi vas prišel že večkrat v hude stiske. Seveda, to je druga stvar. Toda, ali ste moji prijatelji? Sedaj veste, kdo ie Beasley. Zgubljeni boste, ako padete v kremplje Snake Ansonovi bandi-Vi imate hitre konje, oči, da lahko sledite in razen tega znate tudi rabiti puško, Vi ste ravno pravi, kakršnih si želim v hudi stiski, ko imam opravka s tolpo propalic. Ali mi hočete stati ob strani, ali pa me pustiti samega?« (Dalje prihodnjič.) Zadnje vesti NAJSTRAŠNEJŠI DAN VARŠAVE Je bil po poročilih varšavskega radia dne 26. septembra. Nemci so ves dan strahovita obstreljevali mesto in rušili zgradbe. Kljub temu branilci vztrajajo. VOJNA PROTI PODMORNICAM Angleški mornariški minister Winston Churchill1 je izjavil v parlamentu, da je vojna proti podmornicam vedno bolj uspešna. Doslej je potopljena že skoro tretjina nemških podmornic, ki so plule po Atlantskem oceanu. V prvem tednu vojne so podmornice torpedirale 65.000 ton ladjevja, v drugem tednu 45.000 ton, v tretjem 21.000 ton, ta teden pa samo še 9000 ton. Podmornice se morajo po štirih tednih vrniti na oporišča, ker dalj ne vzdrže posadke. Estonski zunanji minister bo dne 28. t. m. podal izjavo o svojem obisku v Moskvi. Izstrelki nemških protiletalskih topov so dne 26! septembra padali na belgijsko ozemlje, da-si francoska letala, na katere so Nemci streljali, niso letela preko Belgije. Nemško vojno letalo je napadlo holandsko potniško letalo pri otoku Helgolandu in ga obstreljevalo. En potnik je bil ubit. Nemška vlada se je opravičila, češ, da gre za neljubo pomoto, ker je bilo letalo podobno sovražnim letalom. 18 milijonov letakov so zopet vrgla angleška letala nad Nemčijo v noči od 25. na 26. in podnevi 26. septembra. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. V Sarajevu je zavladal mraz. Temperatura je pod ničlo. Na Bjelasnici je sneg. Naš parrik »Lovčen« še vedno vzdržuje promet med Dalmacijo in Konstanco v Črnem morju, toda brez potnikov. Kaj dajejo kolonije Franciji. »Mobilizacija po vseh francoskih kolonijah je uspešno končana. Vlada seve ne pove nobenih številk. Kolonialni minister Mandel je obvestil časnikarje le o količinah živil, ki jih Francija sedaj dobi iz kolonij. V nekaj mesecih je dobila iz kolonij več živil kakor v vseh štirih vojnih letih 1914—18, in sicer 1,600.000 ton raznega žita (večinoma iz Indokine), 1,100.000 ton oljnatih pridelkov, 80.000 ton raznih kolonialnih produktov (čaja, kave, kakaoa, ruma itd.), 350.000 ton premoga in drugih rud, 300 tisoč ton lesa, 60.000 ton kavčuka itd. — Na morju se prejšnji teden angleške in francoske ladje zaplenile 110.000 ton raznega blaga, ki je ibilo namenjeno za Nemčijo. Litva demobilizira. Po ruskih vesteh je litvanska vlada odredila delno demobilizacijo vojske, ker je postal položaj v vzhodni Evropi jasnejši in Litva ni trenotno ogrožena. Dr. Milan Hodža v Parizu. Bivši predsednik češkoslovaške vlade, dr. Milan Hodža, je te dni prispel v Pariz. Kaj bo z zavarovalnico »Phonix«? V »Hr vatskem dnevniku« piše začasni odbor za zaščito interesov zavarovancev »Phonixa« o stanju te zavarovalnice in vprašuje, zakaj sta upravni in nadzorni odbor, šele sedaj (po treh letih, ko je dr. Stojadinovič odšel v pozabljenje) prišla v deputaciji k ministru za trgovino in industrijo ter mu stavila predloge za sanacijo. Odbor za zaščito interesov zavarovancev je mnenja, da je treba izterjati dolžnike, ugotoviti upravičenost visokih režijskih stroškov zavarovalnice, rešiti vprašanje državne podpore in doprinosov ostalih zavarovalnih družb za sanacijo »Phonixa«, da bodo zavarovanci končno vedeli, kakšno vrednost Predstavljajo njihove police. V Zagreb bodo napeljali podzemski plin. V Kravarskem pri Zagrebu so pri vrtanju naleteli na podzemski plin. v globini 740 metrov. Ker groze težkoče v zvezi z dobavo plinskega Premoga in ima zagrebška plinarna zaloge samo še do Božiča, se je pojavil predlog, da bi mestna občina pričela izkoriščati podzem-sk' p™ v Kravarskem. Vod do Zagreba bi jlaseičarna kot posredovalnica za sestanke zaljubljencev. V zvezi z uvedbo nove telefonske tarife, glasom katere bo treba plačati od vsakega nadštevilnega pogovora po 50 para, in z ozirom na prigovore gospodarskih krogov, je odgovorijo poštno ministrstvo, da se v Jugoslaviji telefon zlorablja s strani telefonskih naročnikov. Kajti v Beogradu ima vsak naročnik dnevno po 14 razgovorov, v Berlinu pa samo S. K6t posebno značilen primer pa navaja ministrstvo neko beograjsko