GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ui:. NOV JI C* 0 LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak Četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din- plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma " amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Ste v. 46 (504) Leto X. NOVO MESTO, 19. NOVEMBRA 1959 UREJUJE uredr ' UREDNIŠTVA L, ~......_. ..... / :e) Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave su 1*1 — NenaroČenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetje »Delo- v Ljubljani Poravnalni sveti 30 ljudem bliže kot redna sodišča in se bodo tudi v našem okraju prav gotovo v najkrajšem času učinkovito uveljavili Na zborih volivcev volijo te dni državljani v našem okraju med drugim tudi člane prvih poravnalnih svetov — te nove, potrebne in zelo prikupne nove oblike našega ljudskega sodstva. Naprosili smo predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu, tovariša Štefana Simončiča, da je za naše bralce odgovoril na tri vprašanja s tega področja. Ponekod so v našem okraju že izvolili prve poravnalne svete, drugod pa jih volijo te dni. Povejte, prosimo, nadim bralcem kaj več o tej novi obliki našega ljudskega sodstva. Ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve FLRJ in program Zveze komunistov FRLj vključuje med družbeno-politične temelje socialistične demokracije v Jugoslaviji poleg delavskega samoupravljanja in samoupravljanja delovnega ljudstva v občini tudi najrazličnejše oblike družbenega samoupravljanja s PO" močjo organov, v katerih sodelujejo zainteresirani državljani in organizacije, v tem smislu je torej družbeno samoupravljanje Izraz suverenosti delovnega Za razširjene pristojnosti samoupravljanja Pred kratkim je prvič sestala komisija za zdravstvo pri Okrajnem sindikalnem svetu v Novem mestu; izvolili so jo na okrajni konferenci shrtdbkalnih podružnic zdravstvenih ustanov našega okraja. Med drugim so Člani komisije razpravljali tudi o spremembah, ki jih na področju družbenega upravljanja v zdravstvenih ustanovah narekujejo potrebe 'm dosedanji razvoj delavskega upravljanja. Praksa kaže, da sedanji 5 do 11 članski upravni odbori, v katerih je iz kolektiva "ustanov le tretjina ali polovica članov upravnega odbora, vštevši predstojnika ustanove, ne morejo v celoti obvladati dela oziroma pri takem sistemu težnje celotnega kolektiva in njegov delež v upravljanju ne pridejo dovolj demokratično in v celoti do veljave. V strokovnem oziru pomaga upravnemu odboru tudi strokovni kolegij, katerega člani so šefi posameznih oddelkov ali drugih enot zdravstvene ustanove. Kolektiv kot celota, ki odgovarja za obsežno in odgovorno delo, si želi razširjene pristojnosti, večje sodelovanje in veČijo odgovornost v upravljanju svoje ustanove. Dosedanja praksa, ko so ostali člani upravnega odbora imenovani v ta organ kot predstavniki družbenih organizacij iin večjih kolektivov iz proizvodnje, naj bi se razširila oziroma spremenila. Kolektiv bolnišnice, ki ima na primer 325 nameščencev in delavcev, se ne more vedno zadovoljiti s sklepi upravnega odbora, v katerem odločajo o njegovih problemih predstavniki drugih ustanov in organizacij, ki notranjo sestavo, organizacijo in probleme bolnišnice ne poznajo dovolj dobro. Praksa kaže, da so življenjske potrebe prerasle dosedanji obseg dela upravnih odborov v takih ustanovah. Uslužbenci zdravstvenih ustanov menijo, da bi s poglobljenim samoupravljanjem v svojih ustanovah — seveda še vedno tudi s sodelovanjem predpasnikov itn sodelavcev vz organizacij in proizvodnih kolektivov! — lahko dosegli večje uspehe. Sedanji predpisi oziroma sestava upravnih odborov v takih ustanovah tega sicer ne dovoljuje; poiskati pa bo treba obliko, ki bo načela delavskega in družbenega samou-pravljanja razširila oziroma oživela tudi v zdravstvenih ustanovah. Kakšen naj bi bil tak notranji organ upravljanja, o tem bodo razpravljali na okrajni konferen-ci^ravstvenih delavcev, ki bo v soboto dory>ldne v Novem mestu. Vsekakor bo težnje zdravstvenih delavcev iz ustanov treba podpreti. ljudstva, ki naj samostojno in neodvisno odloča a vprašanjih z vseh področij. Med tovrstne oblike uvrščamo na področju pravosodstva poravnalne svete, saj dajejo možnost, da državljani ln njihove organizacije urejajo medsebojna sporna vprašanja brez intervencije organov državnega aparata. Iz- tega torej sled!, da je prvenstvena naloga poravnalnih svetov v izvensodnem reševanju sporov med državljani na podlagi prostovoljne poravnave prizadetih strank. Poravnalni sveti, k I so praviloma tričlanski in sestavljeni to je izvoljeni na zborih volivcev ali na zasedanjih ljudskih odborov, iz ljudi, ki v svoji okolici uživajo moralni ln politični ugled, bodo s takimi vrlinami, povezanimi z življenjskimi izkušnjami in modrostjo, pridobili zaupanje državljanov, da se bodo ti čim raje obračali na nje in bodd tako poravnalni sveti z uspehom izpolnjevali svojo družbeno nalogo. Monhn, da bo uspešno posredovanje v znatni meri zavrlo nepotrebno pravdarstvo, ki ima pogost vir v drobnolastnlških, mejnih, stanovanjskih in podobonlh sporih. In tako tudi ne bo mogoče prezreti nadvse važne vzgojne naloge poravnalnih svetov pni odpravljanju ostankov individualistične in sebične miselnosti, ki predstavlja resno oviro hitrejšemu razvoju in utrjevanju socialističnih družbenih odnosov. Dasi ravno še nimamo zakonitega predpisa, ki bi urejal postopek pred poravnalnim svetom, vendar želim nakazati vsaj glavna načela, ki bodo prišla do izraza v predvidenem zakonskem določilu in se v praks; tudi že izvajajo: a) poravnalni sveti se ustanovijo praviloma za del območja občine; b) pravna pomoč bo brezplačna; c) preden bo stranka mogla začeti postopek pred rednim sodiščem, bo morala spor predložiti v rešitev poravnalnemu svetu ln to: v premoženjsko pravnih sporih do vrednosti 50 tisoč dinarjev, v razveznih sporih zaradi spravnega poskusa, v očetovskih sporih zaradi priznanja očetovstva in plačila preživnine, v sPorih zaradi ureditve meja, motenja posesti zasilne poti, delitve premoženja, poljske ln gozdne škode In škode po divjadi pa ne glede na vrednost, kakor tudi v kazenskih zadevah pri kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo na primer žalitve, lahke telesne poškodbe — (člen 142-I-KZ) ln ki se pre- Dva poravnalna sveta za Suho krajino Zbori volivcev v žužemberški občini, ki so se te dni pričeli, potekajo kar dobro. Na zborih obravnavajo polletno uresničitev družbenega plana, osnovne kmetijskega plana, elektrifikacije Lipja, Sela Hinje, gradnjo nove šole na Selih in Hinjah, nadaljnjo elektrifikacijo področja Ajdovec, gradnjo lokalnega vodovoda za Žužemberk, Stransko vas in Prapreče. Volivci volijo na teh zborih člane poravnalnih svetov: enega Za hinjsko pod. ročje, e*??ga za ostale predele. Do sedaj sta bila najbolje obiskana zbora volivcev v Hinjah in v 2užemberku. M. S. Prečna presegla plan Opekarna Prečna Je z izdelavo opeke za letoa ie končala. Naredili so je preko 2 milijona kosov, plan pa so imeli 2 milijo, na. Problem za opekarno predstavlja delovna sila, ki gre raje v tekstilno in ostalo industrijo kot da bi opravljala »to umazano delo«. Vso opeko prodajo sproti. Opekarna si je uredila glinokop, premaknili pa 30 tudi nakladalno postajo. ganjajo na predlog oškodovanca na primer majhne tatvine na škodo zasebnega premoženja. V teh primerih stranka ne bo mogla sprožiti postopka pred rednim sodiščem, dokler se ne bo izkazala, da je ostal poravnalni poskus brezuspešen; č) postopek mor> biti hiter in je praviloma ustmen; d) poravnalni svet lahko izvrši predhodne poizvedbe, si ogleda listine, zasliši priče ln izvedence ali Izvrši ogled; e) sklenjena poravnava se vpiše v zapisnik in Ima to za posledico, da se glede zahtevka, ki je predmet poravnave, ne more sprožiti spor pred rednim sodiščem; f) v postopku pred poravnalnim svetom nos; vsaka stranka svoje stroške. 