v i Najvtlji 1 ▼ ZMoib driavak P Vefca s* m Ido . . - $6.00 8 Za pol leta.....$3.00 I Za New York etlo leto . $7.00 B Za Inoioiutvo cdo leto $7.00 n i GLAS NARODA r m Ust slovenskih delavcev ▼ Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: OOftTLANDT 2876. Entered ss Ssoand Class lUttar. September 21, 1903, st the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congrea of Maroh 3, 1879. TELEFON: CO&TLANDT 2876. NO. 25. — ŠT1V. 25. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 30, 1923. — TOREK, 30. JANUARJA, 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. POLOŽAJ V NEMČIJI SE JE POOSTRIL Fašistovske tolp« so prikorakale v Monakovo ter izzvale vlado. — M jih bojni klic jef "Proč z republikanskimi izdajalci". — Oblečeni so približno tako kot laški fašisti. — Narodni socijalisti se smejo organizirati. Poroča Amo Dosch-Fleurot. Berlin, NYiiinjn. januarja. — Nemški fašisti so so organizirali daises v Monakovu k«»t stranka jhhI imenom ]iar Hitler in njegov namestnik, polkovnik Xvlander. sta pr<-d srd o vala pri razvitju fašistovske zastave, ki je rdečo, z helini poljem v sredini. Ta eerhnonija se je vršila v različnih velikanskih pivovarniškili dvoranah, radi katerih je Monakovo slavno, s ]>opevanjein narodnih pes-mi. Nastopili so tudi govorniki, ki so strogo obsojali sedanji republikanski režim. Hitler je vsepovsod ponavljal' svojo frajuj: — Dol z republikan- PIJAČA PRIHAJA Z BAHAMAS skimi izdajalci! naj živi OTOČJA. n miški narod! — To frazo so po- f- navijali vsi navzoči v ozračju pol-1 Wohington, D. C., 29. jan. — nem tobakovega dima. ne da bi se Z Bahamas otočja so importirali p'»!irija vmešavala v prireditve, v Združene države približno en Polkovnik Xvlander je orga-|miljon in dvesto tisoč galon žga-ni/iral bavarsko mew'-ansko stra- nih pijač v teku enega leta. t«t je javno na-st-opil kot pr-I Uprava in prebivalstvo teh oto-vi in glavni pomoinik in priboč- kov črpata iz te tihotapske trgo- nik Hitlerja. <*lani nov«* strajik- prihajajo i i vseh delov Nemčije. Lz cesar je razvidno, da je gibanje bolj razširjeno kot pa se je sploh d< minevalo. Nemške fašiste je prav lahko spoznati. Nosijo namere golen ice ter težke paliee, prav kot laski fašisti t»*r p«>I«'g tega še nahrbtnik ter posebno znamenje v gumb niei. Večina nemških fašistov obstoja iz mladine, prav kot se je to zgodilo v pričet ku fašist o vskega gibanja v Italiji, a vgajati se s Hitlerjem. in minister za notranje zadeve je odločil, da je boljšo dovoliti narodnim socialistom, da se organizirajo, kot riskirati — splošno listajo. vine velikanske dobičke ter je malo vrjetno, da bi se dali ustrahovati od protestnih demonstra-;ij ameriške vlade. To sporočilo ki je precej važno za oblasti, kojih naloga je izvesti prohibieijo. je temeljilo na podatkih, katere je dobil republikanski kon grešnik Rogess iz Ma-ssachusettsa, v državnean departments Kar se tiče carine na žganje, prejema otočje dohodek, ki je trikrat tako velik kot so bili vladni dohodki iz vseh virov leta 1^18 in razvcntrsga obogatc tudi ljudje, ki se direktno pečajo s to trgovino. NAPREDEK V ZRAKOPLOVSTVU. SPLOSNA ZMEDA V RUHRSKEM OKRAJU Francozi in Belgijci razmišljajo o nadaljnih zatiralnih odredbah, ko je pričel rasti odpor proti francoskem nasilju. — Sabotaža v polnem cvetu. — Če ne bo drugače, bodo izgnali Francozi vse nemške železničarje ter jih nadomestili s francoskimi. Poroča Ferdinnd Tuohy. Velika nerodnost pri njodernih zrakoplovih je ta. tla potrebujejo preveč zaleta. Inzinirska veda je pa ustvarila zrakoplov, ki se zamore dvigniti s tal naravnost v zrak. Ta najnovejša iznajdba, ki jo vidite na sliki, se imenuje Helikopter. 'Zrakoplov ec se more žnjim dvigniti s tal 'naravnost v zrak. brez vsa kepa zaleta. . CENE ZA NEMŠKO NOVI PREDLOG BO ZNAČILNA IZJAVA BLAGO POSKOČILE MORDA ZALEGEL BOLGARSKE VLADE Inozemski denar je postal bolj običajen Kot dosedaj. Položaj je bolj zadovoljiv kot se je splošno pričakovalo. VELIKA NESREČA V BEBUNU Berlin, Nemčija, 2*). januarja. Cene vseh življenskih potrebščin so v zadnjem tednu neznansko poskočile, kar se vedno zg»uli, kadar poskoči vrednost dolarja. V kratkem času je bila vrednost dolarja podvojena in čeprav niso cene življenskih potrebščin držae koraka *s tem padanjem vrednosti marke, je vendar nastopilo tako povišanje cc*i, da je srednji stan, ki se je dosedaj še nekako Riza Nur bej je predložil konferenci principet kojih sprejem bo najbrž rešil konferenco. Lausanne, Švica, 28. januarja. — Pozno včeraj zvečer je obvestil Tsmid paša. Riza Nur bej in drugi turški delegat je zastopnike časopisja, da je mogoče rešiti konferenco glede Bližnjega iztoka. če bi bili zavezniki priprav- Buljjarski ministrski pred sednik je izjavil, da bodo dobili zavezniki kot vojno odškodnino mrtva trupla buržujev. Sofija, Bolgarska. 28. januar ja. — Ministrski predsednik -— Stambulijski je imel v parlamentu sa.t iričen govor, v katerem je izjavil, da bo ponudil zavezni- Pariz, Franeija, 2!). januarja. — Izbruhi v Kreuznaeli ill družili mestih zasedenega ozemlja so se zavrsili tekom veerajsnega dne. soglasno s poročili, ki so prišla semkaj danes. Tekom teh nemirov so prišli v ]>orabo bajoneti in v Duesseldorfu je bilo mogoče le z uporabo bajonetov zopet uveljaviti red. Vre strelov je bilo oddanih na francoske straže v FTattingen in Duisluirgii in francoske vojaško oblasti so bile pozvane, naj se poslužijo bolj drastičnih odredb v Ruhr okraju. Glasi se. da je pripravljena francoska vlada smatrati za enkrat Ruhr okraj za frnncosko-belgijsko provinco in da jo hoče organizirati ter upravljati kot tako. V zveri z vsemi najnovejšimi ~~ Meeklenburga. Vse vmešavanje v promet vlakov. Vi vozijo premog železo in jeklo, je bilo ustavljeno in prazne kare. ki so se vrnile, so bilo zopet napolnjene s premogom. Za- enkrat odhaja ves proizvod premoga v notranjost Nemčije in Francija ni dobila še ničesar. kom trupla članov buržujske ljeni sprejeti skupino bistvenih stranke kot vojno odškodnino, če principov, s katerimi bi se pri-j bi zavezniki še nadalje zahtevali *na!o popolno suverenost Turči- plačila, katerih Bolgarska ne je obenem s popolno odpravo ta- more nuditi. kozvanih kapitulacij ter primer, Jnion onih katcro ;0 Llnc.i v mi_ «■ i i l ♦ * * -n° porazde!itvI-io otomanskega ^^ ni hotel nave5iti, a ker so prerinil, izpostavljen lakoti m po- s dolga manjkanju. Uradniki in drugi, ki dobivajo stalne plač?, so od dneva do dneva l>olj obupani, ker i člani Gučkovoga, Danevega* in Ma Riza Nur bej je rekel, da ni (linovega kabineta še vedno v je-; treba konferenci drugega kot či. kjer čakajo na proees radi ve- * o WV UIIL « I V'irui'uui, XV* k - . • 1 . . • . . ... priznati narodno dostojanstvo in leizdaje, se domneva, da je mi jim je sploh nemogoče nabaviti i J ' osnovne pravice Turčije. \ se tli-u slil nje. Ministrski predsednik je ge podrobnasti pogodbe bi lahko rekel: si najbolj nujne trebsčine. življenske po- Kako se je položaj glede cen pozneje izdelali izvedenci. dogodki je značilen povratek generala Weyganda, katerega se je omenjalo kot možnega visokega komisarja za Porensko. Spremljal ga je tudi minister za javna dela. V nekaterih krogih izjavljajo, da je edina odpomoe izgnati nemške železniške uslužbence ter jih nadomestiti s francoskimi v celem Ruhr ozemlju. V zvezi s r^^^^^iRUSUA JE PONUDILA ee bi bilo potreba. Sedaj, ko se je francoska vlada odločila, da odreže vso dobavo premoga iz Ruhr okraja, namenjeno za Nemčijo, zre. Francija na Anglijo približno z istimi čustvi, s katerimi so zrli zavezniki na Ameriko v začetku vojne. — Stališče Anglije jo slično ameriškemu stališču v onem ča-su, kaj-ti odbfčiti se mora, če naj zaklada Nemčijo s kurivom, živili in drugi mmaterijalom ali ne. Glasi se da imajo stavke železničarjev na- levem bregu Rena za ARMENCEM ZAVETIŠČE Sovjeti so pripravljeni nuditi Armencem narodni dom. Tako so izjavili na konferenci v Lausannu. ___________ „_______. T _ + J — Za-stopniki inozemskih «il|SVoj cilj odločenje francoedcih-čet izpremenil takorekoč v trenutku.1 1>m,a pa*Sil tCr KlZd 'NUr .bn so izustili nainigavanja glede U-\ RuLr okraju od njUi dobavne sta oba dala izraza svoji želji, da 1 —1 - ' * — Berlin, Nemčija. 24. januarja. Dvajset ljudi je bilo ubitih in »e večje število ljudi resno poškodovanih. ko se je danes porušilo zadnje nadstropje poslopja "Ta-geblatt«". Uredniški in mehanični depaartmenti lista so bili resno poškodovani. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU ■ito kub brrrtmjmih^h, hitr% tm po biakfk Jiffwlavljo: Ba^poAlja M Mdajt pdki la tapUABjt *Kr. "JtdruiU tenka" v LJubljani ribora. DobrafiH«, Sputa, Btnjm ali $ 1.15 $ 2.10 $ 496 $ 9.80 $19.40 $48.00 pofltnl Moral and M Kranja, Celja. Ma-kim H m 100 Din. 200 Din. 500 Din. 1000 Din. 2000 Din. 5000 Din. K 400 K 800 X 2.000 K 4,000 K 8.000 K 20.000 IMUJalB Opatiji la 50 lir 100 lir . 900 lir . 500 lir 1000 lir $ 2.95 $ 5.60 $15 JO . $28.00 . $51.00 je razvidno iz dveh primer. Cena surovega železa, ki je zna.šala dne 1. januarja tekočega leta 196,700 mark za metersko tono, je |>osko-. čila na 394,000 mark in surovo j jekl«», ki je stalo v pričet k u te-( iočepa meseca 250.000 mark za I*<-.»rsk<» 1f»n<>. ^t^^.ne setlaj 417 tisoč mark. ; Vsj»ričo tega ohamovanja cen i ne ve seveda nikdo, kako bodo izgledale cene prihodnji dan in naravna jKmlediea tega je motenje proizvajanja. Nikdo ne ve, kako bo izgledal prihodnji dan kurz ■ marke. Ker je marka tako jrrdo padla v svoji vrednosti, je seveda ne- sode prejšnjih buržujnih mini- baze Da ^ijo vse te napore ^e čim preje najde pot h končni strov, ki so sedaj v ječi. Odgovo-'aemikih delavcev in industrijal- ril sem jim, da ne morem storiti!^ ^gniLtov, so prieeli Franco-objavi- ničesar v njih prilog, če nam ne 7l aovoriti 0 prevzetju Ruhr ok-boonudbo Rusije. ki je ponudila narodni dom za 250.000 Armeuev, ki so sedaj beguni na (irskem, v Bolgariji in žiriji. Ruska vlada pa ne more žalibog prevzeti stroškov trans-j>ortaeije in nastanjenja in vsled tega je več kot gotovo, da se bo ves načrt izjalo»vil. V sredo se bo sestala j>olna kon ferenea in zavezniki bodo napeli vse svoje sile. da pregovore turške delegate k sprejemu gotovih bistvenih točk mirovne pogodbe. mogoče uveljaviti začasna poso- , jila v inozemstvu, ker mora biti!katcro namerava^ Prcclložiti ~ vsak kupec pripravljen na mož- j konferenci. Konferenca bo nato nost, da bo vrednost njegovega) odgodena m ostali bodo i odplačila padla za polovico ali še le še izvcdenci- kl v na-»* prjvatnj^ t tesnejšem stiku z vseani prizadeli judi, skuša sedaj najti sredstva.'timi vladami- Med t«m časom pa "bodo skuša več. Vlada, v družbi ljudi, skuša sedaj naj kako dobiti denar na kak dru^i i ; način. Velik utis pa dela na deželo nastop nemake mladine. 'Vsepovsod i je vsplamatelo narodnostno navdušenje, kot ga je bilo opaziti v I letih 1806—1814 in mladi ljudje Nemčije iščejo človeka, ki bi bil sličen Koernerju ali kakemu dru-! gemu, ki so predramili Nemčijo |t«T jo vzbudili v odpor proti francoskemu nasilju. Neprestano se javlja mladina nemškim vojaškim oblastim, a vse tozadevne ponudbe je treba odkloniti, kajti zločinsko počenja-nje je bilo poslati te ljudi brez o-; rožja v boj proti dobro oborože-i nemu nasprotniku. CHAPLIN SE ZOPET ŽENI. IM Home, Cal.. 27. ajnuarja. Kot se je izvedelo se bo jutri oženil vi sni komik Charlie Chaplin s slavno nemško igralko Polo Ne-CrL le doseči te vlade potom diploma-tienih stikov soglasje in pozneje se bodo poblaečenei zopet vrnili v Lausanne ter podpisali pogodbo. V teh diplomatičnih naporih zavzema Francija prav posebno ugodno stališče radi svojega dogovora z angorsko vlado, vsIM katerega je odstranjena vsaka možnost vojnega stanja med Turčijo in Franeijo. Italijanski delegat je so izjavili, da ne bodo hote 1: ničesar slišati o kaki vojni na povedi in da bodo zahtevali gotove izpremembe v uit imatskem programu zaveznikov. . Če bo konferetiea odgodena, bo predložil ameriški poslanik Child na poznejši čas svoj načrt, da se pogaja glede posebne trgovinske pogodbe s Turčijo. Odšel bo iz Lausanne obenem s pooblaščenci drugih dežel. V konferenčnih krogih so bili danes ti amrnja, da je uvedla >aracij ter nami dovo.Mli izhod Francosko postopanje v takem Egejsko morje. Če uodo zahte- fciu» twtpt «tm*aya and Holiday._ Za c«l« Mto mIK llat u Ameriko Za Nm York u c*lo tote....... 97JK In Can««« .................. SMO za pol toU ............. Za pm* tola ....................... UN Zl Inmmitvo n cato late ..««.. PJD Za totrt tote ...................... t1J> m pal HU ....—........... Wl __Subscription Yaarly f JO_A_ tifcnicnt Of) Ayi tiiiitHt« _"QIm Napada** mid mmm hwniill —Ntf la p>nllw»._ OopM bra podptaa la oeebnoetl aa na priobčujejo. Lunar naj aa blaforott po-RlJatJ pa Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov. praalmo. 4* M amm tudi pr*J4nj« blvalltCe naznani. da hitreje najdemo naeUrrnlka._ -G L. A S NARODA** W Cartlandt Mmt, Borough of Manhattan, N«w Yarn* N. Y. T«l«phofw: Cortltntft 287» MMMi GLAS NARODA, 30. JAN. 1923 ZAHRBTNA POLITIKA V kratkem bo prijel drugi proces proti delavcem, premo^arjeni, ki s<> se baje udeležili znanega masakra v Ht^-rinu. Trgovska zbornica v C-hicagu, ki zastopa izključno le iiitcreiš kapitalistov, je vprizorila velikanska gonjo na uboge preinogarje, ki so stavkali ter se uspešno upirali nasilju skMmv in oboroženih bauditov, zaposlenih od pre-inogarskih interesov. Posledica te gonje je bila obravnava, ki se je vršila pred kiatkim proti petim premogarjeni v Marioiin, 111., katere pa je spoznala porota nekrivim. Vsa sila kapitala, vsa moč države in njenih zastopnikov, ni mogla ničesar proti pravičnemu mnenju javnosti, iKKiscbljeni v poroti. Porotniki se niso brigali, kaj bo rekel ta ali oni kapitalist in izkoriščevalec. Sodili so, manj soglasno z razumom, pač pa tako, kot jim je zapovedovalo srce ter izjavili, da ni petoriea kriva zločinov, katerih jih je obdolžil kapitalistični sistem. Trgovska zbornica v Chicagu je seveda pred pričet-kom zaključene obravnave izjavljala, da je treba izbrisati "madež" z grba države, katerega je napravil masaker,, izvršen nad skebi in kapitalističnimi priganjači v Herrinu. Glas te zbornice, zastopnice interesov velekapitala, pa nib bil dosti močan, in porota je prišla do zaključka, da ni čast države omadeževana in da je bil masaker upravičen kot sredstvo samoobrambe proti neznosnemu izzivanju in nasilju požrešnega in nedotakljivega kapitala. Lahko si mislimo, kako bodo izpadli vsi nadaljni tozadevni procesi. % Zagovorniki obtoženih imajo na svoji strani javnost, nepokvarjeno in presojajočo javnost, ki dobro pozna razloček med črno in belo barvo ter ve, kaj je prav in kaj ni prav, kljub vsem hinavskim izjavam kapitalističnih interesov, katerim je javni blagor zadnja briga, njih lastni, nenasitni žep pa prva. V zadnjem času se je javno mnenje precej izpremenilo. Pred dvajsetimi leti se ni nik'do brigal za masakre, katere so izvršili najeti banditi nad poštenimi delavci. Ravno nasprotno. Javnost je zahtevala kaznovAnje tlačenih, zatiranih in izkoriščanih. Banditov, ki so streljali na delavska šotorišča, niso prijeli ter pobesili, kar so v polni meri zaslužili, a stavili so pod obtožbi* delavce, ki so se borili za svoje najbolj elementarne pravice. Prišel je, sicer i>olagoma, a prišel je preokret, katerega se zavedajo celo najbolj nazadnjaški delodajalski krogi. To je edino upapolno znamenje na industrijainem obzorju Združenih držav. D opisi. Export, Pa. I> "Volit«« tinti nu*ni za par vrstic I*r<»-t' ra v liaVm cenjenem listu. YV*llko n** Immu pisarit. pa»* pa povedal. sja«rit za delo po 2—3 m**-wce. Takrat so nam .v* dali podporo 14 dni, potem ko so nam povedali, da naj ^r«iio /a delom, in tudi tinte, ki so bili v keoipi, so š« krmili toliko časa, dokler niso jedli vsega, kar jo bilo v zalogi. Toda v sedanjem strmjku so pa fail i štrajkarji navezani le na svoj«* trebuhe, Se one v Somerset okraju »o bolj slabo podpirali, d asi ravno ^o št raj kali domala celo leto. Sedaj ipa, kot porvedo. jim tudi reklu naj gredo za delom, kot so nam rekli takrat leta 1910.. ko so nas hodHi plarvšat eelih 16 mesecev. Pravijo, da sami premojrarji delajo slabo unijo. Pa kdo drugi jo dela kot oni. ki jo vodijo in craven ie druge vlačijo za no*, da jpui rm v Momatti ne bo nil več yrjeti kot je inMfa za nohtom. Influenca napada ljudi z veliko naglico. Hud prehlad, bolečine v glavi, hrbtu in stegnih, okorele mišice, mrzlica in splošna potrtost je nekaj njenih znamenj. Kaj storiti? Ostanite v postelji oziroma doma, dokler traja bolezen ter jemljite SEVEROVE TABLETE ZOPER PREHLAD Pi GRIPO Ravnajte se po navodilih na zavojčku. Cena 30 centov. Ker so dihani organi skoraj vedno prizadeti, je pametno, da imate doma pri rokah SEVEROV BALZAM ZOPER KAŠELJ. Cena 25 in 50 centov. Grlo je večkrat uneto in rdeče, toda jako bo pomagalo, če uporabljate ♦ SEVEROV ANTISEPSOL za grgranje grla ali izpiranje nosa. To sredstvo obdrži dihala cista in prosta bacilov. Cena 35 centov. Ziruruj navedena zdravila prodajajo v lekarnah. Vedno vprašajte sca "Severora" iu ne vzemite drugih. W. F. SEVERA CO., - - CEDAR RAPIDS, IOWA Dva. 4"» oziroma noči sem v