slaščičarno, ki ima mesečno nič mani kot 5000 telefonskih' pogovorov. Ta slaščičarna seveda ne more bili nič drugega kot posredovalnica za sestanke zaljubljencev. Bencin se bo podražil. »Hrvatski dnevnik« Poroča iz Beograda, da je na romunskem trgu bencina nastal tak položaj, da je pričakovati Povišani© ceiL bencinu in1 olju za gorivo v Jugoslaviji, Italiji, Bolgariji, Grški in drugih državah, ki kupujejo ibencin in olje izključno a i pretežno v Rumuniji. Pripadniki 55 narodov v službi francoske vojske. »Društvo prijateljev Francije« v Parizu je prejelo več desettisoč dopisov od pripadnikov 55 narodov, ki so pripravljeni stopiti v ^službo francoske armade kot vojaki za tehnične poklice. Kraljica na kolesu. Na Holandskem primanjkuje bencina. Oblasti so odredile štednjo. Da da dober vzgled državljanom, se je kraljica Vi-bemina odrekla uporabi osebntega avtomobila ju se sedaj vozi samo s kolesom, ki je na Hoškem, kjer je sama ravnina, takorekoč na- I no prometno sredstvo-. Letalski promet na progi Stockholm—Riga v 6 Si se zor>et redno razvija, h-,L -A° *e Utegnil nemški veleindustriialec n Thyssen, tako poročajo iz Bruslja. "I Milimi!—IIIIHIII11 ■IM1HIII I—■illlMli I lili—— Bl—I TII MM— MARIBOR Obratni zaupniki in organizacijski funkcionarji, pozor! Strokovna komisija v Mariboru priredi za za- | Ker le dobro podkovani in izobraženi zaiupni-upnike in podružnične odbornike zaupniški te- ki lahko izvršujejo svoje funkcije v' zadovoljstvo čaj, ki bo trajal 5 mesecev. V tem tečaju se bo celokpnosti, zato je dolžnost slehernega zaup-predavalo o sociajalni zakonodaji, narodnem nika in odbornika, da obiskuje zaupniški tečaj, gospodarstvu, socijologiji, gospodarski geogra- Prijave sprejemao poedine podružnice -do Sofiji, zgodovini delavskega gibanja, govorništvu bote, dne 30. septembra, kakor tudi tajništvo itd. K. M. O. v Delavski zbornici, II. nadstropje. Ukrepi za zaščito prebivalstva pred napadi letal so nekatere ljudi prav po nepotrebnem razbu- I be po hišah, pospravljanje podstrešij radi večje rili. K temu so seveda -pripomogli razširjevalci varnosti pred zažigalnimi bombami, organizira-vznemirljivih -vesti, ki pa navadno ta svoj: po- | nje sanitetne službe itd. S tem pa še ni rečeno, sel ne opravljajo iz zlobnih namenov, ampak, da se nam je bati vojne. Vse te priprave ima-ker se delajo važne. Vsekakor so ukrepi po- jo prav tak značaj kot p-a ima n. pr. cepljenje trbeni za vsak slučaj in izdajajo slične ukrepe proti osepnicam. Cepijo vsakega otroka, dasi v vseh nevtralnih državah. Sem spada gradnja je več -kot verjetno, da osepnic ne bi dobil, zaklonišč, navodila za zavarovanje pred stru- tudi če ne bi bil cepljen, penimi plini, organiziranje protiletalske obram-^ ,rimm O skrčenju obratovanja v grafični stroki. Se- ta po-dučna vožnja zadostovala za vse živije-danji dogodki so v prvi -vrsti prizadeli tiskar- j nje. ske obrt. V Ljubljani in v Mariboru so mo- j Pogreba ustreljenega Rogana, ki se je vršil rale tiskarne znatno reducirati stalež osebja.! minuli ponedeljek na pobrežkem pokopališču Izjemo delajo samo neke tiskarne, ki tiskajo - se ni udeležil nikdo od občinstva, ker ni bila vse tiskovine za mestne občine, mestna pod- 1 objavljena ura, sicer bi bilo .prišlo gotovo mno-jetja, banovino, banovinsko zalogo šolskih knjig go radovednežev. Poleg grobarja sta bila pri in za -državo, v kolikor tega dela ne vrše državne tiskarne, — Med temi tiskarnami, ki so pogrebu navzoča samo dva delavca, Aretiran, ker je oškodoval upnike. Tukajšnje lahko yesele< dal jHi sedanja; kriza, ni prizadela, sodišče je postavilo nekemu mariborskemu je tudi Cirilova tiskarna v Mariboru. _ _ | gostilničarju prisilno upravo. Prizadeti gostil- Cesta proti Slovenski Bistrici bo vendarle popravljena. Banska uprava je razpisala komisijski obhod na državni cesti od Maribora do Frama, ki se bo vršil dne 9. oktobra. Cesto nameravajo na nekaterih mestih preložiti. \ to svrho bodo razlastili več zemljišč. Kdaj bodo začeli z deli na tej cesti, je pa neznano. Oproščen emigrant. Policija je izročila sodišču češkoslovaškega emigranta H. radi suma, da je potoval po naši državi s ponarejenim potnim listom. Okrajno sodišče je odredilo takoj sodno razpravo proti aretiranemu emigrantu Ni pa bilo nobnih dokazov, da bi bil potni list emigranta ponarejen in je zato emigranta oprostilo ter ga izpustilo na svobodo. s*z • r w*> » v f*»U* -, --Sv. V Brnu je po polomu ČSR republike zgubil vso premoženje iz trgovine