2. In ustanavljanje poravnalnih svetov v našem okraju? V Sloveniji fie Je začela akcija za ustanavljanje poravnalnih svetov na pobudo predsednika Vrhovnega sodišča LRS, nadaljnjo spodbudo Pa smo prenašali na teren predsednik! okrožnih in okrajnih rednih sodišč. Na delovni konferenci (Nadaljevanje na 2. strani) Nedelja bo tudi njihov praznik — dati vseh brigadirjev in brigadirk, ki so gradili letošnja dva odseka, avtomobilske ceste bratstva in enotnosti v Srbiji in Makedoniji. Tudi fantje in dekleta IX. novomeške MDB Alojza Kolmana-Maroka so ji dali košček svojih mladih src. Več o tem berite na 3. strani današnje številke, ki smo jo namenili mladim graditeljem sociallama. Za 22. november, dan, ko bo avtomobilska cesta Izročena prometu tudi v bratski republiki Srbiji, vsem brigadirjem in brigadirkam v okraju: krepak brigadirski hooruk! Kulturna politika noj postane sestavni del ekonomske politike Naprosili smo predsednika Sveta za kulturo in prosveto pri OLO Novo mesto, naj nam pove, nekaj o delu, uspehih in načrtih, ki jih Svet za kulturo in prosveto obravnava. Predsednik Lado Smrekar nam je povedal tole: Volitve novih odborov SZDL Mandatna doba starih odborov SZDL je potekla. V teku so priprave za občne zbore SZDL, na katerih bodo člani SZDL predlagan m sprejeli kondidafcno listo za nove odbore. Na sej I predsedstva občinskega odbora SZDL je bil sprejet sklep, da bodo volitve v novomeški občini končane do 20. decembra. Člani SZDL in ZK naj poskrbe, da bodo novi odbori pravilno Izbrani, V Novem mestu ;n bližnji okolici bodo člani SZDL na občnih zborih sprejeli kandidatno listo. Tajne volitve pa bodo na nedeljo. V bolj oddaljenih krajih bodo volivci sami odločili, če bodo volitve javne ali tajne. Razen novih vodstev osnovnih organizacij bodo člani Izvolili delegata za občinsko konferenco, ki bo v začetku januarja. Na občinski konferenci bodo izvolili delegate za 5. kongres SZDLJ. Kakšne uspehe je doslej dosegel okrajni Svet za kulturo in prosveto? Celotno delovanje sveta je preorientirano na nove organizacijske oblike, ki se v glavnem kažejo v individualnem in skupinskem posvetovanju, v izdelanem in utemeljenem dolgoročnem delovnem programu in v njegovi izvedbi. Ker je svet maloštevilen in nestrokoven, se posvetujemo z uglednimi kulturnimi ln javnimi delavci, ki nam pri delu znatno pomagajo. Osnovni cilj sveta za kulturo je, razgibati dolenjski kulturni prostor, ga poplemenititl z novimi delovnimi oblikami, skratka, hočemo vzbuditi kulturno delavnost, ki bo imela kar najvišji krog sodelavcev ln ki .bo zajela kar največ ljudi našega okraja. Med prve uspehe že lahko štejemo ustanovitev spomeniško varstvene službe na Dolenjskem, ki deluje pri Dolenjskem muzeju pod vodstvom profesorja Janka Jarca. Dalje smo omogočili potujoče razstave, ki obiščejo sleherni kraj našega okraja, če le ima za to ustrezne prostore. Doslej so krožile tri razstavne zbirke ob obletnici Komunistične partije Jugoslavije ln SKOJ, ki so jih pripravili naši muzeji v Brežicah, Metliki in v Novem mestu. Vsi trije muzeji eo zelo razgibani in bodo glavni činitelji pri uresničevanju Ideje potujočih razstav. Društvo slovenskih likovnih umetnikov že pripravlja razstavo slovenske grafike, ki bo v nekaj tednih ila na pot po Dolenjski, Beli krajini in Posavju. Komisijo za izbor je na našo prošnjo izbralo Društvo slovenskih likovnih umetnikov, povabljeni Pa so bili vsi slovenski grafiki. Po končani razstav! naj bi naša podjetja ln ustanove deia odkupila, tako da bi ostala na našem območju in ga na ta način z likovnega stališča obogatila in poplemenltila. Tu moram opozoriti na pomembnost te razstave za naše šole. saj jim bo to prav gotovo v veliko spodbudo pri likovni in estetski vzgoji. Zato naj to razstavo vidi vsa šolska mladina našega okraja. Med uspehe sveta za kulturo sodi tudi ustanovitev Dolenjske založbe. To je samostojnega podjetja, ki bo izdajalo knjige z različnih področij, v prvi vrsti pa to, kar sodi v kulturni prostor našega okraja. Semkaj spadajo tudi knjižna dela za kritje potreb naših šol, ki še vedno tako zelo potrebujejo razne priročnike. Narekuje jih potreba v novih programih in novih oblikah šolskega reformnega gibanja. Več o tem je že povedal direktor založbe književnik Sever in Sali. Prav tako je svet poskrbel za ustanovitev Inšpektorata, ki bo skrbel za rast in razvoj občinskih in ostalih knjižnic. Za inšpektorja je bil imenovan upravnik študijske knjižnice »Mirana Jarca« tovariš Bogo Komelj. (Nadaljevanje na 5. strani) OBVESTILO 0 PRESELITVI Obveščamo vse občinske organizacije Zveze borcev ln družbene organizacije, da smo se preselili v nove prostore no GLAVNI TRG STEV. 3-L Telefon 43 (Vhod iz Dilančeve ulice) OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOVO MESTO „Uspeh je izreden!" Množične prijave v letošnji krvodajalski akciji »Napete nršice kot lok...« — spominček na delo 7. novomeške mladinske delovne brigade Milana Majcna, ki je požela letos lepe uspehe v Negotinu na Vardarju. To, kar je mladina bratskih jugoslovanskih narodov lani dala Dolenjski in Spod. Posavju, so letos brigadirji našega okraja hvaležno vrnili v Srbiji in Makedoniji. Vsi pa si ob nedeljskem jubileju veselo In spodbudno kličejo: NA SVIDENJE 1. APRILA 1960, ob nadaljevanju del na veliki cesti bratstva in enotnosti mladega rodu socialistične domovine! — Najbolj Se je postavila Orehovica — je povedala predsednica RK Šentjernej, tovari-šica Stembergerjeva, — Prijavilo Se je kar 115 ljudi, najvet po zaslugi šolskega upravitelja Marjana Missona, ki je s pomočjo učiteljev pridobil toliko krvodajalcev. V Šentjerneju je bilo 186 ki. vodajalcev. Zbrale So jih odbor-nice RK tovarišice Kraljeva. Stembergerjeva in Skerbčeva. V Semiču so odvzeli kri 138 krvodajalcem, skupaj 39 litrov krvi, v Črnomlju pa 107 krvodajalcem 32 litrov. Izredno lep uspeh je bil v Metliki, kjer se je prijavilo kar 590 ljudi! V občini Videm-Krško je bik 378 prljavljencev brez Kostanjevice- kjer se je prijavilo 177 ljudi. O poteku akcije v ostalih krajih bomo še poročali. v Zdravnica, ki vodi,ekipo Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, je zelo pohvalila po. tek letošnje krvodajalske akcije v našem okraju. Po planu je bilo predvidenih 4000 odvzemov krvi. Plan bo brez težav izpolnjen in celo presežen. Tudi organizacija dela Je letos mnogo boljša kot lani. Ekipa lahko v osmih urah odvzame kri le 150 krvodajalcem. Vsakogar pred odvzemom krvi temeljito rentgensko ln interno pregledajo ter ugotovijo njegovo krvno skupino. Zaradi- tega mora odvzem Stanko Arnšek iz Vidma-Krške-ga je zmagal na vel.ki prireditvi POKAŽI KAJ ZNAŠ« v nedeljo v Brestanici. Več o uspeli prireditvi prizadevnega aktiva LMS Brestanica na 8, strani današnje številke! potekati tako, da prihajajo krvodajalci v določenih ča«ovnih presledkih, najbolje je, na uro po 20 ljudi. Ekipa mora namreč stremeti za tem, da svoje strokovnjake čim bolj ekonomično zaposli, hkrati pa mora paziti na to, da krvodajalci ne čakajo. Včasih prav zato ekipa dela tudi 14 ur nepretrgoma. V njej je 11 ljudi s strokovnega področja in 4 s tehničnega. Kri po odvzemu odneso v avtohladil-nik, vsak večer Pa jo sproti odpeljejo v Ljubljano v transfuzijski zavod, v nepredelani obliki je takšna kri uporabna 14 dni, nato Pa odvzamejo iz steklenic nesedimentirani del, ki je uporaben še naprej kot krvna plazma. VREME ZA CAS OD 20. DO 29. NOVEMBRA. Se pred 20. novembrom sa pričakuje vdor mrelega, zraka iz Rusije, s sneženjem. Nato pretežno suho in mrzlo flfMM. A okrog 24. novembra i;ekaj snežnih padavin. — V nadaljnjem polekubosuho in kala na otoplitev. Okrog 29. novembra ponovno močne ohladitve in zlF-pet nekaj snežnih padavin. ZUNAMJEPOL ITIČNI TEDENSKI PREGLfiD O poravnalnih svetih (Nadaljevanje s i. strani) piticlsednlkov &odisč, ki je o.ia pjo-eeena temu vprašanju, smo mogii ugoiovul, da so neaaien okraj, oziroma občine dosegla že ZdUi.imve u^pene, saj so na pi.ii. i i aekaien poravnalni •veti v Pomurju in na Štajerskem obravnavali že preko j»to zadev in od teh kakin 60 odstotkov zadovoljivo rešili. Zavedajoč 6e, da bodo poravnalni »veti učinkoviti pomočni-ki pri urejevanju sporov in razbremenitvi rednih sodišč, $m0 tudi