gr- t»e pogodili in podaljšali pogodbo movju umazan kot divji mož pre- za eno leto naprej. Najboljše bi bil, potem sem šele dobil prazno bilo, če bi jo bili za deset ali več kouipanijsko sento, ko so se me že let, da bi se vsaj ljudje malo opo-usmilili i« jaz sem se pa bil "tudi 'molgii. Tako res štrajk za štraj-do grla naveličal. Dobro, da ni kom. In ko še tiste solde "zapu-takrat deževalo. Delal sem ravno j cas", ki jiJi imaš, kaj pa potem'.' do 35. decembra. Nato j*em se vr- Poteni se zate nihče več ne briga, nil v Westmoreland v premogovc' Sedaj sem se tukaj začasno na-rove pod pogoji, kakoršni so bili: selil. Toda z delom gre bolj slabo, :u že od nekdaj v navadi Pa nič i treba jo bo zopet *' odniufat' \ pa za to, vesel sam. da sem zopet tu. kam, iko nikjer ni nič boljše. Ln bo Ko sem se potiikal okrog, sttn za-;še slabše, ko prično v onih okra-pravil še 120 dolarjev poleg vsega jih z delom, ki so bili dosedaj na lela. ki sem ga naredil. Tako bi gtrajku. Tako res ni upati na nič !jdl lahko tukaj ves ča» lyrez skrbi dobrega. Kaj se če. tako je v Anie-enaril za tiste dolarje. Sli so. Ko-, riki. ikokrat sem že preklel štrajk iu. Pozdrav \Tseni čitateljem našega /se hudiče; ko bi bil kje kakšen,'priljubljenega G. N., kateremu žeji gotovo moralo pomagati. j lim mnogo naročnikov. Za časa Za to spomlad se je goA*orilo, da štrajka sem ga tudi jaz zvesto pre-e nas zopet spravi na štrajk. No. biral, kakor tudi sedaj, iieue nikdar več! Pa se sliši, da so Andrej Brentar. Peter Zgaga I SlmjiisUromtafea Ustanovljena L 1898 Iz Smrtna kosa. V Mokronogu je umrl ugledni posestnik Ivan Ploskovie v visoki starosti 80 let. V Hrastniku je umrl gostilničar Jože Hantan. Dasi ni bil iiašeiga mišljenja, je fbil kot poštenjak plcfeio čislan. V Ivi t i ji je umrla Gabri ela Tr-škan. rojena Burger. Na Jesenicah je umrl F. Paar. Zavraten umor. Kakor se je neo mencali iu sa-n.ia.1 o zmagi, katera prinese tudi za nas odločitev. Katerikolikrat je bila seja. ko so prišli govorniki, sem bil tam ter poslušal, kako se nam je laualo. Kajpada vrjel sem vse. kar se nam je povedalo. Mnogokrat .sem t-e tako zatelebal v govornika. da st-m skoro pozabil nase in da sem na seji med 100-200 drugimi poslušalci, ki s» ravno tako zijavo p*4uša!i govornika. Tako je prišel čas konca, napravili so pogodbo in mesto da bi bili tudi nas vključili, so nas izpustili, kot so nam že nekateri stari mo-eaki poprej pripovedovali, kaj da se odprle. Tako sem šel za delom tudi jaz. Najprej sem delal v fabrtki. potem sem pa šel za delom v premogovnike v pitts-bumki okraj, kamor se nam je uvetoolo. Delo se je dobilo serve-da, t">da aUaovanj*< nikakor ne. tela na PoJ>režju prekoračiti železniški tir v zaseki med Tržaško cesto in kaauiliiko, kjer je prehod strergo prepovedan. V tem trenutku se je pripeljala po tiru lokomotiva. ki jo je zadela s .tako silo. da je Baumann»va luislednjeira dne umrla v mariborski bolnici. Požari v Ljubljani. Požar j« izbruhnil v hiši čevljarja Ivana Petkoivška na Ižanski eesti št. 24. Kako je nastal ogenj, se ni "moglo natančno dognati. na jbrže pa. zato, ker je bif dimnik popolnoma zastavljen s krmo. Tstotako tudi dimna vrata. Zgorelo je podstrešje in ves inventar. ki se je -nahajal tamkaj. Hiša je sicer še porabna za stanovanja, škoda . znaša 150.000 kron in je deloma krita z zavarovalnino. Na V Celju je neznan tat odnesel s podstrešja odvetniku dr. Kala-nu in uradniku Wastnigu precej obleke in perila. Na Vrhniki je bilo V. Kunstlu ukraideuo kolo. vredno 5000 K. Tihotapec pod ključem. Na mariborskem glavnem kolodvoru so >pj-i jeli nekega bosenske-ga tihotapca, ki je imel v hlebu »kruha skritih 175.000 dinarjev, katere je nameraval iztihotapiti preko meje. Svota je bila seveda zaplenjena. Tihotapec je bil razen tega obsojen na denarno globo 100.000 dinarjev, v slučaju neiztir-ljivosti pa tla eno leto zapora. Odlikovanja Sokolov. Poleg že javi jenih ho še odliko- Za marsikatero žensko je največji pekel to, ker ni več tako mla da kot je bila včasih. • * • Samski stan: en sam človek je nezadovoljen. Zakonski stan: dva človeka sta nezadovoljna. * * • "Amerikanski Slovenec" bi boljše storil, če bi poročal, kaj se sedaj dogaja, ne pa, kaj se Je pred dvajsetimi leti. * s • č*e bi imela Amerika svojega Suateršiča, bi ga poslala bodisi v Belo hišo. bodisi v Sing Sing. In z Radičem se bo isto zgodilo. • * • Ce bi bilo veljavno geslo: — "Kdor ne dela, naj tudi ne je" — bi marsikak ameriški miljonar lakote umrl. * » * Program prihodnje seje J. K. Z. bo razprava: Kdo je večji ne-značajnež? Tisti, ki proda svoje prepričanje, ali tisti, ki ga kupi, pa zanj ne plača? Oba skupaj ne moreta biti dosti vredna. # . • Člani J. R. Z. se posebno zanimajo za torte, katere se je naučil z njihovim denarjem sodrug Zalaznik peči. # i 4 Za tisoč petsto dolarjev bi se dobila že par inčev dolga klobasa, s katero bi se marsikak štraj-kar nasitil. Tak štrajkar, ki ni vajen republikanskih tort in bur- žuaznih piškotov. * • * Ob Novem letu imajo ljudje navado delati vsakovrstne sklepe in obljube. Ta se odpove to baku. oni vinu in tako dhlje. Sedaj v januarju je pa precej spolsko po newyorskih ulicah. Včasih kdo pade na gladkem ledu. Ponavadi niso poškodbe ob takih prilikalt posebno velike. Kljub temu se pa marsikomu^ primeri, da mu pri padcu poči novoletni sklep. Sklep se mu razlije* po lilaeah in po ulici. Nesrečnež je lahko srečen. ovedali uvažati mleko v ruhrski okraj. Ta viteški narod je tako junaški. da se bori proti otrokom v zibelki. * * * V listih čitam naslednje poročilo: Ker prohibicijski škandali neprestano naraščajo, ker preti nevarnost. da se bo ves narod utopil v prohibicijskem žganju, je sklenil predsednik Harding, da , je treba nekaj storiti. Sklical je poglavarje držav, in governerji so se zbrali k važnemu posvetovanju. Kaliti. Stebturta Iakorporirana 1. 190 i GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki. Frodaodslk: RUDO LP PERDAN, »33 & 185 th Bt, CleToland. O Fodprod—dnlh. LOUIS BALA NT. Box IN Poarl Aru Lorala. O. Tajnik: JOSEPH P1BHLEB. Ely, Mtnn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn. F-r)"^ nelaplaCanlh amrtnln: JOHN MOVER N, «11 — lltb At*. Dulutb. Mlnn. Vrhovni Dr. JOS. V. ORAHHg. til M Ohio Btr—U N. S.. Ptttabur«k. Tm. Nadzorni odbori ANTON BBAfiNIK. Room SOC BakeweU Bid«.. Btreetn. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 W. IS BtreM. Chicago, m. FRANK 8KRABEC, 4823 Wublncton Stroet. Denv»r. •or. Diamond and Qrul Colo. Porotni odbor. LEONARD 8LABODNTK. Bos 410. Ely. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond, Waah. FRANK CORICH. «117 fit. Clair At«.. Cleveland. O. Združevalni odbor. VAWCNTTN FIRC, TN London Rd., N. E., Clevaland. O. PAULINE ERUEKC. E3» — 3rd Street. Lm. Salle. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenua, Pueblo, Cold. ANTON CELARC, 638 Market Street. Waukeffac. m. Jodnottno vradno claallo: "Olaa Naroda'1 Vae etvart tlkaJoCe se uradnih sadev kakor tudi denarne podUJatve naj M poHUaJo na slavnecm tajnika. Vae pritožbe naj se pollUa na nred-eednlka porotnega odbora. ProSnJe ca sprejem novlb Članov !n bolnlbt •plCevala naj se poillja na vrhovneca sdravnlka Jufoelovanaka Katollika Jednota ie priporoča vsem Jucoalovanom aa obilen pristop. Kdor 'eli postati Clan ta organizacije, naj ee xglarl tajniku bili nJega drufltva J. 8. K. J. Za ustanovitev novih druBtev aa pa obrnite na ti tajnika. Novo druitvo ae lahko vstanov: a S dani ali Članicami Jugoslavia irredenta. Poročil se je Franc Kompara, sodnik v Postojni, z gdO. -Marico ŠC-ek iz Trsta. Skrivnosten napad. V trzaiski mestni bolnišnici s«» jo puinn-i javil zidar Ivan Poldrugo, star 42 let. stanujoč v ul. S. Srt gio št. 