in moral po svetu. Pri razkopavanju s krampi na Pobrežki cesti so delavci naleteli na kosti, ki izvirajo iz nekdanjega pokopališča pri Magdalenski cerkvi. y h ** CCttr 4.6 Ji -- i - .JI' - J. [■ t I-.CO v £i. j < pp— Tri osebne avtomobile so zaplenili obmejni organi nekim Židom, ki so se pripeljali iz Nemčije, baje s ponarejenimi potnimi li-sti. Napadalec iz Mesarske ulice aretiran. V Mesarski ulici je v soboto iponoči napadel nek neznanec 55 letno zasebnico Ivanko Kozlani-čevo ko se je vračala s svojim možem iz neke gostilne. Mariborska policija je sedaj aretirala nekega mladeniča iz Kamnice, ki je osumljen, da je izvršil drzen roparski napad in odnesel Kozlaničevi ročno torbico, v kateri je imela din 3080. Tuj avto razbil. Nek mladenič si je pred kinom »Union« izposodil avtomobil tovarnarja Jurija Pollaka in se peljal proti Zrinjskemu trgu. Ker ni bil vešč šofiranju, se je zaletel v drevo, katerega je vozilo prelomilo. Vozaču se ni zgodilo ničesar, pač pa je razbil avto in ničar je bil te dni aretiran, ker je kljub prepovedi upravitelja prodajal na trgu grozdje iz vinograda, s čemer so bili oškodovani upniki. Smrtna kosa. V 97. letu je te dni preminula vdova Julijana Veselova. Pokojnica je -baje bila najstarejša Mariborčanka. — V splošni bolnišnici pa je umrla Uršula tv. »- ki je pred dnevi dobila težke notranje poškodbe, ko jo je povozil nek kolesar. Narodno gledališče. Sobota, 30. sept. ob 20. uri: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Premiera. Slavnostna otvoritvena predstava. — Nedelja, 1. okt. ob 20. uri: »Veriga«. Premiera. V ponedeljek, 2. okt. zaprto. Torek, 3. okt. ob 20. uri: »Celjski grofje«. Premiera. Opozarjamo vse delavce in nameščence na otvoritveno predstavo Narodnega gledališča v soboto, dne 30. septembra. Vprizorjeno bo- veliko Cankarjevo delo »Hlapec Jernej in njegova pravica«, ki ga bomo po dolgem času zopet videli ha odru mariborskega gledališča. Toplo priporočamo vsem delavcem- in nameščencem, da si ogledajo vprizoritve »Hlapca Jerneja in njegove pravice«. Na letošnjem repertoarju pa je tudi mnogo drugih lepih del. ki so vredna, da jih delavci vidijo. Izbira sedežev v gledališču je za nove abonente te dni pred otvoritvijo jubilejne sezone še mogoča. Zdaj je še zadnja prilika odločitve ali za parter, ali na balkonu, ali v ložah, ali Pa na galeriji. V olajšanje izbire je interesentom pri gledališki blagajni na vpogled1 načrt vseh sedežev in cenik abonmaja, ki nudi velik popust napram dnevnim cenam. »Roditeljski list«, ki ga izdaja Pedagoška centrala v Mariboru bo sklepu njenega obč. zbora in upravnega odbora ne bo izhajal. Mnogi naši naročniki do lista niso izpolnili svojih obveznosti, tako. da založnica ne razpolaga zadostnimi gmotnimi sredstvi CELJE Imenovani, od delavstva nikdar priznani predstavniki, zasedajo po raznih konferencah in sejah ter pošiljajo v svet in v katoliško časopisje resolucije, v katerih se izjavljajo za demokracijo in proti komisarjem v ustanovah. Delavstvo se smeji njihovi naivnosti in slepoti. Prihaja čas, da bodo leteli in se nikdar več povrnili. Pjedno pa bodo odšli, bodo polagali račune. Ce smatrajo, da je demokracija kokoipati se do mest, ki jim naj služijo kot korita na račun del. žuljev, so v prokleti zmoti. TRBOVLJE Opozorilo! Vsa društva in strokovne organizacije prosimo, da obračunajo za spominske trake, katere je razposlala »Zveza rudarjev Jugoslavije«, podružnica Trbovlje, oh priliki njene proslave v dneh 5. in 6 .avgusta t. 1. v Trbovljah. Vsem organizacijam in posameznim sodrug-om, ki so svojo dolžnost že izvršili, se tem potom najlepše zahvaljujemo. Ne m.oremo pa razumeti onih društev in organizacij, ki na ponovno prošnjo in -po preteku tega časa še tega niso storile. Da moramo sestaviti končni obračun, naj vsi zamudniki takoj izvrše svojo dolžnost. Bodimo vestni in točni pri izvrševa-vanju svojih -dolžnosti! Konferenca glede uvedbe plačanih dopustov pri TPD. V nedeljo, dne 1. oktobra ob 9. uri dopoldne se bo vršila v -dvorani »Delavskega doma« v Trbovljah konferenca v zadevi uvedbe plačanih dopustov, spremebe pravil bratovskih skladnic in tomačenje § 22-1 o. z. v zadevi -dnevnega -odtegljaja din 10 od mezde za čas vojaške vežbe. Konferenco' sklicujejo vse tri -bratovske zveze. -Dostop na konferenco imajo le delegati, določeni od posameznih zvez. Izlet. V nedeljo, dne 1. oktobra priredijo člani »Vzajemnosti« izlet na Lisco in tem polom vabijo tudi druge, da se tega