v novomeškem osraju pričeli z organiziranjem teh organov, seveda v najožjem sodelovanju s krajevnimi, oblastvenimi in političnimi predstavniki; večinoma so ti to akcijo že od vsega začetka ugodno sprejeli ln tudi podprli, ostalim redkim pa smo kaj kmalu pre-pričlj Ivo odpravili neutemeljene pomisleke o morebitni učinkovitosti tega družbenega organa. Zaenkrat je predvideno, da bi delovalo v novomeškem okraju 54 poravnalnih svetov, ki bodo po večini krajevno vezani ria okoliše krajevnih uradov. Tako smo predvideli v občini Brežice 8, (Artiče, Brežice, BlzelJ-sko, Cerklje, Dobova, Kapele. PiŠece |n Velika Dolina), v občini Črnomelj 6 (Črnomelj, Semič, Dragatuš, Adlegičl, Vinica n Stari trg),v občini Metlika 2 (Metlika in Gradac), v občini Novo mesto 12 (Straža, Dolenjske Toplice, Skocjan, Stopiče, Brusnice, Mirna peč. Šentjernej, Smarjeta, Otočec, Novo mesto I ln 11), v občini Žužemberk 2 (Hinje :n Žužemberk), v občini Sevnica 8 (Bučka, Loka, Blanca, Studenec, Sevnica, Šentjanž, Tržišče, Zabukovje), v občini Videm-Krsko 8 (Vi-denvKrsko, levi ln desni breg, Zdole, Veliki Trn, Raka, Kostanjevica, Fodbočje in Lesko-vec), v občini Senovo 2 (Brestanica in Senovo), v občini Treh-;nje 7 (Mokronog, S-entfupert. Veliki Gaber, Trebnje. Velika Loka, Dobrnič in Mirna). Do začetka tega meseca Je bilo izvoljenih 25 poravnalnih svetov tn to v občini Brežice ln Novo mesto vsi, v Brestanici, v Le-skovcu, na Bučki, na Raki, v Sevnici in v Senovem. V občinah Črnomelj, Metlika. Trebaj© in Žužemberk Pa do sedaj še niso izvolili nobenega poravnalnega sveta, kar kaže le premajhno zanimanje za ta družbeni organ. Od »kupno 144 Izvoljenih članov poravnalnih svetov je 128 moških in 18 žensk, p0 socialnem sestavu pa 13 delavcev, 42 uslužbencev, 70 kmetov, 8 obrtnikov, 2 upokojenca in ll ostalih poklicev. Praktično je že začelo delati 8 poravnalnih »vetov, najaktivnejši je na Blzeljskem In v Veliki Dolini. V brežiški občini Je tudi *e imel tamkajšnji predsednik sodišča posebne instruk-cljske sestanke z vsemi Člani. Po vrsti sporov Je bilo največ iporOv Iz naslova odškodnin za poljsko škodo, mejnih sporov ln družinskih sporov. Poravnalni sveti so v 75 odstotkih dosegli Sam se je odločil za pitanje telet Upravnik dvorske zadruge mi je povedal, da je Tone Urban:'i o iz Srednjega Lipovca prevzel od zadruge dve teleti, da ju bo pital. Sklenil sem, da bom pogledal, kako se je mladi gospodar lotil pitanja, ld se ga nekateri tako otepajo. Ko Goljufivko je med nami 13. nccverrvbra je — 78-letna M-S. Iz Novega mesta prijavila ne novOmeiki postaji LM neanano storilko, katera Jo Je dva dni prej ogoljufala za 7000 dinarjev. Neznanka Je namreč zatrjevala, da bo dobila pri novomeškem RX paket in plaSč ter Ju prinesla prevaranta. Na enak način Je ogoljufala Se M-letno J. &. iz Novega mesta za 4000 din. Obema Je dali za prejeti d«nar nečitljivo potrdilo. Na podoben način Je skušala ogoljufati Se več državljanov. Organi TNZ so ugotovili, da J« goljufivka Ivanka strmšek, rojena leta W2S v Ljutomeru, ladaja pa se tudi za Marico Hrovat. Ivanka je zaradi prejšnjih dejanj, ki ■e niso skladala z zakonom, znanka orftanov Javne varnosti, saj sta bili za njo, Se preden Je prtila v Novo mesto, razpisani dve tiralici. Ljudje, ne" nasedajte taktin ln podobnim goljufom! Nobon neznanec vam ne bo prodal nič poceni, v to hodite prepričani. Potikajo pa se okoli taki, ki bi radi živeli na tuj, tuli na vaJ račun. S pošteno prisluženim denarjem raje polteno kupite kar potrebujete, ker vam bo le tako denar kaj zailcKei! sem v sredo dopoldne obiskal Toneta, sem ga našel doma, pripravljal je drva. Prav rad me je spremil v hlev in mi pokazala svoje tri negovančke. Enega, od domače krave, pita že peti mesec — sedaj tehta preko 220 kg; tudi mala dva sta prav lepa, čeprav ju šele komaj uvaja v pitanje. Tone ima lepo urejen hlev In dobro negovano živino. Da je dober gosipodar, vidiš tudi na njegovem gnojišču, kjer ima lepo zložen gnoj. Povedal mi je, da se je za pitanje sam odločil. Njegovi krmni obroki, ki si jih je sam sestavil, kar ustrezajo. Za pitanje ima pripravljeno primerno krmo. Ko sem odšel od Toneta sem bil še bolj prepričan, da je neopravičeno stališče nekaterih kmetovalcev do pitanja telet, M. S. poravnavo. Prepričan sem, da bo uspeh mnogo večJs, ko bodo začel: delati še ostali poravnalni sveti ter da bodo izpolnili svoje poslanstvo, zlasti tudi v okoliših, ki jih rz pravosodnih izkustev opredeljujemo kot pravdarske predele, tako na primer okrog Starega trga, Vinice, Gaberja ln Šentjerneja. 3. Kaj pričakujete konkretno v svojem poklicnem delu od teh novih organov? • Postopek pred poravnalnim svetom ima poleg vsebinske prednosti družbeno politične narave tudi tehnične prednosti pred postopkom na sodiščih. — Predvsem so poravnalni sveti ljudem bliže kot sodišča; to velja tudi za novomeški okraj, v katerem še nI zaključena mre'ža okrajnih sodišč. V primerjavi s predvojnim stanjem je bilo namreč na tem področju 10 okrajnih sodišč, danes jih je le 8. 2e to pove, da nimajo vsi prebivalci ugodne povezave s sedežem sodišč ln da bodo krajevno bližji In pristopnejši poravnalni sveti v hitrejšo in tudi cenejšo pravno pomoč; cenejšo ne le zaradi bližine, ampak tudi zaradi tega. ker odvetnik! predvidoma pred poravnalnimi sveti strank ne bodo mogli zastopati. Znano pa je, da pravni stroški močno narastejo, kjer sodelujejo plačani zastopniki. Sodniki se nadejamo, da bodo poravnalni sveti v sorazmerno visokem odstotku razbremenili sodišča tistih pravnih drobnarij, na primer žalitve, obrekovanja, običajne lahke telesne poškodbe ln manjše pravne spore, mejne spore, družinske prepire, k« nas močno zaposlujejo. Drobna dejanja po-menjajo velik odstotek zadev, s katerimi se ukvarjajo sodišča-Tako so okrajna sodišča obravnavala v minulem letu 2.274 kazenskih zadev in 3.207 pravnih zadev Ce vemo. da je od teh Števil od 40 do 60 odstotkov takih zadev, o katerih bodo razpravljali poravnalni sveti ln da je pričakovati vsaj dve tretjini poravnav, takoj spoznamo tudi praktičen pomen poravnalnih svetov za sodišča. Četudi seveda to ne pomeni, da bodo sodišča sproščena vseh težav, ki jih danes tarejo, je vendarle treba poudariti, da bo uspešno delovanje poravnalnih svetov omogočilo sodiščem, da bodo še kvalltetneje ln ekspeditivne! e obravnavala pravno težje in družbeno pomembnejše zadeve Štefan Simonflč ke odloči, da bo priredil tiskovno konferenco, to ni navaden dogodek. Ze nekaj dni pred konferenco dajejo njegovi ministri obzirne namige v svet, da bi čimbolj vzbudili zanimanje javnosti in nudili tisku kost, da jo lahko gloda do velikega dogodka oziroma do takrat, ko l»o spregovoril orakelj. Zakaj redke tiskovne Konference, ki jih prireja general de Gaulle, so v marsičem podobne delfijskemu makiju ne toliko po zavitosti odgovorov, kolikor po avtoritativnem tonu odgovorov ali še bolje izjav, ker na neprijetna vprašanja general kratko malo ne odgovarja. Vsekakor najpomembnejša novost z njegove tiskovne konference je bila ta, da bo predsednik sveta ministrov ZSSR NlkJta Hrufičev obiskal Francijo petnajstega marca prihodnje leto. Ker pa general želi imeti pred sestankom na najvišji ravni še eno konferenco zahodnih državnikov (prva bo 19. decembra leto^ v Parizu), je najbolj verjetno, da bo sestanek na najvišji ravni (Eisenhovver. Hruščev, Macmillan in de Gaulle) šele maja prihodnje leto. To pomeni, da Je zmagala de Gaullova zahteva, naj bi bil vrhunski sestanek šele prihodnje leto — na veliko jezo Britancev in nejevoljo Američanov. Britanski tednik »States-man« je zapisal, da je zahodno zavezništvo podobno konvoju, ki mora brzino plovbe uravnavati po najpočasnejšl (ln najšibkejši) ladji. Francoski odgovor se seveda glasi, da Anglosaksonci nimajo monopola na sestanke s Ilruščevim. Ce sta se Macmillan in Eisenhower lahko sestala s sovjetskim premierom pred sestankom na najvišji ravni, čemu se ne bi smel še de Gaulle. Britanci so se naposled le sprijaznili z odgoditvijo vrhunskega sestanka ln uradno izjavili, da se strinjajo s francoskim sklepom. ■v.wtM »v. .... . .Tiišanja medsebojno ..iopletena. V primeru Francije je marsikaj odvisno od Alžirije. V tem pogledu je de Gaullova tiskovna konferenca pomenila korak naprej. Znano je, da je predsednik francoske republike 16. septembra letos razglasi) svoj načrt za rešitev alžirske krize, po katerem bodo — določen Čas po pomiritvi v Alžiriji — Alžirci lahko odločali na referendumu ali se bodo odcepili od Francije, ali bodo vzpostavili avtonomijo, ali pa se bodo integrirali s Francijo. To pot je dopustil možnost, da bi pogajanja o premirju z zastopniki narodnoosvobodilnega boja vključevala tudi politična vprašanja, ki zadevajo referendum. Voljan Je tudi začeti tajna pogajanja, še zmerom pa vztra- zvezo. Zanj so vse vzhodnoevropske države zasužnjene po Sovjetski zvezi in, kar je še bolj nerazumljivo, Jugoslavijo prišteva med tiste države, ki nimajo svoje politike ln tako rekoč svoje neodvisnosti. Ta njegova izjava je vzbudila silno neprijeten vtis ne samo pri nas, ampak tudi v mednarodnih krogih, saj je vsemu svetu dobro znano, da vodi Jugoslavija popolnoma neodvisno ne samo zunanjo, ampak tudi notranjo politiko, ln da je nasprotnica blokov in blokovskih razprtij. Poznejše sporočilo francoskega zunanjega ministrstva je sicer skušalo ta neprijetni vtis popraviti, toda javnost se kljub temu začudeno sprašuje, ali de Gaulle res ne ve, kakšen I* položaj Jugoslavije v svetu. DE GAULLE IZJAVLJA Ja, da mora biti Pariz tisti kraj, kjer se bodo pogajali. Seveda jamči slej ko prej zastopnikom FLN svoboden odhod iz Pariza ne glede na rezultat pogajanj. De Gaulle je šel celo tako daleč, da je grajal alžirske kolone. »Veter zgodovine je obrnil novo stran — od njih je odvisno, da izpišejo novo stran v knjigi zgodovine.« »Hrepenenje po preteklosti« ne bo moglo zaustaviti »evolucije« v Afriki. Spremembe se bodo zgodile »mimo Francije«, če se ta ne bo odzvala. To so bile sicer pogumne besede, toda vprašanje je, če si jih bo de Gaulle upal uresničiti v sedanjih razmerah. Toda predsednik francoske republike se nI mogel premagati, da ne bi zviška oplazil vzhodni blok oziroma Sovjetsko Ce povzamemo, vidimo, da se Je de Gaullu posrečilo vsiliti zahodnim zaveznikom svojo politiko do sestanka na najvišji ravni, vsaj kar zadeva datum njegovega sklicanja. Ni dvoma, da skuša vplivati tudi na politično vsebino razgovorov na vrhu. V tem pogledu pa se bo moral nekoliko približati stališču Londona In VVashingtona in nedavni oblek britanskega zunanjega ministra Selwyna Llovda v Parizu pomeni poskus zboljšati hladne odnose, ki vladajo zdaj med pari zom in Londonom. Prav te dni se je mudil v Londonu zahodnonemški kancler Adenaucr. Ker pa so odnosi med Bonnom In Londonom še mnogo slabši kot tisti med Londonom in Parizom, je dvomljivo da je kaj prida dosegel. Kako je z elektriko? Zadnje čase je v vseh časopisih precej uredb, navodil, preklicev navodil ln uredb, ter preklicev preklicev — Vse to pa je zvezano z elektriko, količino porabe toka in cenam; "ako ln koga b0 elektrika p, iovem .tresla'? V tem mesecu vas b0 obiskal inkasant »Elektro«, tisti, ki po. bira denar za elektriko. Ta vam bo dal na posebenm obrazcu napisano, koliko kilovatnlh ur lahko porabite v naslednjih dveh mesecih. Določene kilovat, ne ure bosti Pečali po 3 din, kar jih boste Porabili več pa po 30 din uro. Ce ne boste z elektriko varčevali, se vam lahko zgodi, da"vyn,b0 stresla iz žepa precej d*narja. Koliko elektrike pa lahko vsak porabi, da ne bo tresla? KZ Čzešnjevec odgovarja Uživam REDIN m Mešajte v hranu uvakrat ali trikrat na dan po eno žlico RED IN A, uspeh bo presenetljivi Proizvaja Veledrogerlja, Ljubljana, Mestni trg 22. BJ Nizozemska ho dobavila jugoslovanskim živinorejcem 3000 plemenskih svinj ln 2000 goved- Vsak teden prispe deset vagonov Živine v Jugoslavijo Nizozemska živina se je pri nas dobro obnesla, ker so zanjo boljfcl pogoji. V 42 številki smo objavili dve notici o KZ Creanjevec, ki sta imeli naslov »Zmešnjave okoli KZ CrešnJevec« ln »Lepo sosedstvo«' Notica »Zmešnjave okoli KZ CrešnJevec« govori o tem, da Je ta zadruga prodajala semensko pšenico po 45 din kg. namesto po 65, kakor Je bila dogovorjena cena s KPZ Črnomelj in da Je vprašanje, če Je bila ta pšenica sploh semenska. Rezka PlrS, uslužbenka KZ Ceš-njevec, nam je pred kratkim odgovorila: »V lanskem letu Je naša zadruga obdelala 8 ha pustih njiv tn jih zasejala s priznanim semenom sanpastore. Zemljo Je obdelala po navodilih strokovnjakov. Ko Je bos spomladi komisija ocenjevala, katera pšenica Je semenska tn katera ne, Je Crešnjevsko izpustila, ker baje zanjo ni vedela. Naša pšenica ni nič zaostajala za metliško. (S tem hoče verjetno dopisnica povedati, da Je bila metliška priznana za seme. njihova pa ne Op. ur.) Iz tega pridelka smo res prodali nekaterim posameznikom za njihovo potrošnjo okoli 300 kg pšenice po lastni ceni. Ko so nam iz KPZ v Črnomlju povedal , da Je to nepravilno, smo takol prenehali.« Tuka.l nas 5e vedno mot; beseda »potrošnja«. Ta pšenica za potrošnja Je bila verjetno za setev, ker Je drugače ne bi prodali samo 300 kg. Ce pšenica ni bila priznana za semensko je ns bi smeli pro-' dajati kot seme, če pa Je bila priznana, bi jo morali prodajati po dogovorjeni cent. In Se o lepem sosedstvu; KZ CrešnJevec ima odločbo od občine Črnomelj ln okraja Novo mesto, d;, spadajo k njej vasi Gradnik. Sodnji vrh in Fraproče, ki so bile včasih pod bivšo KZ Strekljevec. Tukaj zadruga tudi odkupuje tn sklepa pogodbe Kakor pravijo člani zadruge je prišla na teren KZ Semič odkupovat samo les. Umetna gnojila se tudi niso strdila, zato j.h nismo mogli drobiti in prodajati po 10 din kg. Našim članom zadruga reg veliko pomeni. Ceprav sem 2e 12 let v zadružnem sektorju takega sožitja še nisem videla. Ze 4 leta jim je KZ organizirala zavarovanje žlvme .letos pa še prašičev in posevkov. Zadruga odkupi vse tržne presežke. Letos smo kljub slabi letim odkupili 23.000 kg krompirja. 33 t,soč kg namiznih jabolk, 12 tisoč kg pšenice, 130 prašičev ln ostale trZne presežke. Zdravilna zelišča nam prinašajo naprodai tudi iz semjškega področja.« Kakor je videti, se Je KZ Creš-nlevec za nekatere navedbe upravičeno pritožila, nekaterih ne more pobiti, nekatere pa je pobila le delno. (N. pr. tisto, da Imajo od- ločbo za tri vasi. semiška zadruga pa pravi, da »barantajp« v petih vaseh bivše KZ Strekljevec!) Sicer pa ne bi bilo slabo, če bi se upravnLka obeh zadrug bolje sporazumela ln sproti na pameten način reševala probleme, ki se pojavljajo.___ Komunalno podjetje SNAGA — LJUBLJANA Povšetova ul. 12 proda — tovorni avtomobil znamke KISckner, v voznem stanju, — k'persko napravo za tovorni avtomobil FAP tipa 4 GE- K, — 13 kom. težkih voz z gumijastimi kolesi, — več rabljene konjske opreme, — več razhodovanih avto gum. Navedeno sd lahko ogledate v prostorih podjetja v nedeljo 22. novembra od 7. do 12. ure. Ti, ki imaš samo eno sobo ali samo kuhinjo (temu se pravi učeno prva tarifna enota), plačaš razen elektrike še 73 din mesečnega prispevka, lahko porabiš na mesec 120 kilovatnlh ur. Te boi plačal Po 3 din, ostale, kar jih boš porabil več, pa Po 3o din. Ti, ki imaš sobo in kuhinjo in plačaš 105 din mesečnega Prispevka (75 din za kuhinjo in 30 din za sobo) lahko porabiš na mesec 180 kilovatnih ur (120 za kuhinjo In 60 za sobo). Ti, ki imaš kuhinjo in dve sobi in plačaš 135 din mesečnega prispevka (75 din za kuhinjo in za vsako sobo po 30 din), lahko porabiš na mesec 240 kilovatnlh ur) 120 za kuhinjo ln po 60 za vsako sobo). Stvar gre tako naprej, da za vsako sobo, za katero plačaš po 30 din mesečnega prispevka, porabiš lahko Po 60 kilovatnlh ur. Najbolj bo elektrika stresla tiste, ki imajo električne štedilnike in pečice, ker te porabijo največ elektrike. Električna pečica porabi namreč 20 do 30-krat več kot močna 100 vatna žarnica. Radio porabi približno toliko toka kot običajna žarnica. Aparati z motorjem (sesalci za prah, pralni stroji, hladilniki itd.) porabijo sicer več električne energije, vendar še razmeroma malo, če motor ne teče ure in ure. Precej pa potrošijo