'J. LmeJ je rano na glavi. IV-jal jt*. da jra je napadel in pretepel m*ki n«znanec. Zakaj, ne ve. Nesreča pri delu. \r tržaško mestno bolnišnico so pripeljali delav<-a Pavla Babica, starega '16 let, stanujočega v Skediiju. Balbič si je pri delu v či-| stibiiici o»lja zlomil levo nogo. I ^ , V čistilnici olja v Zavijali j.' iz-j tranca K1LVNK.A TITIŠ1ČA, od kopaaiUi mnogo dolgih, ozkih jam] kattHega že več let ni nobenega in se v njih nahaja raz jedi ji v Ing. Gpe nam namreč radi ded- Delavee Albert T'mek, star 16 let.j^iue Nj^ov zadnji naslov iz leta je moral iti na drugo stran jame. 1iS je i)L[. Frank Tnršič Smel- PR0SNJA. P(Hipisaua inuim v Ameriki bra- Ker pa se mu je tožilo iti okoli ju-je p<*staivil čez jamo šibko desko, da bi šel po njej na drugo stran. Ko je pa bil na polovici d«-ske, s<' je ta »prelomila in ubogi fant s«* je ipogreznid do j»i-s v jamo. Rešili so ga nekateri delavci ter ga dali prepeljati v mestno bolnišnico, zakaj lug ga je ožgal do prs. - I ter ('<».. Jerome. Arizona. Po tem pismu se ni zglasil ve*'-. Novembra leta 1H21. je umrl v Ameriki nj«*-g<»v mlajši brat Martin, o katerega smrti poročali ameriški .slo-venski časjiiki. O pokojnem bratu Mai-t:nti smo ie dobili mrtvaški list. Ker imamo pri snlniji zadeve zaradi njegovega posestva, v prosimo, da bi poizvedovali za Smrtna nesreča. njim. zato, ker njegovi sosedje Dvanajstletna Pierina .Mlado- j pre\-oe izkoriščajo njegovo pozvan. stanujoča v Rojanu št. fstvo. Ct e mi za to. da bi mu nase je vračala i/, šole. proti domu. j Zlla„i)i to p'it št. 12. Ljubljana, Jug(>s!avia. Po dolgi debati so sklenili, da bo letos huda zima in da poletje ne bo prevroče. Po tem zaključku je bila konferenca odgodena za nedoločen čas. kraj n«»reČe je prišla takoj gasil- van i z redom sv. Save IV. razre-ska stA-aža. prostovoljno gasilno j da: župni načelniki Fran Ažman društvo in gasilno drnštvo iz rr-j (Kranj). Janko Ljustina (Za-ne vasi. i f+reb). Janko Boras fSu5ak>. Lju- Naslednji dan sse je ^elo v dr-varniei Paveiča. stanujočega pri Francetu Černivcu v Kapiteljski ulico št. 11. Gasilska straža pa je k sreči ogenj kmalu zadušila m preprečila večjo nesrečo. Dan nato we je vnela lesena banka Fr. Mulca oh Poti v Rožno dolino. Pogorela je do tal. Kako je n—til ogenj, «e ni dognauo. Vkafld m Kakor poročajo is Zreč na Šta-nesnani storilei devit Kranje (Maribor) in župni staroste dr. Ivan Vasič (Novo mesto). dr. A. Lavi (Split). Nande Marolt (Ljubljana), dr. Ljudent Pivko (Maribor) in Dragotin Ko-larie (Krizex-ei). Samomor delavca. Ik Trbovelj poročajo, da se je z revolverjem ustrelil tamkajšnji zidamki delavec Frane Vovk. Pognal m je kroglo v glavo in je kmaln potem umH. O vzroku sa-se ne poroča. Vso pot je hodila po trotoarju. Pred }>crstajo finančnih stražnikov pa je hotela iti čez ulico 1'dine. V tistem hipu pa je prwlrv«-l s ]iro-cejšnjo brzino avtomobil ter jo povozil. Deklica je bila prepeljana z istim avtomobilom v mestno bobušnico. Toda par trenutkov pozneje j« umrla. Zdravniki so ugotovili, da ima razbito č rep in jo. zlomljena rebra ter druge težke poekadlbe. Šoferja so aretirali. Žrtev velikomestne pokvarjenosti. Rnsina Taler s»- je rod da leta v Trstu v ulici i 'rosada. Ko je prekoračila deseto leto svoje starosti. je zaala v .slabo družbo in potem na slaba pota. Stariši so niso zanjo nmogo brigali, zato ni čuda, če se je po cele noči klatila po mestu. To njeno neredno življenje pa ni ostalo seveda brez posledic. Pred krat kim je ponoči porodila pod milim nebom na travniku nedaleč bd trga v ulici Sette Fomtane. Sad svoje ljubezni je pa skrila v bližini pod kamenje. Ob desetih zjutraj je prilezla napol mrtva v neko kavarno v nI. Sette Fontane. kje je poznana. Ker pa je postajalo njeno stanje čezdalje nevarnejše, je ena natakaric v kavarni telefonirala na rešilno postajo. Mlado mater so prepeljali v mestno bolnišnico. Novorojenčka pa so našli mrtvega na iual vam bo zavoj Marmola Predpisanih Tablet (Marmola Prescription Tablets* sestavljenih po Marmola Predpisu. Eno morate vz^ti po \saki jedi jn pred počitkom, da boste prif-eli izjrubljatl maSA>bo stalno in lahko. Potem se zdravite do zapeljive te*e. Marmola Predpls-ne TaMete Ofarmola Prescription Tablets so neškodljive t«»r dobre za splošno zdravje NI vam troba stradanja In vežbnnja. Jejte kar ?e vam ljubi. veib.Tjo naj se atleti, toda vzemite malo tableto s zaupanjem. Brez dvoma bo preobllo m"«o hftro Izjrinllo. vi bost* pa ostali svoj naravn Ja*. l"pr> pokrit s trdim mešam in slokl-ml miSlramt. R0LE za PIANO slx>v. in hrvatske dobite edino pri: NAVINŠEK-POTOKAR 331 Grcewe St. Consmaugh. Pa. PIŠITE PO CENIK. VLAHOV ŽELODČNA G'RENCICA Dela jo in spravlja v steklenice v ZADRU (DalmacUai od leta 1861 ROMANO VLAHOV Naprodaj po vseh Lekarnah, delikatesah in groeerijah. Edini acenti za Združene drtave. V. LANGMANN, Inc. 97-99 Sfartk An., New York. N. Y, v GLAS NARODA, 30. JAN. 1923 SBs^saMBaa Prosper Merimee: Karmen. (Nadaljevanje.) Enooki je rekel: — Tudi mene pomnijo tam, ki sem jih toliko nagodel Angležem, prehitro bi me spoznali, ker i-m&m samo eno oko. — Tak naj (prem jar, — sem se oglasil v«* vzradoščen od gole misli, da bom videl Karmen. — \u, kaj pa je treba storiti t Velela »ta mi: t — Vkrcaj se ali pojdi preko Sv. Roka. kakor ti je ljubše, in ko doapei v Gibraltar, vprašaj v pristan iicu, kje stanuje čokola-danca, ki ji pravijo Debeluša; od nje izveš, kaj se godi. Sklenili srno. da se odpravimo vsi trije v G&ucin&ko pogorje; tam se loeim od tovarišev in krenem v Gibraltar, kakor bi bil prodajalec sadja. V Rntadi mi je preskrbel neki naš zaveznik potni list; v Gaueinu sem dobil osla; natovoril sem ga s pomarančami in dinjami ter krenil dalje. Doti po vši v Gibraltar sem zvedel, da pač poznajo Debelušo, ali babni-i ca da je umrla; ker je bila ona izginila, se tudi nisem več čudil, zakaj smo izgubili zrečo s Karmen. Postavil sem osla ▼ hlev, vzel ptumaranče in se napotil ž njimi po mestu, da v klim, ali ne srečam vendarle kje kakega znanega obraza. V tem mestu je polno sodrge z vseh koncev sveta ; človeku se zdi. da je pod babi-louaklm sttlpom. ker ne more st riti na ulici deset korakov, ne da bi slišal ravno toliko jezikov. — Cigane sem videval, toda nisem se j ion upal odkriti; jaz sem tipa luje, oni mene. Da smo lopovi, smo pač čutili, a važno je bilo vedeti, ali smo tudi iz ene tolp«*. .iS tem jalovim dirjanjem sem zapravil dva dni, ne da bi bil zve-di-1 kaj o Debel uši niti o Karmen. Ž.v *»em mudil rajši nakupiti to-Lnono ter vrniti k tovarišem, kar zaslutim, šetaje se ob solnč-nem zatonu po neki uliei, ženski glas. ki me kliče z okna: "Poma-raučar!. . . " .Jaz vzdignem glavo iu /ji gledam Karmen, kako sloni na bližnjem balkonu z oficirjem v rdeči uniformi, z zlatimi naramnicami in nasvedranimi lasmi; na oko se mu je poznalo, da mora biti imeniten milord. Tudi ona je bila sijajno oblečena: na ra-meaHi šal, v laseh /lat glavnik in vsa v svili; smejala se je, navi-hanka nepoboljšljiva — vmejala, da se je grabila za ls«ke! Anglež mi je viknil v pokvečeni španščini, naj pridem gori. ker hoče gospa pomaranč; in Karmen je dodala po baako: — Le pridi in ne dud i se niče mur. Res, nji se nisem smel čuditi! Ne vem, ali sem občutil nad tem svidenjem več žalosti ali veselja. Pri vratih je bil dodg in naprašen angleški sluga, ki me je peljal v prekrasen salon. Karmen mi je takoj velela po baško: — jZupotnn i si, da ne rasumeš špansko in me ne poznaš! Nato se je obrnila k Angležu: - Saj sem vam rekla, takoj sem ugrnila. da je Bask; slišali boete. kak čuden jezik govori. In kako bedasto gleda, ne T Kakor maokjL če jo zalotiš v jedilni •hrambi. — Ti, — seen dejal po naše, .— pa gledaš kakor nesramna vla-čuga in hudo me miče, da bi ti •oklal obraz vpričo tvojega ljubimca. — Mojega ljubimca! — je rekla ona. — glej. glej, kako « ga pogodil! Ljubosumen si na tega tepca, kaj T Se večji bedak ai postal. nego si bil pred najinimi večeri v Brlikini ulici. Mari ne vidiš, durak neumni, da delam za ekiptovsko stvar, in to sijajno, da bolje ni močit Ta hiša je moja in tudi Angleževe gvineje bodo moje;* vodim ga za nos in ga zapeljem tja, odkoder ga ne bo več nazaj. — Veš kaj. — sem ji .dejal, a-ko bo tvoja egiptovska stvar še kedaj te s* rte, je moja skrb, da bo tvoja u via. O, kajpak: Ali si mojtom, da bi me komandiralT Enooki je zadovoljen, tebi pa ni nič mar! Leh-ko bi bal vesel, da si edini, Id se ^HHi^lHHHifl moreš imenovati mojega ljubimca. — Kaj pravit — je vprašal Anglež. , — Pravi, da je šejen, in se mu hoče piti, — je odgovorila Karmen. To rekši se je zvrnila na kana-pe ter udarila v grobot nad svojim prevodom. ilospod, kadar se je ta deklina smejala, ni bilo moči govoriti razumno. Vse se je smejalo ž njo. Tudi dolgi Anglež se je jel smejati kakor norec — saj je tudi bil — in je ukazal, naj mi pri-n«o piti. Dočim sem pil, mi je rekla: — Vidiš prstan, ki ga ima na rofcif Ako hočeš, bo tvoj. Odgovorni sem ji: .