izleta udeležijo. Odhod s prvim jutranjim -vlakom. — Družnost! ZAGORJE OB SAVI Zaposlitev pri tukajšnjem rudniku se stalno veča. Posebno v zadnjem času je bilo precej delavcev na nov-o sprejeti. ’J' 1». ,s fflgpi fpRHSN* I UB). Izvedeli smo, da misli občina pričeti z deli pri nadaljevanju kanalizacije. Želeti bi bilo, da se to čimprej uresniči, dokler je še lepo vreme, da si bodo mogli brezposelni še kaj prislužiti -pred zimo. V Savo sta skočila, kakor se zatrjuje, posestnik Viktor Vrtačnik in rudarjeva žena Antonija Ostrožnikova. Imela sta se rada, toda spoznala sta sc šele kot soseda, ona oženjena in mati dveh otrok, on .po-ročen in oče štirih otrok, dočim je peti na poti. Njuno razmerje ni moglo spremeniti njunega položaja, t* 1 V obupu sta napravila konec, ki je res tragičen za njiju, še bolj pa za preostale. f,n;p;' r'¥ -Ie k,ko * voli !»,“» b° -’rav“C'!ls“ Iav'-enR v II,til,. - LAŠKO Upravi gostilničarske pivovarne. Laška pivovarna ima 25 m visok -dimnik, iz katerega se sirno oblaki črnih saj daleč po -mestu. V neposredni okolici je nekaj stanovanjskih hiš, katerih okna so cesto kar zakrita s sajami. To opažajo zlasti gospodinje, ko suše zunaj perilo, ki dobi črne madeže. Mnogi stanovalci so bili primorani večkrat ob največji vr-očini zapreti okna, ker bi jim bile sicer saje letele v stanovanja. Ali bi uprava ne mogla na vrhu dimnika namestiti takozvano sajelovko, kakršne imajo nekatera podjetja po mestih, kjer je velik sklop stanovanjskih hiš? Upamo, da bo u-prava uvidela upravičeno željo stsn-ovalcev v območju njene pivovarne -že radi tega, ker je stvar tudi v interesu tujskega prometa. Tujski promet pa je tudi v interesu pivovarne KOČEVJE Koliko zaslužijo delavke pri Kressejevih srajcah? Advokat g. dr. Richard Rom iz Kočevja nam je poslal glede plačila za izdelavo srajc v tovarni g. Kresseja novo izjavo treh delavk: Prijateljeve, Vetrovčeve in Maurovi- čeve, ki pravijo, da so jih tudi ostale delavke pooblastile za to izjavo, v kateri trdijo, da se njihove mezde gibljejo od din 2.75 do din 4— -na uro. V nadaljnem trdijo podpisane delavke, da se plača za izdelavo ene srajce v tovarni g. Kresseja -din 4.10, toda izdelava ene srajce Je razdeljena na več delavk, »ki skupno dobe izplačano za tako srajco din 4.10«. Za srajce boljše kakovosti pa baje dobivajo primerno višje mezde. — ? Sedaj ima-mo od advokata dr. Richarda Roma v ro-kah že tri popravke: od tega dva od delavk in še vedno si nismo na jasnem, koliko pravzaprav delavke zaslužijo na uro -pri izdelavi srajc* Iz popravkov moremo sklepati le toilok, da dobi več delavk, koliko, ni jasno, znesek din 4.10 za izdelavo ene srajce. Koliko časa rabijo te delavke pri tej srajci, da zaslužijo din 4.10, nam g. dr. Rom kljub našemu vprašanju ni pojasnil in ravnotako ne navaja niti on, niti podpisane delavke, koliko jih sodeluje pri izdelavi srajce in kako dolgo, da bi mogli preračunati višino urne mezde pri plačanju din 4.10 za izdelavo ene srajce. Javnost si bo torej lahko napravila sama svojo sodbo. KRANJ Utopljeno so našli v Savi delavko Bučan Heleno, zoposleno v tovarni »Jugobruna«. Spočetka so mislili, da gre za samomor; pozneje pa je -preiskava ugotovila, da je Bučanovo pahnil v Savo njen mož Ciril, zaposleni pri podjetju »Slograd«, s katerim je živela ločeno. Vzrok za ločitev je bil, ker jo je mož pretepal, svojo surovost pa je podžigal tudi s -pijančevanjem. Na praznik, 8, t. m-, j-o je pričakal pri Starem drevoredu, ko je šl-o z mesta na svoje stanovanje v Struževo. Kakor že prej večkrat, ii ie tudi tedaj začel prigovarjati, naj se vrne k njemu nazaj. Ker se pa ni dala pregovoriti, jo je enostavno pahnil v Savo. Časopisi poročajo, da je imela poleg zakonskih še enege nezakonskega -otroka in da je bila bolna, kar pa po izjavi njene sostanovalke ni resnica. Posledice nesrečnega zakona najbolj tragično zadenejo otroke, kajti žalosten spomin na dogodek jih bo spremljal skozi vse življenje. Strela je udarila minuli petek v tovarno A, B-ožiča. Med šviganjem po tkalnici je vžgala več osnov navitih na statvah ter nekatere delavce skoro do nezavesti omamila. Vsekakor srečno naključje, da ni bilo človeških žrtev. crna pri Prevaljah Zastoj kulturnega delovanja. Kulturno življenje je v nekakem zastoju, odkar je pričela vojna ropotati; to se ne tiče samo našega društva »Vzajemnosti«, tudi na ostala društva to vpliva. P«,V 11 —’• »r *. •», Ji, 1 p0 toliki letih kulturnega dela vidimo, da je bilo vse