razen električnih peči ln štedilnikov še bojlerji. Za kuhanje na elektr. štedilnikih uporabljajte posode z ravnim dnom, ker v teh hitreje zavre — ln ko zavre, Izključite elektriko aH Zaradi slabih dimnih naprav pogorela hiša 7. novembra le izbruhnil požai v stanovanjski hiši Jožeta Osoj-nilka iz Gornjih Pohancev pri Brežicah. Ogenj Je popolnoma uničil hišo vredno 700.000 dinarjev, ki pa ni bila zavarovana. Do požara je prišlo zaradi slabih dimnih naprav. Zaradi slabih dimnih naprav I« bilo že več požarov. Poskrbite, da bodo v redu, ker si s tem ohranite nemara tudi hišo! pa vključite na manjšo porabt Najmanj toka porabijo elektri< nI brivski aparat, približno en< kilovatno uro v sedmih letih. Torej dragi državljani, če nočete elektrike preveč drago plačevati, potem se držite navodil in varčujte, kjer se le daj Ce se boste naučili šteditl vara bo lažje tudi po novem letu, ko se bo cena električni energiji povečala od 3 na 7 din za kilovatno uro. Pa še nekaj za naše urade, podjetja in društva: Poslovne in društvene prosto, r« se ne sme ogrevati z električnimi pečmi (radiatorji, kalorifer j i, lnfražarnicami in z drugimi električnimi pečmi). Konzument dobi dovoljenje 8a uporabo teh od Elektrogospodarske skupnosti, Ljubljana. Taka dovoljenja izdajajo samo tistim konzumentom, ki zaradi nevarnosti požara ne morejo ogrevati prostorov s pečmi na drva, premog ali drugačnimi. Taki prostori so kioski, prodajalne »Pe-trola«, kino kabine in drugi. temtedmi nabiramo List robide (4« dinarjev), maline (40 dinarjev). Rastlino kopitnlka s korenino (75 dinarjev), jeternika (150 dinarjev). Korenine beiadone (140 dinarjev), arnike (350 dinarjev), blu-šča (160 dinarjev), regrata ru menega (125 dinarjev) Korenine blušča je treba razrezati kot gobe. Plodove česmina (120 dinarjev), črnega trna — oparnice (50 dinarjev), Sipka — celi (50 dinarjev), sipek — luščine bre* semena (180 dinarjev), glog — beli trn — medvedove hruškiee (50 dinarjev). Lubje češminovih korenir. (320 dinarjev), češminovih palic (65 dinarjev). » ~ - -,- .. ----- ,• IZ RAZNIH STRANI <* indijski ministrski predsednik Nehru Je izjavil, da Je Indijska vlada poslala kitajskemu prlmii-ru Cu En Laju predloge za poravnavo obmejnega spora med obema državama. Po mnenju Indijske vlade so Cu En Lajevi predlogi nesprejemljivi. Pripomnil je, da bodo vsak napad na himalajsko državo Butan imeli za napad na Indijo. Isto veJja za indijski protektorat Siklm. H Zahodnonemška socialno-demokratska stranka Je sprejela svoj nov) program, pet) v svoji zgodovini. V programi: se je odrekla več tradicionalnim načelom delavskega gibanja v Nemčiji. Namesto tega je sprejela načela tako Imenovanega svobodnega tekmo- osnovr za ekonomsko politiko. ■ Minila so tri leta, odkar se mudi na Sinaju ob egip-tovsko-izraelskl meji motorizirani odred J L A, ki je v sestavi varnostnih sil OZN v Egiptu. k3 Na kongresu de-gollstlčne unije za novo republiko so sprejeli resolucijo, s katero podpirajo de Gaullovo ln vladno politiko do Alžirije. ■ Skupina oficirjev pehotne šttle v Omdurmanu v Sudanu Je skušala strmoglaviti vlado generala Abuda. uporniki, ki so jih po Štirih urah polovlli, so najšprej zasedli radijsko postajo ln minirali več mostov, ker pa druge vojaške enote upora niso podprle. Je bil le-ta kmalu zatrt. Kmetijsko posestvo Me.t4.Cka ima na zalogi večjo količino sadnih sadik: jablan, hrušk in sliv. Sadike so prvorazredne, sorte kvalitetne — cene ugodne, Interesenti pošljite naročila na naš naslovi Prav gotovo je v našem okraju še nekaj podjetij, ki so delala ln Se delajo za izvoz. 1-VepriČani smo, da bo v doglednem času zlasti potem, ko si bodo naša podjetja nabavila zadostno število strojev ln druge opreme, število obrtnih podjetij, ki bodo delala za zvoz, zelo naraslo. domaČa obrt je panoga, katere dejavnost spada v seznam obrti podobne dejavnosti. Na Do-.enjskem in Beli krajini je bila ta obrt nekoč močno razvita. Prav posebno je slovela dolenjska lončevina, belokranjsko platno ln ve-^enina in suhokrajnsko izdelovanje raznih predmetov Iz ličja, slame, koruznlce m podobnega materiala. Zadnja vojna je to obrt skoro popolnoma zatrla. Danes pa se kaže spet vedno večja potreba po tej obrti. Zaželena in iskana Je postala zaradi značilnosti krajev, kjer se izdeluje, ker prav te krajevne posebnosti, zlasti tujca, najbolj privlačijo. Ponekod v Sloveniji si Je domača obrt že utrla pot na domači tn inozemski trg, Skoda je le, da Dolenjska in Bela krajina v tem pogledu tako zaostajata, čeprav se nam ponujajo vsestranske možnosti. Naše kmečko prebivalstvo bi moglo s takim delom mnogo zaslužiti, zlasti v poznojesenskem in zimskem času. Tu In tam »e ukvarjajo ljudje z izdelovanjem vrbopletarskih predmetov, prave organizacije pa ni. Možnosti za opravljanje domače obrti je v novomeškem okraju veliko. Seveda manjka predvsem dobra organizacija To sedaj poskuša okrajna obrtna zbornica. Zadala si Je nalogo, da poživi vrbopletarstvo v Mokronogu polskušala bc najti možnost ponovne ož'vltve vezlljstva v Beli krajini, zlasti v Ad'eSičih. prav posebno pa potegniti iz dolgoletne zaspanosti šentjer-nejskd lončarstvo- Pri tej obrti ne gre več za navadne lonce in sklede, marveč za tiste predmete, ki prihajajo *e v ljudsko umetnost oziroma v umetno obrt (majolike, vaze, bokali, reliefi, otroške igračke in podobno). Tako blago Ima na inozemskih trgih visoko ceno, pa tudi domači trg bi bilo treba z njim založiti, da bi se preprečil enkrat za vselej dostop raznemu ničvrednemu kiču. ki preplavlja naše tržišče. Možnosti razvoja domače obrti na Dolenj tkem so velike. V leseni galanteriji bi se dalo s pridom razviti lesostrugarstvo za izdelovanje raznih lesenih okrasnih predmetov iz naših žlahtnih lesov Ves odpadni les naše lesne industrije je tako rekoč zavržen ln se uporablja le še za kurjavo. Iz tega materiala bi bilo možno Izdelati nešteto okrasnih predmetov za lastne potrebe in izvoz. Ena Iskanih panog domače obrti je tudi Izdelovanje lntarzij. Surov nska baza je dobra saj se Intarzije izdelujejo iz odpadkov furnirja, cena na Inozemskem trgu pa ni ravno nalslab*^. Na Dolenjskem Je na zelo nizki stopnji e predmete domače obrti. Samo to pa še ne zadostuje. Ce hočemo domačo obrt okrepiti, moramo dati ljudem tudi priložnost za Izobraževanje. Da bi Izdelki naše domače obrti postali resnično dobri in enak] tovrstnim izdelkom sosednjih držav, bi bilo nujno potrebno osnovati stro-kovno šolstvo, ki bi dalo izdelkom plemenitejšo zunanjo obliko ter jih usmerilo v so-rodnejše In čim mnogovrstnejše namene za izpolnilev nalog, ki ]!h današnje življenje Slede na kulturne ravni, zahteva. Poudar ti moramo, da je Iskati početke vfakemu Izdelku, k i ga štejemo v to aH ono" strokr domače obrti, v stvarnih potrebah našegn gospodarstva In gospindini.itv«, ter v težnli posameznikov, dati Izdelku ustrezno zunanjo obliko, ker le take oblike vodijo do napredka ln razvoja. Ramo Iskanje trgov ske plat' nas lahko zavede na stranpota Zlasti moramo to omeniti pri igračkarstvu, sporninkar&tvu in lesni galanteriji. Ti pred- meti niso pri na9-niti najmanj na višini, ki jo zahtevata čas in naša obča kulturna raven. Manjka nam pobude, da bi zbrali ln uredil) naše ljudske vrednote ln ugotovili, kje to bogastvo uporabiti. Sistematično Je treba ugotoviti materiale ln način obdelave, uporabo prvin naše narodne ornamentike posebej za les, posebej za lončevino, tkanine, vezenine itd. Tega pa ne moremo zahtevati od preprostega proizvajalca, marveč more to delo opravit! le strokovno šolstvo, ki si mora seveda zgraditi trdne temelje v smislu sodobnih zahtev življenja. Ze ljudska in srednja šola b morale Imeti neposreden vpliv na razvoj domače obrti, še v večji meri pa na vzgojo najširših ljudskih plasti, ki bi znale ločiti pristno od nepristnega ter pravilno ceniti vrednosti ljudskega blaga. Zato bi moral! sprejeti v učni načrt risanja ln ročnih de: vsaj de] učnega gradiva, ki zadeva to nalogo Domača obrt s« kot specialna vrsta obrtne iejavnostj razvija v povsem drugačnih pobojih kot redna obrt. Zal naša obrtna