— Bun svoj prst bi dal, da sva s tvojim milordom v gorah, vsak s svojo makilo v roki. — Kaj je to inakila? — je vprašal Anglež. — Makila je pomaranča, — je dejala Karmen, smejoč se veno mer. — Kaj ne, kako smešen izraz za pomarančo t Pravi, da bi vam dal rad pokusiti makile. — Da T — je rekel Anglež. — Nu, prav. prinesi jutri spet ma-kil. Tako smo govorili, a vstopdl je sluga in javil, da je večerja na mizi. Tedaj je vstal Anglež in dal •meni pijaster, nji pa je ponudil komolec, kakor bi sama ne mogla iti. Karmen, ki 6e je smejala še vedno, mi je velela: — Na večerjo te ne morem povabiti, dragi moj; a jutri, kakor hitro boš slišal bob na t i na parado. pridi semkaj s pomarančami. Našel boš sobo, ki je opremljena bolje od (me v Brlikini ulici, in videl boš, da sem vedno tvoja Karmuncita. Menila se bova tudi o egiptovskih zadevah. Odgovoril ji nisem ničesar. Se na ulico sem slišal za «eboj Angležev klic: — Prinesite jutri makil! — in glasno cigankino grohotanje. Odšel sem, ne vedoe, kaj mi .ie storiti; spal sem malo in zjutraj sem bil tako besen na izdajalko. da sem vstal s trdnim namenom, oditi z Gibraltarja, ne da bi se zgla.sil pri nji. Toda ob prvem bobnanju me je pustil ves po-kum na cedilu; vzel sem jerbas s pomarančami in tekel h Karmen. Vetrniee so bile privzdignjene in videl sem njeno veliko črno ko, ki je prežalo name. Na-prastmi sluga me je brž povedel Temnorjava obleka. (Konec.) Ko je prišel dve uri pozneje zopet v Sidney hotel, je stopil k njemu sodnijski zdravnik, ki je čakal nanj. — Obdukcija ni spravila na dan nobenega sledu strupa. — je šel sem pa točko ,ki, je izgledala kcvt vbodljaj igle in sicer na desni Tok? ženske in desni nogi moža. Sedaj pa bi rad vprašal gospoda zdravnika za pojasnilo v naslednjem: — Ali je mogoče potom močnega pritiska zraka v krvne sile na tak način motiti kroženje krvi, da mora nastopati smrt po kratkem času in ali postane v takem slučaju koža zamrlega siv kast o-m odra ? Zdravnika sta priznala, da je to mogoče. — Dobro. — je rekel Dick. — Na ta način sta bila umorjena Mr. in Mrs. Wheeier. Ker pa bi ne bilo mogoče izvršiti injekcije zraka brez privoljenja obeh, je jasno, da je bila izvršena pod pretvezo, da bo vbrizgano zdravilo proti bolezni, na kateri sta baje oba trpela. — Potem bi ne mogla oba sedeti v tako naravnem položaju pri oknu, — se je oglasil Mr. Puller. — Ne, — je rekel Dick, kajti morilec jn je spravil tjakaj «ele potem, ko sta bila mrtva. Načrt je bil res fino zasnovan, prav do najmanjše podrobnosti. Vsakdo bi moral vrjeti, da je nastopila smrt naravnim potom in Ernest Faller bi lahko nemoteno spravil dedščino. — Sedaj pa pazite, gospoda moja: — Ernest Faller je izginil, dr. Miller je izginil in •hišnik, je izginil. Upam si trditi, da so bili Emest Faller, dr. MHler ift hišnik ena in ista oseba. Kot hišnik je Ernest Faller lahko prestregel^ brzojavko ter jo nadomestil z drugo in kot dr. Miller je lahko izvršil umor. — Do te točke bi bilo skrajno težko dokazati zločin, — je nadaljeval detektiv Dick. — Ernest Faller pa je šel še naprej pri iz-vedenju svojega načrta. Dejanski jc šel en sam korak predaleč. Da se zavaruje in da mu ne bo treba pobegniti iz dežele, je sklenil ostati na licu mesta, direktno pod. nosom oblasti, dokler bi ne katerega ni še I bilo zopet varno nastopiti kot poplačati svoje Mejeva žena. ! svojega nečaka. nikdar viclel. Tekom enega teh I Ernest Faller, obiskov se je lotila Mrs. AVheeler dolgove ter prevzeti nloge boga-njena stara bolezen. Mr. Miller je tega ter upoštevanega državlja-takoj ponudil svojo službo i rt od »a. Ta zadnji del njegovega zlobnega časa napm-j sta postajala činskega podjetja pa je presegal oba stara zakonska vedno bolj I njegove moči Nemški pesnik Goethe je imel o, kaitero mu jfte družba silno zamerila. Kristjana Vulpius je bi-U dolgo le Goetherjeva ljubica, a oženil se je ž njo, ker jo je resnic-ljubil. H. Haessel pripoveduje v svoji knjigi, da je od "posteij-nega zaklada*' napredovala do dobrega hišnega, zaklada'', ki je združeval, v sebi vzorno ženo, mater in gospodinjo. Literarno ni bila izobražena in pisala je strašno nemščino. Kila je naivna in preprosta, vedno naravna in vesela. Goethe je bil tako zadovoljen. da je rekel Herderjevi ženi, da "gre v vsej filozofiji človeštva končno le za to, da ima človek družifco'-. Iz Italije ji je pisal Goethe: "Upam, da se kmalu vrnem. Moja edina želja je, da vidim Tebe in malčka. Saj človek ne ve, kaj ima, kadar srno skupaj. Ah. ljubica. Nič ni -boljšega, kakor bivati skupaj. To .si poveva vedno znova, kadar ste bova zopet imela. Bodi dobra gospodinja in mi pripravi lepo stanovanje. Skrbi za fantka in imej me dalje rada!" — Drugič ji je .pisal: "Moja mati Te ima prav rada, saj sem ji prarvil, kako si pridna in me tako osrečujes. Poljubi mi m ad oka, skrbi zanj, veselim se, da Vaju vidim zopet. Zdravstvu j! Ljubim Te nad vtee." — Ona pa mu je odjgovori la: "Okoli mene so samo zimske veselie. A jaz se ne brigam za nobeno. Tebe imam rada, samo' Tebe!*' — Po 151etnem zsakonu ji je pisal Goethe: "PoSljfi mi svoje zadnje, že preplesane solne, o k a t drib mi j;h otrok vsem prijateljem in znancem sirom Amerike, da je nn»ja ljuba žena - HELENA OBREZA, sprevidena s sv. zakramenti, v Uo-spodu zaspala dne 21. januarja ob 1. uri popoldne v starosti let. Tukaj zapušča mene žalujoč« ga soproga in šestero otrok ter enega v starem kraju v starosti od 17 mesecev do 12 let. P«»leg tega Kapu^ča dve .sestri, eno v lVnn-yl-vaniji, eno pa v starem kraju ter enega brata v starem kraju. Ranj-je bila doma iz Podstranka, fara Cerknica pri Rakeku. Dolžnost me veže, da se zali vali, m vsem. ki ste mi pomagali v bridkih urah. l^ij>a hvala mojemu bratu in sestri, ki sta s»> pr^la udeležrt pogreba. Srčna hvala Mr. in Mrs. Matičič ter Mr. in Mrs. l**gar za pomoč v bolezni moje žene. Lepa hvala vs»*m za darovane Yenee. S«. enkrat lepa hv»la vsem. ki so udeležili ;»<»-flTreba in ki so obiskali ranjko <»b mrtvaškem odru. Ti pa, ljuba, ncpozabljena žena. katera si nas prezgodaj zapustila tej solziti dolini, spavaj spanje pravičnega in večna luč naj ti sveti. Prosi za nas lioga /-t v»-sel » svidenje v nebesih! Rich wood, W. Va.. 2."». januarju li>2:J. Židu joči ostali: Frank Obreza, soprog. Frank, Joseph. Edward, Tony in Louis, sinovi. Mary in Jenny, bčeri. bolehna. čeprav sta imela neomaj- rekel. — Tudi jaz sem prepričan, j no zaupanje v dr. Millerja, ki je da je bil vzrok smrti srčna kap. Ali še vedno verujete v zločin ? .— Bolj kot kedaj poprej, — je od vrnil Dick. Uro pozneje je prišel komisar t Wilcox na telefonično prošnjo noter; Karmen ga je poslala ne- j Dicka v premstvu dveh policistov v Sidney hotel in odvedli so ga v kam, in kakor hitro sva bila sa ma, je bušila v svoj krokodilski smeh ter se mi vrgla okrog vratu. Nikoli prej je nisem videl ta-k olepe. Nalispana kakor Mati božja, navonjena. . . pohištvo prevlečmo s svilo, vezeni zastori . . . oh! . . . jaz pa napravljen kakor razbojnik, kar sem tudi bil. — Ljubeek, — je govorila Karmen, — najrajša bi vse razbila, zapalila hišo in pobegnila v gorovje. To vam je bilo milovanj in smeha! Plesala je in trgala nabirke na svoji obleki: nobena opica je ne bi bila prekosila v poskakovanju. zmrdovanju in razposajenosti. Ko se je zresnila, pa mi je dejala: — Poslušaj, stvar se tiče Egipta. Anglež me mora spremiti v Rondo, kjer imam sestro- v samostanu. . . (Pri teh besedah je u-darila v nov grohot.) Pot naju privede na kraj, ki ti ga sporočim. Vi planete nanj: do golega! Najbolje bi bilo ga ubiti; toda — je dodala s peklenskim nasmeš- kom, .ki ga je imela v nekaterih trenutkih, in verjemite mi, Ini-komur se ni ljubilo posnemati ga — veš, kako bi bilo treba napraviti? Naj gre Enooki naprej, vidva pa se držita nekoliko zadaj; Anglež je hraber in spj-eten: dobre samokrese ima. . . Razumeš T Prekinila se je z novim groho-tom; kar mraz me je izpreletel od njega. fDalje prihodnjič.) Mf AKI, NAEOčAJTS SB MA •OLAB IA10DA', MAJVEflJI • novum ime v jul privatni urad poslovodje, kjer je čakal Diek nanj. Navzoči so bili tudi poslovodja, hotelski zdravnik in sodnijski zdravnik, in Dick je dal poklicati tudi Mr. Kuller-ja. Ta je bil zelo razburjen ter se ni mogel dosti opravičiti. — Ce bi le ničesar ne povedal ter ne govoričil o zločinu, — je stokai. — Osmešil sem m* ter napravil vam sitnosti. Dick mu je j>onudil stol. — Poklical s«-an gospode semkaj. — je rekel. — da jim povem zanunivo povest. — Mr. in Mrs. Wheeler sta bila osamljen zakonski par. brez otrok. Mr. Wheeler je imel preje majhno, ne preveč dobro idočo trgovino z zlatnin i, a pred petimi leti mu je preskrbela špekulaaija ]precejšno premoženje, da se je lahko umaknil v privatno življenje. — V zadnjih^par letih sta bila on in njegova žena bolehna in pogosto sta govorila o tem. komu naj zapustita premoženje v slučaju, da umreta. Edina sorodni-ca Mr. Wheelerja je bila njegova starejša sestra, živeča v Trent o-nu, neka Mrs. Faller. ki je pred par meseci umrla ter zapustila odraslega sina, po imenu Ernest Fallerja. kini užival posebno dobrega slovesa v onem mestu. Nekega dne j^ obiskal Wheelerja in njegovo ženo