prizadevanje skoro zaman. . ''**! .Oti ,1* *,«*- LITIJA Kadar se (i zahoče duševnega razvedrila, sezi po lepi knjigi. S to parolo otvarja Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« svojo knjižnico. Nudili vatn bomo proti mali izposojnini knjige velikih, znamenitih domačih, kakor tudi tujih pisateljevi (Canka-rja, Seliškarja, Adamiča, Gorkega, Zolaja, Jack Londona, Bar-bussa itd.). Knjižnica bo odprta počenši od nedelje L oktobra vsako nedeljo od 9. do 12. ure dop. v društvenem lokalu na Glavnem trgu, na dvorišču g. Žlindra Adolfa. Se priporočamo za obilen obisk. — Odbor. Iz CeSke Ss- ČTK javlja, da bodo vsled vladine odredbe od 13. julija 1939 v protektoratni pošti napisi in štampiljke poštnih uradov v nemščini in češčini, ravnateljstvo pošt in telegrafa pa samo v nemščini z napisom »Postdirektion«. V***, • r- * n* r CTK javlja -po DNB v čeških listih, da smejo vojaki, nameščeni v protektoratu Češke in Morave nabavljati le toliko življenjskih potreb-ščin, kolikor jim jih je že v naprej odmerjenih. Kopičenje večjih zalog je prepovedano. Isto velja tudi za njihove rodbine, ki smejo dobiti le toliko živil, kakor je določeno za ostalo civilno prebivalstvo. Radi tega baje ni utemeljena domneva, da bi zakrivila sedanje pomanjkanje gotovi-h življenjskih potrebščin navzočnost dela nemške vo-jske, oziroma nakupi, ki jih vrši to vojaštvo zase. Uvedba rodbinskih nakupnih izkaznic. ČTK javlja po DNB, da je uvedlo ministrstvo- trgovine in obrti v Berlinu v svrho pravične razdelitve živil med ljudstvo rodbinske izkaznice in sicer s takojšnjo veljavo; tudi za protektorat. Vsak konzument si mora izbrati svojega trgovca, to javiti eri občini in sme potem kupovati samo pri dotičnem trgovcu, na podlagi rodbinske izkaznice, in sicer sledeče potrebščine: mesoi mleko in smetano, maslo, jajca, sladkor, kavo in kavine nadomestke, čaji Isto velja tudi za lokale, gostilne, hotele in zavode, bolnice, zavetišča itd. Na izkaznici je zabeleženo število oseb, ki se smejo prehranjevati na to skupno izkaznico, ki jo- mora občina poprej kontrolirati. Prestopki te uredbe se bodo strogo kaznovali. Gledališke predstave za delavce. V Plznu so že ponovno poskušali uvesti stalne dobre gledališke igre za delavstvo. Za to je bil določen vsak ponedeljek, a se poskus ni obnesel, ker so tudi te cenene predstave obiskovali predvsem premožni ljudje, medtem ko revnejši ' uslužbenci niso mogli obiskovati gledališča vsak ponedeljek. Narodna strokovna centrala. ki združuje sedaj vse strokovne organizacije, pa se je sedaj dogovorila z mestno upravo v Plznu, da se bodo vršile za delavstvo vsak mesec enkrat v ponedeljek delavske gledališke predstave, za katere bodo prodajali vstopnice zaupniki in Delavska akademija v Plznu.' Gledališče za vojake v Pragi. »Kraft durch Freude« je organiziralo v Pragi gledališke oredstave za vojake, ki se nahajajo na ozemlju protektorata, predvsem v Pragi. Doslej so iim zaigrali Lesingovo dramo »Mina z Barn-helma«. Zvonci v hišah. Radi obrambe pred zračnimi napadi je oblast odredila, da mora biti v vsaki hiši uveden zvonec v stanovanje odgovornega čuvaja hiše. Trocki o najnovejših dogodkih Hudi očitki na naslov Moskve. »Prosveta«, glasilo Slovenske podporne jednote v Chicagu javlja iz Mexiko City, dne 5. septembra: Trocki, utemeljitelj rdeče armade, ki živi sedaj v pregnanstvu v Mehiki, je spričo dogodkov v Evropi prekinil svoj molk. — Na račun Moskve je napisal to-le: »Pakt je sramotna Stalinova kapitulacija pred fašističnim imeperijalizmom. Sklenjen je bil, da sovjetska oligarhija , ostane na krmilu. Edina značilnost pak-1 ta je v razkritju, da je hrbtenica komu- | nistične internacionale zlomljena. Svetovni proletarijat bo šel preko Stalinovega izdajstva in mrhovine kominter- Kongres delavskih zbornic V*.« Seda- ne.