zakonodaja sploh Se ne opredeljuje domače obrti, zato se tako razvija tako rekoč na jv^eje-tieni pravnem po^žaju rcpzurn'rjrv'6 je. da po--nanlkan)? pravnih predpisov njen razvoj ne lp zavira, marveč celo preprečuje n'eno nastajanje ali oživljanje, čeprav so dane vse možnosti za razvoj te obrt!. Med zelo važnimi činitelji, ki vplivajo na razvoj te obrtne dejavnosti, je seveda tudi odmera družbenih dajatev, ker pojem domače obrti še ni povsem razčiščen, tudi n! še tovrstne pravilne ureditve. Morali bi urediti tako, da bi bile družbene dajatve, predpisane domači obrti, vsaj v začetku čim nižje in seveda pavšalne Izdelki te obrti, 60 spoznani kot dobri za Izvoz, bi morali biti oproščeni vsakega prometnega davka. Občinski LO bi morali o tem resno razpravljati, žal pa vse prepogosto gledajo v obrti le vlr dohodkov za kritje svojih proračunov. KADRI V OBRTI Eno zelo važnih vprašanj v obrti je vprašanje strokovnih kadrov. Danes Je v novomeškem okraju v učenju 1338 vajencev, ki bodo prej aH slej postali pomočniki. Takoj ko opravi vajenec pomočniški izpit, nastane vprašanje, ali bo ostal v obrti ali pa bo prešel v industrijo. Zakaj ta pojav? v industriji ima obrtni delavec sedaj mnogo boljše plačilne pogoje kot v obrti. Tam se lahko specializira na eno samo fazo dela, kar je vsekakor zanj bolj ugodno in manj odgovorno, v prejemkih Pa ni velike bistvene razlike. Na vsak način bo v bodoče treba doseči, da bodo plače obrtnih delavcev Vjzenačene s plačami industrijskih delavcev. Zaradi večje Izpopolnitve morajo obrtni vajenci že v prvem ln drviRem letu opravljati vajenske izpite, ob koncu tretjega učne-ffa leta Pa opravljajo pomočniški izpit, če so z učioni opravili končni Izpit na vajenski šoli. Po Štirih 'etlh pomočn'škp delovne dobe 'ahko obrtni delavec že oDrnv' mojstrski lz-~1t, k' mu potreben bO#* ciji z istimi tovariši in tova-rišicami. Pozdrav in drugo leto se spet vidimo.. ,* Tretji brigadir je RUDI M1HAL1C s Potovrha. Pove' dal je, da je bila letošnja akcija njegova največja življenjska -radža*. kar prevelika, •*ker nisem mogel videti vsega, kar sem srečal Skoda, da nismo potovali bolj počasi, potem bi se seznanil še z marsičem. Kljub temu sem se veliko naučil, kar mi bo močno koristilo- Želel bi, da bi imel še kdaj takšno priložnost. In vsem kmečkim mladincem priporočam saj eno tako potovanje m lepe doživljaje.* Rudi je bil še kar zgovoren. Brigadirji okoli naju so se šalili: "-Dobro, da ti je povedal toliko o sebi. kajti mi ga poznamo kot molčpčega mlad'ncn. čuli smo sam »Nikad se nije bolje živelo...« Cez tri dni bo jugoslovanska mladina podarila domovini 110 kilometrov sivega asfaltnega ln cementnega traku, ki bo omogočil še hitrejši napredek in še čvr-stejšo vez med jugoslovanskimi narodi. Dekleta naSe zadnje letošnje okrajne mladinske delovne brigade na cesti: pridne so bile da le kaj in sedemkratno udarnlštvo v brigadi je v nemali meri tudi delež njihove prizadevnosti II Malo srbsko mestece Ražanj je precej pridobilo, odkar v. neposredni bližini gradijo avtomobilsko cesto Paračin—Niš. Mladi ljudje v mestu vedo, da jim bo cesta odprla vrata v svet in da bodo z njo ogromno pridobili v gospodarskem in kulturnem pogledu. Zavedajoč se tega, so njihovi obrazi veseli. Za ražanjsko mladino je značilna živahnost, ki je skupaj z njo razgibala tudi vse mestece, odkar v bližini domu-jejo mladinske delovne brigade. Med Ražanjčani so tudi pesimisti, ki Da so na srečo v manjšini. V mahjni brivnlci se je razvil pomenek o vsem mogočem, tudi o avtomobilski cesti. »Z avtomobilsko cesto boste ogromno pridobili,« sem dejal v razgovoru. »Kje pa, izgubili bomo še to, kar sedaj imamo!« me je brivec zavrnil. Potolažil sem ga, Češ da so na Dolenjskem ljudje govorili, da jim avtomobilska cesta ne bo prinesla koristi, sedaj pa so drugačnega mišljenja. Seveda nisem pozabil povedati, da je sedaj predvsem od njih, Ražanj čanov, odvisno, kako si bodo uredili ..estece in Življenje v njem, da bo zanimivo In privlačno za turiste. »Avtomobilska cesta vam bo odprla vrata v svet, na vas pa jei da jo čimbolj Izkoristite sebi v prid,« sem zaključil razgovor. Ce so brivec in njemu podobni pesimisti, pa to ne velja za večino Ražanj čanov, ki imajo drugačno mnenje o avtomobilski cesti. Na dvorišču velike kmetije v Deligradu, vasici, znani Iz prve srbske vstaje, sem se pogovarjal s kmetom, ki je pasel svinje. — Pomenek sva začela z vprašanjem, kakšno je življenje danes in kako je bilo včasih. »Znate deco. nikad se nije bolje živelo kao danas; novo vreme donelo nam je mnogo dobroga!« je pravil. »Poglejte, pred dvema letoma smo lobili elektriko, imamo stroje, veliko svinj in koruze, ki nam jo je lami .ugurala' kmetijska zadruga. Sedaj smo ji za to hvaležni. Hibridna koruza je obrodila kakor prej nikoli nobena. Vedno jo bomo sejali. O avtomobilski cesti mislimo da nam bo prinesla napred saj obljubljajo, da bodo v Deligradu zgradili postajo, s katere bo možno odpremlianje kmetijskih prideV-ov Teh pa. kakor vidite, ni malo« Sprevodnik avtobusa, s katerim sem se peljal v Niš, mi je na postavljeno vprašanje odgovoril: »Ali vidite, kakšna je stara cesta? Ne ustreza ne domačemu ne mednarodnemu prometu. Koliko gum porabimo zaradi slabih cest. Vožnja je sedaj neudobna in nevarna. S hitrostjo 30 kilometrov na uro se ne pride daleč. Komaj čakamo, ko bo stekla nova avtomobilska cesta. To bo za nas velik trenutek.« Avtomobilska cesta »Bratstva in enotnosti« je najboljša oblikovalka novih ljudi. Brigadir iz dobojske brigade je pisal materi: »Draga mati! Pišem ti prvo pismo z lastno roko. Naučila me je avtomobilska cesta. — Mnogo ji dolgujem...« Na tisoče brigadirjev obiskuje razne tečaje, na katerih pridobivajo osnovo za kvalifikacijo. Mnogim fantom in dekletom je šele cesta pokazala perspektivo. Tu so se naučili živeti. Tu so spoznali, da so jim odprta vrata v aktivno družbeno življenje. Razen tega, da bo cesta dala več sto traktoristov, šoferjev, zidarjev, mladinskih aktivistov, je med mladino še bolj poglobila bratstvo in enotnost, to največjo pridobitev naše revolucije. Človek, ki ob.šče mladinsko naselje in preživi v njem vsai nekaj ur, takoj odkrije prijetno tovariško vzdušje, ki preveva mlade graditelje avtomobilske ceste. Vsega prevzame brigadirska prešernost. S. Dok) qov kramp, kadar je pel Verjemi nam, udrihal je močno, da ga je bilo veselje gledati. Se več takih junakov pa bi gore premikali." so se šalili razigrani brigadirji. Ko smo se poslavljali, so nam brigadirji rekli: -Na svidenje! Kjer koli bomo, se bomo imeli lepo kot letos sd Brigadirji! Okrajni komite LMS Novo mesto naproša vse brigadirje-udarnike, ki so se udeležili zvezne delovne akcije letos in še niso prejeli diplom za udarnlštvo, da se zglasijo na Okrajnem komiteju LMS Novo mesto, Jenkova ulica l-II. OK LMS Prisedel sem k šoferju v kabini. Pritisnil je na plin, da je avto kar poskakoval na kotanjasti cesti. »Morda bom prispel še pravi čas. Preden se bo pričela tekma Jugoslavija—Madžarska bodo igrali še himni in izmenjali šopke rož. Boš tudi ti poslušal prenos?« Odkimal sem. Tokrat me tekma ni zanimala. Mojo radovednost je vzbujala pokrajina, ki je švigala mimo. Najprej Morava, v tem letnem času na pogled nič lepa. Potem valovit svet, ki sem mu takoj našel -primero z raško okolico. Zdrveli smo skozi Praskovče, kilometre dolgo vas. Stene hiš so bile ozaljša-ne s sušečo se rdečo papriko. Ob cesti so se dvigali visoki plotovi, ob njih jagnjedl, bela topola in akacija. Srečali smo gručo deklet. Šofer jim je nagajivo pomahal v pozdrav. Dekleta so se zahihitala. Nenadoma je kamion zmanjšal hitrost. Pred nami je vozil tovornjak z bosensko registrsko tablico. Najbrž ni slišal našega hupanja, drugače bi nam gotovo dovolil prehitevanje. Naposled pa smo le švignili mimo. Šofer je zažugal s pestjo: »To je sabotaža. Oviraš nas, da ne bi mogli zgraditi ceste do roka,...