neki dr. Miller iz Trsntona ter jima pri-povedal. da je Ernest Faller eden njegovih najboljših prijateljev in da ga je. ppq^g^ obišče njegove sorodnike. Wheeler se je seveda zelo zanimal ter hotel izve- nastopal kot dober prijatelj in svetovalec. Pač na nasvet dr. Millerja se je Mr. Wheeler odločil sestaviti oporoko ter imenovati v njej svojega nečaka edinim dedičem. Radi večje previdnosti pa je sklenil pLsati svojemu prijatelju, R. Westheimerju v Trentonu in v do tienem pismu ga je pros-il za br zojavna «ix>ročila glede nečaka. Odgovor se jo jrlasil zelo ugo-1 no in oporoko, ki je zapuščala ce lo premoženje Emest Falerju. je sestavil odvetnik Block ter jo je podpisal Mr. Wheeler. Nato pa je poslal Mr. Wheeler Westheimerju brzojavko, s katero ga je obvestil o podpisan ju o-poroke ter ga prosil, naj -napoti Ernest Faller-ja. naj pride na stroške Wheelerja v New York ter obišče svojega strica. — Včeraj jf* dospel odgovor Mr. Westlieimerja. ki pa ni več našel Wheelerja živega. Iz tega je razvidno, da nekdo prestregel prvo brzojavko Westheimer-ja. ki se je glasila skrajno ne-ugodno ter jo nadomestil z drugo. ki se je glasila povoljno in ki je bila izročena Mr. Wheeler ju. Vsa ta poročila sta mi potrdila gospoda Westheimer ter odvetnik Blocks. — Včeraj po]v>klne ob Štirih je prišel dr. Miller k gospodu in go spe j Wheeler. Ob petih so videli hišnika, ko je zapustil sobo Whee Lerjevih. Nekoliko pozneje je videl Mr. Fuller žensko z lihko osivelimi lasmi in v temnorjavi o-bleki. sedečo pri oknu ter tudi glavo nekega moškega, ki je o bračal lice roti ženski. Danes zjutraj je zapazil obe osebi še vedno v istem, neizpremenjenem položaju. Pohitel je na festo ter zadel na hišnika, ki se mu jI smejal ter mu zanikal prošnjo, da obišče upravitelja hotela NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom "Glasa Naroda" v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš petoval-oi zastopnik Mr. ANTON 8IMČIČ, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatnraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Slovenie Pnbli9hinp Co Gospoda moja, dovolite mi, da vam predstavim največjega iz-preminjevalnega umetnika celega sveta. — James Fullerja. v katerem bi spoznali, soglasno z ma-skiranjem Ernest Fallerja, dr. Millerja in hišnika. Detektiv Dick je stopil proti možu, ki je skočil razburjen na noge. Ena sama kretnja in pleša se je umaknila gostim lasem. Se dve nadaljni kretnji in izginile so košate obrvi. Na migljaj komisarja so prijeli policisti razkrinkanega James Fullerja. • s • — Le priznajte, Ernest Faller, — jc rekel detektiv Dick. — Vse zanikavanje vam ne bo prav nič pomagalo. Dvojni umor, katerega ste izvršili, bi pač nikdar ne prišel na dan, če bi ne bili tako strašno marljivi. Ko ste prišli k meni, ste mi opisali žensko, katero ste baje videli skozi svoje okno. Rekli ste. da ima lahno osivele lase, temnorjavo obleko in da gleda neprestano v eno smer. Ko sem pozneje videl, da ima ženska v resnici lahno osivele rjave lase in da nosi temnorjavo o-bleko. se je vzbudil v meni sum. Rad bi videl človeka, ki bi mogel videti iz svoje sobe v Birmingham hotelu v nasproti ležeče okno ter spoznati, da ima ženska lahno osivele rjave lase. In ko sem ugotovil, da je vodilo okno 6obe Birmingham hotela na streho Sidney hotela, nedaleč od vrat, ki so vodila k stopnjicam petega nadstropa, sem bil prepričan. Tedaj sem postal prepričan, da ste videli lahno osivele lase ter tem-no-rjavo obleko ženske iz neposredne bližine. Ce bi ne biK tako natančno opisali ženske in če bi si ne prizadevali na tak način, da umaknete svoje migljaje glede zločina, ko ste se prepričali, da je diagnoza zdravnika? onemogočila bolj enostavno rdfcev, bi padal aa vaa. Pre- Angleška. Francoz: "Pardon, pepel oa smodke vam neprestano pada na ovratni'eo. Mogla bi se sežgati."' Anglež (jezno): "Ne brigajte se za to! Vi stojite že pol ure pri peči, vaš plašč že gori in vendar vam nisem o tem ničesar povedal.* Olajševalne okolnosti. A.: — Tojej tebi je sodišče ka-«en znižalo od 12 na 8 let. Pa zakaj? B.: — Zato. ker imam ženo. Ce hi imd pa še dve ženi, pa sploh ne 'bi bil obsojen. stanovanji v Birmingham hotelu ter v sosednjem bloku ter o-pravljati« poleg tega še umazano delo hišnika: * * * Aretirani je poslušal s poveše-no glavo. Konečno pa jc dvignil pogled. — Mogoče vam bo ljubo, — je rekel z mirnim glasom, — če pripomorem k pojasnjenju' slučaja s tem, da vam pokažem, kako je bilo izvršeno dejanje. Naprimer pri ženi . . . Zavihal je rokav leve roke ter pokazal neko mesto. — Ta ži^a tukaj je bila. — je pojasnil. Nato je posegel z desnico v žep ter privlekel na dan podkožno brizgalko. •— Tako sem napravil. — je vzkliknil. Se predno so se uradniki zavedli, kaj namerava in še predno mu je mogel detektiv Dick izbiti iz roke brjzgalko. si je potisnil konico igle v žilo ter stisnil briz-galnieo. Petnajst minut pozneje je bil mrtev. Kaj vam koristi vaše dnevno delo, ako vas dnevno ne prinese nekoliko bližje onemu času, ko boste lahko uživali udobnost neodvisnosti? Pričnite štediti sedaj - da boste neodvisni po dolgih letih težkega dela. Vaši prihranki so najsigurne-je naloženi pri nas, ter se obrestujejo po Frank Sakser State Bank VI Cortlaadt Street Ne« York Git? Qnw zastapautv* Jadraaike Banke. Knjiga za dolge zimske večere. Slovensko-AmerUcanski KOLEDAR za leto 1923 192 strani povesti, poučnih člankov ih razprav, pesmi, slik, šale in raznoterosti. Cena samo 40 centov. Naročite sra se danes. SLOVENIC PUBLISHING CO. S2 Cortlandt St.. N«w York W Dob« mm tudi pri saatopnlklli W Glma Naroda. -j- Bactdeaenje trupelj ni po- ce j naporno je mocalo biti za vas Rojaki v little Falls Društvo "Order American Man" »banje deti kaj bolj podrobnega glede kazalo nobenega dedu strupa. Na-. gibati se arojaai s CTHaprodaj pri Fr. Hasle.^1 r mAS NARODA. .10. JAN. 1923 S K ARAM UŠ Spisal Rafael HaHathil Za "QU* Naroda" poslovenil O. P. Hvaležna vdova. ii (Nadaljevanje.) Peto poglavje. GOSPODAR OAVRILLACA. V galantni družbi osemnajstega stoletja je bilo le malo takih, ki so do tako visoke starosti do-prinašali ljubezni žrtve kot vojvoda de Richelieu, pranečak slavnega kardinala. Dosegel je bil čast marisU Francije, a kaj je bil ta čin v primeri z uspehi, katere je dosegel pri damah! Vzgojen je bil na kolenih madame de Maintenon. živel je pod tremi kralji, ki so ga počastili s svojin 11 prijateljstvom, in doiivel je toli Ze drugič onega dne se je napntfil Amlre-Louis proti gradu ter ko romanov, da se ni mogel niti hitro korakal, ne da bi se brigal za raduMcdnc poglede, ki so mu sledili sk »zi celo vas in za šepetanje, ki je spremljalo njegovo pot mimo ljudi, vseh razburjenih od dogodka, v katerem je nastopil on kot igralec. Hvnoit, .starejši služabnik, katerega so na sirokouMen način zmerjali za scm-šala, ga je od vedel v sobo v pritličju, ki jc bila tradicionalno znana k-t knjižnica. Vsebovala je se vedno par predalov zanemarjenih knjig, a lovsko or«»dje m orožje, obstoječe iz pušk. saan več spomniti vseh junakinj, ki so igrale svoje vloge v njih. Seveda je pričel zelo mlad, a da ga spravijo z varljivih poti Venere, so ga 6ženili mladega, a ravno žena, katero so izbrali zanj, mu ni bila všeč, in rajši se je dal zapreti v Bastilo, kot da bi živel rogov za srn o« In i k, lovskih torb in nožev, jc bilo zastopano bolj od-jf njo skupaj. Seveda niso mogli lično kot pa orožje duha. Pohištvo jc bilo masivno, bogato izrez- j mladega xnoia, ki je nosil tako — Izvrstna ženska! Res mi je žal, da se ne spominjam več, če sem to ded&čino res zaslužil. . . Vsled mnogostranosti mojih zvez se je pač parkrat pripetilo, da nisem dosegel viška svojega slovesa. .. — Kakšno povelje mi daje vaša svetlost? — Za vraga! Prinesite denar čimprej mogoče. (XIštejte seveda prej svoj honorar, katerega določite sami. — Jutri bo denar v rokah vase svetlosti. — 'Dobro, dobro, to je res čudno" presenečenje. . . Ce bi mi vse dame, ki so hile moje, zapustile svoje premoženje, bi bil bogatejši od kralja. Zbogom, izvrstni gospod notar. . . . ljano teh spadajoče v neko drugo, starejšo dobo. Veliki in masivni j slavno ime, dolgo držati ▼ joči, in hrastovi tramovi so prerezali pobeljen strop. j ta mali doživljaj ni prav nič iko- V tej sol»i je hodil gospodar Gavrillaca nemirno gr>rindol, ko I doval njegovi karijeri. Pri te«n j*- stopil Amlre-Louis. Bil je že informiran o tem. kar se je pripe-j pa je razsipal denar s polnima rotilo v vaški gostilni in to je takoj tudi povedal. M. de Chabrillane j kama in zapravil je več kot eno ga je ravnokar zapustil in priznal je. da je globoko