« O Trockemu vemo, da ga proglašajo v Moskvi za izdajalca proletarijata. — Zlasti so mu zadnja leta očitali, da je paktiral s fašizmom in so radi tega posebno hudo prijemali tudi njegove pristaše v Španiji, katere so komunisti dolžili, da so se zvezali s španskim, nemškim in italijanskim fašizmom ter na ta način uničili špansko revolucijo. Veilk antlkapitaiistiini trust na Švedskem Ogromna zadružna ustanova švedskih socialistov. V hrupu pretečih in že izbruhnjenih bavljajo delavskim zadrugam agrarne vojn, v strahu pred strašno svetovno predmete: mleko, sadje, žito, meso itd. katastrofo, je ostala velepomembna j Na ta način je nastala povezanost, ki pridobitev, ki jo je še pred desetimi leti; je ni prezreti: povezanost med delavci delavstvo v vseh industrijskih državah j in kmeti. Ko so pred leti socialisti kot smatralo za utopijo, skoro neopažena; j daleko najmočnejša stranka na Šved-je to razvoj švedske delavske sociali-; skem prostovoljno poklicali v vlado stične zadruge, »Koopertiva Forbun-det«, v velikansko produkcijsko podjetje Severne Evrope. Švedsko zadružno delo je daleko prekosilo vsa prizadevanja na zadružnem polju, ki so ga na primer že pred nastopom fašiz-bil danes ves svet omajan po splošni ma kazali nemški socialisti. Če ne bi krizi, ki ne dovoljuje mirnega razgleda, agrarce kot zastopnike kmeta, je gospodarskemu sodelovanju med delavcem. in kmetom sledilo politično, To sodelovanje je danes važen faktor za notranjo stabilnost dežele. Danes si na Švedskem stojita nasproti kmet in delavec kot prijatelja, kar je ogrom-| nega pomena in to dejstvo je važen s mirovni faktor. Seveda mir ne zavisi Švedska vzor vsem tistim, ki od švedskih zadrug in ne od nordijskih demokracij, «. . * -n ’h *•**- Delavstvo vseh dežel mora biti Švedom hvaležno, kajti švedski socialisti so postavili na laž trditev, ki jo pogosto slišimo in ki pravi, da je zasebna bi bila vidijo v vedno rastoči socialni delavnosti delavskega gibanja, pot v novo, pravičnejšo družbo. Že navadno naštevanje produkcijskih obratov in podjetij švedske delavske zadruge, nam kaže impozantno' podjetnost nenadomestljiva. Gospodar-sliko. »Kooperativa Forbundet« pose-jska podjetnost švedskega delavstva pa duje sledeča podjetja: 1. Moderna to-j je tudi dokaz, da je socialistično delav-varna za margarino, ki izdeluje na leto, stvo povsod, kjer mu daje prava demo-15 milijonov kilogramov margarine, kracija možnost svobodnega delovanja, nje uprave delavskih zbornic ni volilo delavstvo, kakor določa zakon o zaščiti delavcev. Te zbornice bodo imele septembra meseca svoj kongres in postavljajo na dnevni red tri vprašanja, in sicer enotno strokovno delavsko gibanje v državi, revizijo zakona o inšpekciji dela in revizijo navodil o volitvah delavskih in nameščenskih zaupnikov. Kaj nameravajo s temi stvarmi? V prvi točki zahtevajo, da se delavskemu strokovnemu gibanju odvzame neodvisnost in se jim postavi voditelje od zgoraj, to je s tem se odvzame delavcem pravica samoodločbe, s čimer se omejuje njih državljanska svoboda. Delavci in nameščenci po teh nazorih niso enakopravni Jugoslovani. Kakšne izipremembe predlagajo glede inšpekcij dela nam sicer ni znano, čeprav ve-j mo, da je tam potreba več personala, več kredita in tudi strokovnih delavskih nadzornikov, da bo mogla inšpekcija dela vršiti svojo nalogo, ,ki je danes ne more. j V tretji točki nameravajo predlagati nova 1 navodila za volitlve obratnih zaupnikov. Sistem teh volitev je sedaj popolnoma svoboden, demokratičen in volitve so tajne. Za te volitve ni potreba nobenih novih navodil, ker svobodnejša in pravičnejša ne bodo, da bi pa navodila imela tendenco omejevanja tleh prednosti, bi bilo krivično in naperjeno proti delavski samoodločbi. O raznih načrtih, za katere delajo propagando nasprotniki svobode in enakopravnosti delavstva, smo že mnogo pisali. Zato danes ne bomo. Dostavljamo le še, da so nasprotniki delavskih pravic pridno na delu in da svobodoljubno delavstvo gonje ne sme prezreti. Čuječno mora ostati. Uverjeni smo pa, da po sklenjenem hrvaškem sporazumu tudi merodajne oblasti ne bodo dopuščale, da bi se napravljale nove krivice delavskemu razredu, ki ima pravico do popolne enakopravnosti v državi. pripravljeno pripravljati mirnim potem nov družabni red. Tisti, ki s propagando in orožjem ta razvoj ogrožajo, se ne smejo čuditi, da si na ta način nakopljejo sovraštvo vseh tistih, ki vidijo v tem miroljubnem razvoju pomembnosti polno pot človeškega napredka. k ogleda ci, pa tudi Hrvatje niso, ampak po poreklu Srbi. M m »m - vt*t».» kar predstavlja več kot četrtino vse švedske produkcije margarine. 2. Tovarna za olja in živila; produkcija olja znaša 5 milijonov kg, živil se producira letno 122 milijonov kg. 3. 2 velika moderna mlina z letno produkcijo moke 120 milijonov kg. 4. 5 pekarn za kruh ki spečejo v enem letu 5318 ton kruha. 5. 2 tovarni za čevlje, ki sta v minulem letu izdelali 1 milijon čevljev. 