« In kamion je spet zdivjal naprej, da ljubitelji nogometa ne bi zamudili prenosa. Spet koruzna polja. Tu pa tam tudi rjavkasto grmičevje. Šele pozneje sem odkril, da so to vinogradi. Ponekod še niso bili potrgali grozdja, dotikajočega se črne smo-Sce ali rumene gročevice, kakor BEŽNA SREČANJA pravijo domačini plodni obmoravski zemlji. Prispeli smo v naselje »Ivo Lola Ribar« v Rujiški reki. Zagledal sem ga že od daleč: mične barake med drevesi, z belim peskom posute stezice, cvetlične grede. Ko pa sem spodaj pod taboriščem odkril sivi trak avtomobilske ceste, preko katere Je baka ravno gnala trop ovac, sem bil kot začaran. Kar naprej bi bil občudoval čare moravske doline. Pred barako, okrog katere je bilo največ gredic in cvetja, so stale prikupne brigadirke. Pozdravili smo se. Povedale so mi, da so iz sosednjega naselja, samo da so prišle na obisk k novomeški brigadi. 2al so šele tu ugotovile, da so brigadirji odšli na traso. Tudi prikupnost nedeljskega počitka ni mogla preprečiti brigadi, da ne bi odšla na delo Radevolje sem sprejel vabilo, da obiščem sosednjo brigado, v kateri je tudi 20 brigadirjev iz novomeškega okraja. Pridružil sem se kar dekletom in po trasi odšel v naselje »Hristjana Karpoša«, nedaleč od Ražnja. Med potjo so mi brigadirke pripovedovale o življenju na avtomobilski cesti. »V prostem času obiskujem kuharski tečaj,« se je pohvalila Anica Zajimec iz Semiča, »Pecivo že znam pripraviti, celo srbsko , . .« Glas- no se je zasmejala In pokazala bele zobe. »Včasih kar ne morem verjeti,« je nadaljevala, »da sem tako daleč od doma. Mami sem zadnjič pisala v pismu, da se bom izgubila v Srbiji, in da me ne bo več v Slovenijo...« Spet se je nagajivo zasmejala. »Saj ni bilo tako hudo,« me je potolažila,« čez čas sem ji spet pisala, da naj pisma ne jemlje resno...« »V brigadi sem našla veliko prijateljev,« je pravila Ellca Brulc iz Smolenje vasi pri Novem mestu. »Do vseh čutim enako. Vse imam rada.« Irma me Je dregnila s komolcem »No, povej,« se je obrnila k Elici, »če se te srbski fantje kaj bojijo!« »Bojijo?« sem se začudil. »Kadar me kateri preveč lepo pogleda,« je Elica našobila ustnice, »ga samo grdo pogledam, pa Je vse dobro. Zaradi tega mi pravijo, kadar grem mimo fantov: .Glejte Jo, to pa je tista ta huda...' Seveda imam tudi njih rada, toda nobenega ne bolj ne manj...« »Tako rada bi počakala otvoritev ceste,« je Izrazila željo Irma Santa-vec iz Pečarovcev v murskosobo-škem okraju, ki je nerazdružljiva prijateljica Novomeščank. »Ce bi se še katera odločila, ne bi nič pomišlja!*.« »Jaz bom tudi ostala,« se te ponudila Anica. Nato se je obrnila k Elici, rekoč: »Kaj pa ti, boš tudi ostala?« »Ne, tu je preveč mrzlo...«' »Uh,« sta ponagajali Anica ln Irma, »kar pojdi domov, če te zebe!« Vsi, z Elico vred, smo se zasmejal!. Vtem smo se približali mladinskemu naselju na položnem hribčku, ob robu gozdička. Barake so bile lepo poslikane, kakor da bi v naselju prebivali sami umetniki. Nekje sem zagledal gradbišče, ki je čakalo bodoče zidarje, da bodo naslednji dan spet nadaljevali z učenjem. Razen tega pa je v naselju, kakor nam je pravil namestnik komandanta I slovenske brigade Štefan Vlaj, še kopica drugih tečajev: avtomoto, foto. traktorski, elektrogospodinjski kuharski, kinooperaterski in drugi. Zal sem moral obisk prehitro končati. V dolino je že legel mrak ko sem hitel nazaj v naselje »Ivo Lola Ribar«, kjer so me novomeški brigadirji že nestrpno pričakovali Med potjo sem srečeval domačine, ki so se vračali s polja. V tem jesenskem času le bilo treba izkoristiti tudi nedelje, da bi o pravem času pospravili bogate pridelke. to Dve zgodbi Na konferenci dobnjsk<. mladinske brigade so ga kritizirali. Drug za drugim so vstajali brigadirji in razkrivali njegove napake. On pa je gledal v tla Bal se je srečati z njihovimi poffledt Sicer pa je vse poznal po glasu. Spira, ki mu je očital, da se je zadnjič bahal zaradi deklet. U asa na. ki ga je kritiziral, češ da je nediscipliniran, neto v ariš ki in razburljiv. In druge. Čutil je, da govorijo resnico. Zvečer je zamišlejno sedel na klopi pred barako. Tovarišem, kj so ga ogovarjali, ni odgovoril. Hotel je biti sani« V mislih je obnrvil konferenco od prvih besed, ki so načele njegovo zadevo, pa d« zaključne besede komandanta. Ničesar ni izpustil. V mislih je naredil obračun sam s seboj. Nato se je s trdnim sklepom, da se bo popravil, odpravil spat. Naslednje jutro na trasi Je rekel komandirju: »Polnil bom tri samokolnice!* Brigadirji so na moč hiteli z ndvsižanjrm zemlje, toda kopača in polnilca hkrati niso mogli dohiteti. Vedno znova jih jo mora) spodbujati, da naj pohitijo. Vozači pa so to komaj zmogli. Prišla sta na porno? še dva. pa jim je bil kopač fte vedno kos. Zvečer je brigadna sekretarka prečltala pred zborom brigade: •»Danes je bil najboljši brigadir Hasaniea Omer, zato bo spuščal in dvigal zastavo.. Hasanica je s tresočo se roko vlekel za vrvico. Po licih so mu polzele solze. Brigadirji jih niso prezrli. Hasanico so imeli vedno radi, tisti večer pa jim .je postal že bližji. Dobojska brigada je delala dopoldne Delovni pogoji so bili tokrat težji kot drugekrati. Komaj so dosegli normo, čeravno so zjutraj šli na delovišče s trdno odločitvijo, da jo bodo presegli. Doma so obljubili, da bodo vsako dekado proglašeni za udarno brigado, tod? če ho šlo tako naprej, bo ostalo samo pri obljubi. Kaj storiti? Po kosilu jc komandant sklical sestanek komunistov. Njim je prepustil odločitev, ali bo to dekado brigada brez udarništva ali pa bo nekaj ukrenila. »Moramo biti udarni!* ao sklenili komunisti. »Gremo nazaj na traso!« »Ali naj gre vsa brigada?- ii> nekdo vprašal. »Ne, samo komunisti,- je odvrnil komandant. -Ostali brigadirji naj ostanejo doma. da ne bodo zamudili pouka v tečajih.- Ko so komunisti s pesmijo zapuščali naselje, je prihitela za njimi skupina brigadirjev »Zakaj pa nas ne vzamete n seboj?- so očitajoče vprasalL Na trasi so ostali do sedmin zvečer fr. IBS ODBORNIKI NE SMEJO 29. Poklical je ženo In Jožeta. »Hitro v gozd za skale — tam bo varno!« Sam pa je stekel v hlev, hitro odvezal živino ln jo spustil na piano. Vmes pa je treskalo okrog voglov, da ga Je kar metalo. Ko je Se sam skočil v gozd, se je s treskom razletel •vinjak, v katerega je prav takrat udarila granata. 30. Niže v vasi je izbruhnil požar. Mohor je sosedom, ki so brezglavo tekali po gozdu, klical naj se skrijejo za skale, kjer Jim granate niso mogle do živega. Res se je tam kmalu gnetlo vsaj pol vasi. Ženske z otroki so se stiskale k možem, tarnale ln jokale. Dim se je valil Iz vasi v gozd In solzil oči. 31. Vse dopoldne so Se padale granate, vendar je obstreljevanje do poldneva že skoraj povsem ponehalo. Ko so pregnali strah, so se možje počasi podali v vas. Udušill so požar, ki Je medtem že upepelll dve domačiji in načel tretjo. Pobrali so ranjence iz dveh, treh porušenih hiš. Tuđi Mohor se je vrnil domov. ker škoduje počasen razvoj gospodarstva predvsem njim in volivcem, ki so jim izkazali svoje zaupanje — Zapiski s seje obeh zborov ObLO Žužemberk V petek, 6. novembra, Je bila seja ObLO z« občino Žužemberk. Razpravljali s0 o polletni uresničitvi družbenega plana v občini, sprejeli so osnove kmetijskega plana ter sklep o po. stavitvl dveh poravnalnih svetov. Ustanovljena Je bila Veterinarska postaja s sedežem v Žužemberku, Ljudska univerza In Knjigovodski center. Med drugim so bile imenovane komisije za kadre za uslužben-ska vprašanja, za obnovitvene kredite, ja upravnika KZ Hinje Franc Sporar in Alojz Kozole za upravnika Mesarije Žužemberk. Seje se je udeležil tudi predsednik OLO In zvezni ljudski poslanec Niko Belopavlovič. • \ Iz obravnave in poročil o uresničitvi družbenega plana občine je bilo razvidno, da so v prvem polletju vse gospodarske panoge dosegle in presegle 50% predvidevanj, razen kmetijstva, kjer bo zaradi nedovršene proizvodnje nastopila realizacija Sele v drugem polletju. Po sedanjih ocenah, ki izhajajo Iz uspehov v prvi polovici leta, bo količinski ln vrednostni obseg proizvodnje, predviden z družbenim planom, ob koncu leta preseže« v vseh panogah gospodarstva razen v kmetijstvu zaradi krompirjeve letine, v sadjarstvu in vinogradništvu. Ocena predvideva, da bo količinski obseg