potrt. j premoženje. Dolgove je imel ee- Kako žalostno, kako žabrstno, — je rekel ter sklonil sv©jo • lQ svoje življenje, a to ga ni za- masivno glavo. Tako ljubezniv mlad mož. tako mnogool*etajoč. Ah, ta de la Tour d'Azyr je trd človek in v teh zadevah ne pozna usmiljenja. Mogoče ima prav. Jaz ne vem. Jaz nisem še nikdar ubil člo-veJta, ker je bil drugih nazorov kot jaz. Dejanski sploii nisem še nikdar ubil nobenega. To ni v moji naravi. Ne mogel bri spati ponoči, če bi .storil kaj takega. Ljudje so seveda različno ustvarjeni. — Vprašanje, gospod boter, — je rekel Andre-Louis, — je sedaj, kaj je treba storiti. — Bil jc popolnoma miren ter hladen, a zelo bled. M. de Kcrcadiou se je hitro ozrl vanj. — Kaj za vraga je mogoče storiti! V kolikor sem informiran, je šel Vilmorin celo tako daleč, da je udaril markija po licu. — Vsled provokacijc najhujše vrste. — Katero je provociral sam s svojim revolucijonarndm govo-renjem. Glava tega ubogega dečka je bila polna tega enciklopedi-s tic nega plevela. To je posledica tega, če človek preveč čita. Jaz nism nikdar dal dosti za knjige, Andre. Učenost pa ne prinese ničesar drugega kot same zadreg, človeka spravi s tira. Komplicira njegove nazore o življenju ter uniči priprostost, ki je potrebna za duševni mir in srečo. Naj bo ta nesrečna afera svarilo za tebe, Andre. Ti sam se preveč zavzema za te moderne špekulacije glede novega ustroja družabnega reda. Sedaj vidiš, kaj pride iz tega. Fin, uvazevanja vreden mlad mož in poleg tega še edina opora njegove oudovele matere, je pozabil na samega sebe, svojo pozicijo in svojo dolžnost napram materi, — sploh na vse. Sel je ter se dal ubiti na ta način. To je peklensko žalostno. O, moja duša je žalostna. — Potegnil je iz žepa velikanski robce ter pričel pihati vanj. Zakon serij. Dr. Rudolf Lothar je poročal te dni o novi knjigi dunajskega fi-zkdoga dr. Pavla Kammererja z naslovom "Das Gesetz der Serie*\ Ta knjiga je baje ena najeudovi-drževalo, da se je v starosti iko- tejššh in najbolj zanimivih, kar ro osemdesetih let še enkrat ože- jih je rodila veda zadnjih let. niL | Kaj je »serija! Znan je bil radi svoje velikan- j ki im? menda neki globlji smisel ROYAL MAIL UDOBNO POTOVANJE V EVROPO Parniki s enim razredom. Slavna "O" puruika "OltUlTA" iu "uKUL'XA". seUaj izprenienjrna v eno-razredna in tretje kabinska parnika. nudita Izvunrcdno UKOtlnuet za. Hamburg. • - • « Dva izborila, nova parnika '\>RC.V" in Vlilo", ki imate I., 2, in 3, razretl; stopita »pomladi v evrupsku služba. ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY SANDERSON A CON. inc. AGENTJE 2« »foadwiy, N. V., ali lokalni axentje. posebna razprodaja. —. cene ZNIŽANE NA POLOVICO. Najnovejii modeli; Izredno močne plttali motnn godba: krama zunanjost. ske predrznosti pri ženskah, a kljub temu so mu bile slednje vdane na način, ki ga je težko pojasniti. Najbolj presenečen je bil nekoč on sam radi hvaležnosti« katero mu je izkazala neka vdova v najbolj čudni obliki. Madame de Gaja, osendMt in katerih zveza kaže o neki nadnaravni logiki. Na rprimer: Prijatelja X irisem videl že več let; nitji mislil nisem nanj že več let. Hipoma pade v pogovoru njegovo ime ali čitazn njegovo ime v kakih no- j vinah. In na bližnjem ojflu mi stopi prijatelj X živ nasproti... "» htrmoninK ... narejej.c _ prvo • rstnera materj&la, zlaati piščalke, ki to itajfinejfte kakovosti in narejene a kar najve-'jo skrbjo po ve&čih mehanikih. Mudemi lesni oklepi z lepimi okraski, izredno moOne piSOali, močni In trpežni melmvi s finimi usnja t i mi robovi in h Pi-ete kupili Zraven plačajte 50 centov r.a poSiljatvene strefike, a za harmoniko plavajte. kadar vam je dostavljena. No- hfn(*sra rizika. Popolna zadovoljnost 2a- iamčena. ali pa ilenar jxivrn jen. • . Pišite še danes. UNION SALES COMPANY. Dept. 231 15 S. DESPLAINES ST.. CHICAGO. ILL . februarja: IVrrngaria. I. februarja: Mount Clay. Cherbourg In Hamburg, fhicago. llavTe. a tMniaria. George Waahlngtea. Chernoom In Bremen; Zee land, Cherbourg; Thyrenla,!«, . . Cherbourg in Hamburg. »wmarja: 7. referuarja: President Garfield. Cherbourg; America. Genoa, a februarja: Colombo. Genoa: Manchuria. Cherbourg n Hamburg: Wucrtcmburf. Cherbourg lit Hamburg; Tburlngia. Hamburg. Boulogne in Rotterdam; Samand. Cherbourg Cherbourg. 10. februarja: Olympic. Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg In Bremen; Finland. Cherbourg •n. Antwerp; Xoordam. Boulogne in Rot* terdam. iS. februarja« Canoplc, Cherbourg In 'Bremen. '4. februarja: Pres. Adama. Cherbourg; Hannover. 3renmen. iS. februarja: Mount Carroll, Cherbourg in Hamburg: Rochambeau, Havre. 17. februarja: Pre«. Arthur. Cherbourg in Bremen; Glullo Cesare. Genoa: Niew Amsterdam Prance, Havre; Saxon la, Cherbourg In Hamburt: Orduna. Cherbourg In Hamburg; Pres. Monroe, Cherbourg. 22. februarja; Mongolia. Cherbourg in Hamburg; Haa- aa. Cherbourg In Hamburg; Rouailk'ik Havre. S4. februarja: Volendam. Boulogne In Rotterdam; Lapland. Cherbourg; Prea. Fillmore. Cherbourg In Bremen. M. februarjk • Conte Rosso, Genoa: Pres. Van Buren. Cherbourg: Seldlit*. Bremen. 1 marca: Mlnnakahda, Cherbourg In Hamburg. 3. marca: ICroonland. Cherbourg In Antwerp: Pre* Harding, Cherbourg in Bremen. 7. marca: I Paris. Havre. ŽENITNA PONUDBA. Katla bi i/vedela /jx naslov sv-j.-a Želim se,seznanit i z vrlo Sloven-' ko v starosti od 1A kako ^-^en ^nnn je umaknila v Compiegne, je bila I ^ nc ^^^ ie na vpra^a- šestdeset let prej v gruči lepotic,! nje nC(f0 dostavi celo. kje v knji- ki so kot vešče frčale okrog lepega mladega vojvode. Kako dolgo je trajalo razmerje med obema, tega ne poroča noben galantni kronist, a sreča, katero je mlada gi se obravnava dotično vprašanje : na strani 144., vrsta tretja spodaj. Zvečer gre akademik v gledališče in dobi na blagajni .sedež 144 v tretji vrsti! — Vsak ženska takrat uživala, je morala i človek ve, da so gotovi dnevi, ko zapustiti zelo trajen utis, kajti' ko se ji je bližal konec v starosti osemdesetih let, ga je imenovala jrvojim univerzalnim dedičem, — čeprav je imela revne in potrebne sorodnike. Zato je 50.000 to- Amlre-I^ouis je čutil, kako mu neka stvar stiska srce, kako j larjev, ki mu jih je zapustila, bi-ginejo njegova upanja, nikdar preveč hangvinična, katera jc sta-! la za one čase že lepa svota* vil na svojepa botra. i Notar, ki je sestavil njen te- — Va&a kritika. — je rekel, — se tiče izključno lc obnašanja. stament, se je napotil v pričetku mrtveca, a prav nič obnašanja morilca. Nc zdi sc mi mogoče, da bi | maja 1777. v Pariz, kjer se je o-himpatizirali s takim zločinom. . j glasil v hotelu Richelieu. Prosil — Zločinomf — je vzkliknil Kercadiou. — Moj Bog, dečko, ti; je za avdijenco pri vojvodi mar-vendar govoriš o M. de le Tour d'Azyrju. J jalu ter zzjatil, da mu bo sporo- — l>a in o podlem umoru, katerega je izvršil... • nekaj zelo zanimivega. —- Nehaj, — je rekel Kercadiou zelo odločno. — Ne morem do- f Vojvoda ga je sprejel, ko se je voliti. stavi. — Mislim, da se hočeš prepirati z menoj. Bil je dvoboj... > dolgim uvodom. Jaz predsedu- Andre Louis ga je prekinil. ! jem danes v akademiji ter bom — Hil je toliko dvoboj, kot če bi ga vojevala s pištolami, ko- j imel tasn dosti prilike, dolgočasi-jih b* ena, ona markija. bi bila nabasana. Povabil je Filipa na na- ti se. Kdo ste vit daljno razpravo o celi zadevi, z izrazitim namenom, da mu vsili pre-! — Xotar iz Compiegnc. pir t^ga ubije. Potrpite z menoj, gospod boter. Jaz ne pripovedu-1 — In kaj mi hočete povedatit jeni tetfa, kar si domišljam, temveč to. kar je priznal gospod mar- • —Madame de Gaya se* je spom« kij ^ni nila vaše svetlosti. ti hotel je dati svojim besedam teatralni učinek. — Dragi moj, prizanesite mi z Nekolik«* obvladan od resnosti mladega moža. se jc Kercadiou obrnil vstran ter odšel proti oknu. — Kaj pa hoče vaša madame de Gaja od mene? Jaz se je spo- — Trrbalo bi častnega sodišča, da se določi tako vprašanje. Mi: min jam prav tako malo kot napa nimamo mkakih častnih sodišč. — jc rekel. -daljnih petsto žensk, ki se lahko — Imamo pa sodišče pravice. j spominjajo mene. Kercadiou se jc obrnil ter zopet pogledal svojemu varovancu j — Visokost, ničesar ne zahte-▼ obraz. i va vas, kajti pred štirinajsti- — In katero sodišče bo po vaših mislih sprejelo tožbo kot jo imaš najbrž ti v mislih? — To je sodišče kraljevega namestnika v Rennes. — Ali misliš, da te bo namestnik kralja poslušal? — Mogoče ne mene. Co pa bi vi prijavili pritožbo . . . — Jaz naj prijavim pritožbo? — naširnko odprte vsprioo te domneve. mi dnevi je umrla. — Torej prosi, naj molim za-njo? — Nikakor