6. Tovarna za usnje izdela letno usnja v v . , , . . , , . . , - 1 , , Papirnat bo) za slovensko-hrvatsko mejo, vrednosti 1 milijona svedskih kron, »Primorske novine«, glasilo JRZ za Hrvatska 7. Tovarna za gumi izdela na leto za Primorje, dokazujejo, da spadiaj,o občine Osil-10 milijonov švedskih kron gumijastih I nic,a’ Draga in Trava k Hrvatski. Kot razlog izdelkov. 8. Tovarna za umetno svilo. I g ' £SK1 9. i O varna ZA porcelan. 10. Tovarna za Upornik. V prepir se je vmešal tudi »Slovenec«! izolirni materijah Zadnje tri tovarne ki zahteva vrnitev teh občin. Izzivalno je še izdelajo letno za 7 milijonov švedskih i Pripomnil, da je ves Gorski kotar pravzaprav i „ it p i . , - ■ - ji i i slovenski. Na to )e spet nastal pri hrvatskem kron blaga Poleg tega je svedska de- časopisju 0genj v strehi. lavska zadruga še lastnica tovarn za j Kam Spada 0b£ina Radatovič? Klerikalno registrirne in trgovske blagajne, dveh Hrvatska Straža« zahteva, da se Radatovič iz-tovarn za konfekcijo ter ene kemične!loči iz črnomaljskega okraja in priključi B*-tovarne. V začetku tekočega leta so vatskL Prebivalci Radatoviča res niso Sloven-ustanovili tovarno za poljedelske stroje. Zadružna zveza ima tudi velikansko trgovsko hišo, lastno špecerijsko podjetje, tiskarne in svojo zalogo knjig. —-Švedska delavska zadruga je obenem z dansko zadrugo posestnica več tovarn za električne žarnice. Konzumov ima zadruga okrog 5 tisoč. Švedska delavska zadružna zveza je začela svojo produkcijo z bojem proti kapitalu. Švedska kapitalistična marga-rinska industrija je začela bojkotirati delavske konzume, delavstvo pa je odgovorilo s tem, da je kupilo neko staro tovarno za margarino. Prvi začetek je bil storjen in kmalu se je posrečilo zlomiti bojkot in znižati ceno margarini. V boju za znižanje cen olju je bila kupljena največja severnoevropska tovarna za olje in danes je namizno olje na Švedskem zelo poceni. Mline je delavstvo kupilo v boju proti monopolističnim tendencam privatnokapitalistič-nega izrabljanja. Švedskemu delavstvu Sč je večkrat posrečilo, da je z grožnjo, da bo osnovalo nova podjetja, znižalo cene gotovim produktom, tako na primer pred kratkim linoleju in konzu-menti so na ta način prihranili letno čez 2 milijona švedskih kron. Velikega pomena je tudi povezanost švedskih delavskih zadrug s poljedelskimi, Delavske zadruge dobavljajo poljedelskim ne samo razne trgovske predmete, ampak tudi poljedelske stroje in priprave; poljedelske pa do- Neniške podmornice so v Baltiškem morju torpedirale dva finska in en švedski parnik. Finska in švedska vlada bosta protestirali v Berlinu, ker za napad na njune ladje ni bilo povoda. Neka nemška podmornica je torpedirala nek angleški parnik blizu Dublina (Irska). 3 milijarde ton nafte znaša baje ruska rezerva, kar predstavlja tretjino celokupne svetovne rezerve. Nemška izvozna industrija pošilja židovske potnike na Švedsko; da bi čitn bolj pospešila svoj izvoz in dobila devize za nakup švedske visokovredne železne rude. Poseben vladin odposlanec pa obiskuje vse nordijske države in jim ponuja premog iz nekdanjih poljskih rudnikov. Proizvodnja švedske železne rude znaša 14 milijonov ton letno, torej toliko kot znaša produkcija železne rude v Zedinjenih državah ali v Rusiji. Švedska pa je izdala prepoved izvoza svoje visokovredne železne rude, ki jo Nemčija nujno rabi. Za nordijske ! države obstoje težave predvsem v pomanjkanju mineralnih olj, nafte in bencina ter pre-' moga. j V Nemčiji so zaprli mnogo cerkva iz razlo-, gov pasivne protiletalske obrambe. Oblasti , namreč navajajo, da bi verniki v slučaju na-: pada iz zraka ne mogli doseči zaklonišč. »Os-!servatore Romano« piše, da so ti ukrepi v to-i liko nerazumljivi, ker se cerkve nahajajo v i sredini človeških bivališč, kjer je vsepolno za-1 klonišč. Nadalje pravi imenovani list, da je tudi pet katoliških listov za 30 milijonov ka-i tolikov v Nemčiji premalo. Ostali katoliški li-. sti so bili, kakor znano, ustavljeni, i Judje v Nemčiji ne smejo po 20. uri na ulico. I i ukrepi so izdani radi tega, ker se sumi. da so Judje izkoriščali zatemnitev mest in krajev in lepili po temnili ulicah protirežimske letake, ter risali po zidovih razne hujskajoče napise. V Nemčiji izplačujejo samo 10 odstotkov I hranilnih vlog. Vlada je odredila, da smejo Slovenski duhovnik Ivan Škafar pi£e V 7. številki »Slovenec« prinaša popotne-vtise slovenskega duhovnika Škafarja, ki je šel obiskat naše izseljence v Nemčiji. V njegovem poročilu beremo: »Meja. Potrebne formalnosti so izvršene z evropsko vljudnostjo. Lepo. Mogočna, osem-desetmilijonska država me sprejme v sv.oje območje. Celovec. Beljak. Povsod je treba prestopiti. Veliki postaji. Vzoren red in snaga. Množica kljukastih križev na rdečem polju, najrazličnejših uniform, navdušenih pozdravov svojemu voditelju. V to se ,ti osredotočijo prvi vtisi. V siju polnočnih zvezd se zaje vlak v gore. Do Solnograda jih bo, na pretek . . . Solnograd. Za našo slovensko preteklost važno zgodovinsko mesto. Podoba Pribine in Koclja ter Cirila in Metoda ter pokristjanjenje karantanskih in panonskih Slovencev ti stopa v zavest. Siva davnina s svojimi velikimi miselnimi trenji, ki so izhajala tudi iz Solnograda, se kot v filmu razvija pred tvojimi duhovnimi očmi. Med tem se naglo bližaš Miinchenu, žarišču sodojme miselnosti nemške narodnosti. Pa se sprašuješ, ali bo Miin-chen zaoral tudi v današnji »Karantaniji in Panoniji* — v naši domovini — take brazde, kot jih je nekoč Solnograd? Munchen. Ogromen kolodvor.' Ponosno mesto, kjer je novi narodni pokret v Nemčiji napravil svoj zrelostni izpit. Mesto, ki daje sodobni Nemčiji mogoče za stoletja svoj obraz, tretjo preobrazbo v narodni duši. Prva je bila takrat, ko so nekdanji poganski germanski rodovi prejeli blagovest večne Besede, druga je izšla iz Wittemberga, ko je Luther nabil 1517. leta na cerkvena vrata svojih 95 tez, tretja se vrši danes pred našimi očmi. Tako razmišljam in po svoje delim nemško misel-nostno zgodovino. Saj na vsak korak vidim, kako globoko je vzniknil današnji vodja v narodovo dušo, posebno v srca mladine. Nehote se zamisliš v moč .osebnosti. . . Tako razmišljam, ko se vozim proti starodavnem Regensburgu in naprej na sever in o-pazujem nov svet okrog sebe. Mladina, ogo-rela od sonca, s pesmijo na ustnicah in globokim spoštovanjem do svojega Roditelja v srcih, vstopa in izstopa. Eni prihajajo s tabo-renja, drugi odhajajo. Udarna je njih pesem, odločna, odsekana. Odslej me b,o ta pesem stalno spremljala. Ko bom v zgodnji urj maševal, bo v jutranjo tihoto v cerkvi udarjala pesem mladine, ki odhaja med polja in livade si krepit mladostne si'e in ko bom v večernem somraku ob nemirnem plapolanju večne* luči v pogovoru z Njim, se bo razlegla v’mrak pesem vračajoče se mladine ...« imejitelji hranilnih vlog dvigniti samo do 10 odstotkov svojih naložb. Prepovedano je prodajanje papirjev državnega Posojila. t’ 1 r- -jv \ času vojne priporočajo listi nemškim gospodinjam tak-!e jedilni list: zjutraj: jabolčna juha, marmelada s kruhom in posneto mleko (to je bilo ob začetku vojne, po najnoivejši odredbi osebe nad 25 let stare ne smejo uživati mleka). Opoldne: Juha s paradižniki, grahom in slanino. Zvečer:-Ostanek juhe od opoldne in klobasa s kruhom- Delavski pravni svetovalec Odškodnina za pobitega psa (Hrastnik) Vprašanje: Za Juvanje svojega posestva na samoti sem imel izurjenega psa varuha. Ko pa i je šla moja žena k sosedu s psom, sta se naš in sosedov pes zgrabila in grizla. Sosed je skočil s kolom med pse in tako mlatil po mojem, da ga je ubil. Koliko lahko zahtevam za ubitega psa? Odgovor: Ako ni bilo nevarnosti, da bi Vaš pes oklal sosedovega, ga sosed seveda ni smel pretepati s kolom, posenbo pa ne pobiti in Vam mora zato poravnati primerno odškodnino. Vprašajte domačega, sodno zapriseženega cenilca, ki je gotov.o poznal Vašega psa, kako visoko bi ga cenil in terjajte nato soseda za dotično odškodnino. Če ne bo hotel plačati, ga povabite morda najprej na uradni dan k sodišču k poskusu mirne poravnave. Če bi še to ne uspelo, boste pač morali tožiti. ENODRUŽINSKA HIŠICA z lepim vrtom na Pobrežju pri Mariboru se odda v najem pod ugodnimi pogoji.— Naslov v upravi našega lista. illilllUIIIIUHIIItUIIUIItllUlJllIlIlillltlltllttlHiHStitintUBiill LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, rog. pom. blagajna znana domača zavarovalna nita-nova v Dravski banovini, ki ?lodonosno deluje te od leta 927 In je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijone« din na pogrebninah ln dott. Zavaruje sa pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000-— ln M delo mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000-— plačljiva ob dovršenem 21. letu. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA iNILA H Pred likvidacijo jako znižane cene. Damski in pelc-plašči že od 250 din naprej itd. Trgovcem nudi velik popust TRPINOV BAZAR MARIBOR, VETRINJSKA ST- 15 r Za konzorcil izdala in urejate Adolf J el e n v Maribora. — Tiska Lladska tiskarna, d, d. v Maribora, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.