ne, svetlost. Pred štiridesetimi leti je postala ma- Sinje oči grajščaka so bile' damo de Gaja pobožna in ko je i umrla, je brez dvoma napravila — Stvar se je u vršila na vašem posestvu. i že za celih deset let več pokore — Jaz da bi prijavil pritožbo proti de la Tour d'Azyrju! Brez j kot je je bilo treba za njeno iz-dvoma ti je pošla pamet. Ti si blazen, prav tako blazen kot je bil' veličanje. tvoj ubogi prnjatelj, ki je končal svoje življenje vsled svojega! — 'Za provincijalnega notarja vmešavanja v zadeve, ki ga prav nič ne brigajo. Način govora, ka- j se ne izražate slabo. . . Kaj pa je terega se je poslužil tukaj napram mark i ju radi, Mabey-a je bill pravzaprav predmet vašega ob-skrajno žaljiv. Mogoče nisi tega vedel. Prav nič me ne preseneča, iaka? de si je želel markij poiskati zadoščenja. — Poročilo, da je madame de — Vidim, — je rekel Andrc^Louis z glasom, ki je kazal nje-1 Gaja v svoji oporoki zapustila govo brezupnost. »celo svoje premoženje rafi sret- — Vidiš T In kaj ze vraga vidiš? > loetL — Da se morem zanašati le na samega sebe. — Ali rest — In kaj za vraga hočeš storiti? — tolarjev je, ki — ftel bom v Rennes ter predložil dejstva namestniku, kralja, so deponirani pri meni in ki so (Dalje prihodnjič.) vaši svetlosti na razpolago. POTOVANJE V STARI KRAJ iN NAZAJ V AMERIKO. Iz dolgoletne izkušnje vemo, «la jkt tuje zadovoljno samo oni. ki nima InikakiU sitnosti s iM»tninii listi in I prtljago in ako ] m »t nje z dobrim parnikom. Vse to preskrbimo za vsakega potnika. Posebno vedno pri-poročamo uajlMtljši> parnike. ki imajo tudi kabine v 111. razredu. Ako nameravate potovati v stari kraj. pišite nam; to bo v Vašo lastno korfet. kdor ni ameri&ki državljan. pa bi rad šel na obisk v sva-ro domovino in bi se zopet rad vrnil v ameriko. naj pl-§e ter mu bomo dali vsa tozadevna pojasnila_ Ako želite dobiti SORODNIKE ALI ZNANCE IZ STARE DOMOVINE. pišite nam za navodila, ker Število priseljencev je omejeno. Za potne stroške izplačujemo tudi v Jugoslaviji dolarje. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New Tevfc Glavno zastopstvo Jadransko banko. mu gre vse narobe. Od vjutraj do doči se mora samo jeziti. In so zopet dnevi, 'ko gre vse po sreči. Igralci in kvArtopirei poznajo te dobre in slabe serije. In vsak človek daživ!5a take serije dobrih ali nl&ih dni. Dr. Kammerer pojais-njuje te serije^elo duhovito in z (metafizično mate'mat iko. Dr. Rudolf Liotbar pripoveduje: Pred leti sem prišel slučajno v neko teozofisko družbo, v kateri so bili spiritist i v večini. Niliee ni 'poznal mene iu jaz nisem poznal nikogar. Pa jc prišla majhna sta-a ikava dama k meni ter me pro-Atla. naj ji dam kakšno nalogo. "Kaj leži duma na moji pisalni mizi?" sem jo vprašal, in ne da j 4overti»e in "cl*» bi se pomLsljala, mi je popisala zeleno mapo z mojiiin podpisom, ležala na moji mizi, in telepatično je Oitala celo moj podpis na tej mapi. Nato mi je dejala, da vidi stati za-menoj neko kneginjo iz 18. stoletja, zelo čediu*>tno in plemenito damo, ter nekega mladega Duiiajoana iz tpočelka 19. stoletja, j prcdrznejja in le za neumnost vne- J tega človeka. Dejala je: "Vse ne-zgude v življenju vaui prihajajo <«d tega. Vse dobro od nje." Tako torej izvirajo vse dobre serije v mojem življenju od plemenite dame iz 18. stoletja in vse slabe serije od dunajskega hal odri ja. Dr. Lothar piše dalje: Pravkar j hočem napisati tiramo. Drugo de-i janje se jgodi za kulisami dunaj- j *;ke Dvorne opere med predstavo' •baleta "Sylvia". Kot materijal »potrebujem tekst in klavimi izvod "Srh-ia". Že desetletja nisem videl tega Delibesove-ga baleta Pisal sem v Berlin dr. Bocku, (tioda ni mi mngel poslati ničesar. Bač tc dni pa sem zagledal v no-A*iria.h vest, da je drza'vna opera na Dunaju postavila na repertoar *c*>et balet t 'Sylvia' DR. LORENZ 642 Penn Ave.f PITTSBURGH, PA. ■DINI SLOVENSKO «OVOItBČI ZDRAVNIK tPCCIJALirr MO*KIH aOLCZNI. MoJ« Otrok« jo adravtJon>« akutaMi In kronHnlh kaanl. Jas tam I« zdravim nad 23 lot tar l/nam akuinja v vnn bolaanlh In kar znam olovonaWo. lito vaa morom popolnoma ri*im«l In spoznati vaio bol«xan, da vaa ozdravim In vrnam moč In sdravja. fketl 23 lat aam pridobil poaabnc akuAnJe pri asdravljanju motklh boloznl. Zato aa moroto popolnoma sanaati na nena, moja akrto pa Ja. da vaa popolnoma ozdravim. Na adlakajta. ampak prid it« eimprajo. • Jas asdravlm zaatrupljr^o kri, muuij« In lloo po taloou. polasnl v grlu. Is« padanja Ima, boločlns v ^ootoh. otararano; o^jbo«o«t.živčno in bolovnl v *nobu« julodlcah, letrah, želodcu, rmanlco rpvmatlsam, katar; zlato illo, naduha Itd Uradna urat V punodoljrk: sredo in potok "d ». dopoldne do f. popollmc« v torek, četrtek ln sobota od t dopoldne do t. sveCor; v nedelja* la pruoftlk o£ 11. dopoline do a popoldne. COLUMBIA GRAMOFONI AKO ŽELITE glasni, svetovnoznani pravi COLUMBIA gramofon, slovenske, nemške in v vseh drugih jezikih gramofonske plošče, pišite po brezplačni cenik na IVAN PAJK 24 MAIN ST. CONEMAUGH, PA. On Je edini alovenaki zastopnik za Columbia gramofone in ptoiče v Commiuflh. -H -K -K -K -K -K Nuža-Totic Uspeh! v dvaisetfh tee h ali te van H vrne deaar. • NARODA" VELIKI Kompletni svetovni Atlas Najnovejša izdaja, z vsemi zemljevidi celega sveta in kazalom. ♦ Knjiga je fino v platno vezana, vsebuje 291 strani, velikost 14 palcev dolga in 11 palcev široka. --Cest a poštnino = "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street NEW Y ORK CITY Proizvaja bogato rdečo kritino. čb« stanovitne živce, življenja polne možice In ženske. če ste slabeli zdravja in pri alabi moči, če se vam spomin mrači in vaše telo n.:*ači, če ste se že nave- Kioli jemati pomirljiv* in narketi£na (ralst>-a, potem posku- Aajte Mnsa-Tone. in (sprevideli boste, kako hitro se ho«te fotill drunžnts* tl«\^kal Devet desetin človeških bolezni, kot bpehavanje, anemija, revmatično bolezni, alavobol. nevralsija. naprimer slabi tek. neprobava. vetrovi in kolcanje. zaprtje', pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervozaoat, ne-•pečnost, izhaja is pomanjkanja ftivčne moči. jedke zvodenelo krvi in slabe krme cirkulacije. Vsak u**. vsako delovanje telesa je odvisno o«f iivCne sile za svoje Aivljenje 10 delovanje, tiv^na moi je poirla\Tti>a stvar z« ialodee. Jetra. Mirt, droi, utripanje area in krrno cirkulacijo. Nuja-Tone je najbolj aspeino zdravilo za nervozno in fizitno izdelane. Zakaj? Ker sestoji is osmero vain i h sestavin, ki vračajo zdravje ter jih predpisujejo najslavnejši zdravniki — Naea-Ton« je bogat ne telesu in fosforja — ter je hrane krvi in iivcem. >'Su*»-Tone proizvaja iivljenje v jetra, ter ojatuje ima, da redno deljujejo. Oiivlja ledice ter issanja iz njih strupene sestavine. Nič več vetrov in kolnanja. teike sapo in roLi'm jezika. Nič več bolečin in bolezni! Nu»a-Tone dajo čudo*.:i tek, dobro prebavo, stanovitne ftlvee ter Stlrav« okrepčujoče apanje Nusa-Tone obogati kri, čredi krvno cirkulacijo ter pritene iarrnjo sdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močno in roitavne mote. zdra-vejte in krasnejte tenske. Nujta-Tone ne vsebuje omamljivih sred^te«. ne zdravil, katerih se človek navadi. Zarit je v pripraven cavojček. Pokrit jo a sladkorjem, usodne** okusa, ugoden za jemati. Poskušajte s*. Priporočili ga boste vsem svojim prijateljem. N ASA POPOLNA GARANCIJA^—Com Nun Tom j* mm <»1.0«) delar m a'.-klenlco. 1 Vsaka steklenic« vsekajo devetdeset (feO) tablet, polno mesečno zdravljenih Vi lahko I kopito iest ikatalj. ioetmeaečao zdravljenje aa pet ($8.00) dolarjev. Jemajte NukJ-! Teae čv»iMt |20) čaL Cm atate »■ do veljal a —pili mi. vrnite prawUBtk uow a ikatl>« ' te w'j vam kana takoj vmili denar. Vidita, da na morate izgubiti niti penija. — Ml mrnmcno rizike. Nags-Ton« je na prodaj pri vsib dobrih lekarj^a po enaki ceni ai enaki garancij L : KO NAROČATE. SA POSUJZITt "tGA KUPONA....... 1 NATIONAL LABORATORY, S. 2C. 101« S*. Wabash Aro.. Clucaeo. 111. C-Mpodje:—Prosim, dobita priloieno..............za kar mi potl«ita.............. Steklenic Nusa-Tone. Ime Cesta In Itv. tU R. F. D. unoui jb alu NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnorejit floitronn izdaji Vsebuje 806 strani. fBtr Ona s poitntno |S.— ■ e ■L0VXH10 FUBUBHDIO 00« Velika Blaznikova Pratika (s trrai BlaVči.)] Cena a poitniso lOe • o.eia • a 50 pratik 100 &80 1X00 Shmie RiMshhn Gd« 82 MMt Stmt Itv Trt Praktični Aovcima« in a naroda*. Priročna žepu* knjižica, ki ima, ▼se kar je v kupčiji potrebno, ie natančno (sračnnjeno, kakor tudi m hračunjenje obresti« Kniiiica je trdo Tesana, stan« BLOYENIO PUBLISHUfO CO. §2 Oortiandt Street : Hew York