kmetijskega plana dosežen z 98n/o. V Suhi krajini, kjer je kmetijstvo glavna gospodarska panoga in 85°,'o vseh prebivalcev dela v kmetijstvu, bo plan za leto 1959 dosežen z 99 °/n. Kmetijsko poročilo tudi navaja, da v letošnjem letu nI bilo razširjeno pogodbeno sodelovanje do take m«re kot je predvideval plan, zato Je izpad v protovodnjl tudi posledica počasnega razvoja pogodbenega sodelovanja v kmetijstvu. Zelo ■ v Srbskih Moravicah so pričeli grad;tl novo tovarno ivera-■tth plošč. Graditev bo »tala okoli 9®5 milijonov dinarjev, predvidevajo pa, da bo tovarna pričela obratovati konec leta 1960. Stroji ■o naročeni iz Zahodne Nemčije in bodo dobavljeni do konca le-tosndega leta. Proizvodnja bo znašala 610 ton iveiastih plošč na leto in 100 tisoč vrat iz Iverastih plošč. Bruto produkt tovarne bo znašal 449 milijonov dinarjev, v njej pa bo zaposlenih 160 delavcev. ■ Industrijska proizvodnja v Makedoniji se Je v zadnjih deve-t h mesecih dvignila za 1Q,B%, gle-de na lato razdobje lani, Največje povečanje so dosegle črna metalurgija, kovinska Industrija, kemična industrija, elektroindustrija, usnjarska Industrija, barvasta metalurgija, Industrija gradbenega materiala, tekstilna Industrija itd." malo Je bilo storjenega za Izboljšanje krmne baze, sklepanje pogodb za pitanje Živine Pa Je ob koncu septembra doseglo le 17 % letnih predvidevanj. Sklepanje pogodb za kmete ni bilo privlačno, ker kmetijske zadruge niso uveljavile premij za živino. Osnove plana za leto 1960 predvidevajo povečanje kmetijske proizvodnje z.a 19 °/o. V planu za leto 1960 So predvideni predvsem ukrepi za izboljšanje krmne baze kakovostnega in količinskega pridelka krme. Vsi ukrepi za Izboljšanje kmetijske proizvodnje so nadrobno obdela. nI. najvažnejše pa je to, da predvidevamo učinkovitejšo strokovno pomoč na terenu, zlasti pri pitanju živine. Plan predvideva tudi povečano pogodbeno sodelovanje za poljedelstvo, travništvo in živinorejo. Po obeh poročilih se je razvila živahna razprava, v katero je posegel tudi tovariš Belopavlovič, ki Je povedal, da je kmetovanje v Suhi krajini ekstenzivno, da je zaradi počasnega napredka Suha krajina zaostala za drugim predeli, kar je treba vsaj deloma nadoknaditi Priporočil je odbornikom naj si ogledajo, kako delajo drugje po Sloveniji in Jugoslaviji. Posebej je načel bodoči razvoj- gospodarstva pri nas in nakazal potrebe sodelovanja med kmetom ln zadrugo, ob zaključku pa dejal: »Odbornik; ne smejo popuščati in se podvreči počasnemu razvoju, temveč se morajo nenehno boriti za hitrejši razvoj gospodarstva.« Nadaljnja razprava Je pokazala, da se nekateri odborniki živo zanimajo 2a dosego boljše proizvodnje v kmetijstvu. Glav. na razprava se je odvijala okoli živinoreje in izboljšanja krmne baze. »Živinoreja ne bo napredo. vala, dokler se ne bo izboljšala krmna baza. Kogenlce dajejo premalo sena in kmetovalci pri tako nizkih pridelkih zapravlja- jo delovno silo, zato Je potrebno začeti z gnojenjem košenic,« je med drugim dejal Anton Blatnik it Zafare. »Prepričan sem, da mora kmet najprej zgraditi gnojnično Jamo in gnojišče, šele nato hišo,« je povedal Jože Muhvič lz Ratja. ki je tudi sam tako napravil, saj je znan daleč naokrog kot dober kmetovalec ln živinorejec. Ze več let gnoji travišča in vsako leto proda doma vzgojeno rodovniško kravo m telico, kar mu daje sredstva za preživljanje številne družine, Edvard Globokar Iz Žužemberka je rekel med drugim: »Naše kmetovalce tolče njihova zaostalost in nepravilno gledanje na vlaganje v kmetijstvo, zaradi česar niso izkoriščene proizvodne zmogljivosti.« Splošno mnenje odbornikov je bilo, da je z večjim vlaganjem v kmetijstvo v okviru zadružnega sodelovanja možno doseči podvojeno proizvodnjo. M. S. Z NOVIM VODSTVOM NOVI NACRTI Razgovor s predsednikom aktiva LMS Or eho vica Viktorjem Pirkovicem in sekretarjem Lojzetom Maznikom ObouiteGc, ki sem ga dobil pri srečanju ■ predsednikom aktiva LMS Orehovlca Vneto r jem Pirkovicem, Je takšen, da bo aktiv z novim mladim vodstvom dosegal še lepše uspehe pri svojem aelu. Povej ml kaj o delu aktiva v preteklem letu? Kljub temu, da Je bil nas aktiv sestavljen večinoma iz kmečkih mladincev, ki niso imeli nikakršnih iakusenj, so ■ pomočjo tova-ritice Jerebove uspeli poživiti svojo dejavnost na vseh podiroč-jih, seveda ne do takšne meje. kot si Jo želimo. Kakšne načrte »te sprejeli za naprej? Aktiv, ki šteje sedaj 35 mladincev (od teh smo jdh il sprejeli pri zadnjih volitvah). Je sprejel vrsto nalog. U.pamo, da jih bomo 's pomočjo vseh nas, s pomočjo Občinskega komiteja LMS Novo mesto ln tovanšice Eve Gosakove lahko uresničili. Kakšne so te naloge7 Organizirali bomo tska predavanja, ki jih bodo predlagali sam4 mladinci, telimo pa. da bi bila iz kmetijstva, gospodarstva ln tehnike, pripravljamo se že na proslavo dneva republike, razen tega pa borno pričeli študirati dramo s sodobno tematiko. Mislim, da smo enodejanke ž»» prež'veli, saj bo to že četrta uprizoritev. S prostovoljnim delom bomo pomagali pn ureditv, šolskega Igrišča, ki bo tudi nam prav prišlo; pr! gasilskem domu. kl sta bodo verjetno razširili hočemo prav tako sodelovati, ker imamo seaal tu prost-or Kaj si mladina najbolj želi? Za mladino na vasi Je zanimivo vse ono. kar je novo. Za nas so NA KRATKO 0 ŠOFERJIH IN MT0MEMMKIH Novomeška podružnica Združenja šoferjev ln avtomehanlkov bo Imela v decembru občni zbor. V Novem mestu Je bil letos zaključen tečaj za naziv kvalificiran ln visokokvalificiran Šofer v prometni stroki. Končalo ga Je 20 tečajnikov. Letos 11. Julija so razvili tudi društven* prapor. Na občnem zboru bodo razpravljali o novem pravilniku za voznike motorn'.lr vozil. Odbor pripravlja o tem tudi predavanje, kj bo pred občnim zborom. Le'.os Je združenje nabavilo precej strokovnih knjig In pripomočkov ter prerezan motor avtomobila. Podružnica se bori za prostore m za postavitev strokov- ne knjižnice. Članstvo združenja stalno narašča in Imajo zdaj že 171 članov, žalostno je, da stoji ob strani Sc precej Šoferjev ln avtomehanlkov. 1. decembra bodo začeli z novim tečajem za kvalificirane voznike motornih vozil. Do zdaj imajo že 18 prijav, sprejeli pa bodo 23 tečajnikov. Zanimanje za tečaj Je veliko jn pričakujejo še precej prijav. Omeniti moramo, da se Je priglasil za tečaj tudi cigan Marjan Huđorovlč z Ruperč vrha ln s tem dokazal, da ima voljo, da b| se nauPU Se nekaj drugega kot samo tolči kamen. zelo zanimiva predavanja, ki niso težka ln ki zadevajo nns ter so podana v nam sprejemljivi obliki. Lani smo napravil) ->blsk po naši ožji domovini. Zanimajo nas seveda tudi dobre filmske predstave. Kakšne pa so želje posameznih mladincev? Kolikor mladincev, toliko leljal Vsak ima v sebi nekaj, kar Ri najbolj Želi. Nekateri mladinci ne vidijo bodočnosti za svoje življenje na vasi ln si žele zaposlitev v industrij). Drugi, da bi se čimveč naučili ln bi na svoji kmetiji člmbolje uspevali tretji bi se radi udeležili zvezne akcije, a zaradi pomanjkanja delovne sile doma ne morejo. Na kencu lahko rečemo, da so želje vseh le enake, vsi želijo, da dosežejo napredek, ln ta počasi le prihaja v naio vas. Kaj si pa ti zelLS? MoJa osebna želja Je, da bi a tetiv bolje delal kot doslej in da bi ml mladi pokazali, da smo dovzetni za nove oblike ln da želimo napredek. 2ellm pa tudi, da bi ie kdaj šel na mladinski seminar v Bohinj in prinesel toliko nazaj, kolikor sem tedaj. \ sd Nekaj novomeških številk S2. Noč po obstreljevanju je bila čudno mirna. Ozračje je bilo še vodno smrdljivo od zgorelega smodnika in pogorišč. Ifohcr dolgo ni zaspal. Sclc proti jutru mu je sen zatisnil trudne oči. Pa ni dolgo spal, ko je ob prvem svitu zaropotalo ojo oknu. »Jaz sem, Miha... odprite!« Po podatkih okrajnega za\oda *a statistiko smo v novomeški občini v prvem polletju letos v gostifičih spili 313.M7 aitrov alkoholnih pijač, za kar smo porabili 68 milijonov 961 tisoč dinarjev, v prvem polletju lani pa 273.462 litrov ali za 57 milijonov 867 tisoč dinarjev; brezalkoholnih pijač 100.203 litrov ali za 8 milijonov 861 tisoč dinarjev, napram prvemu polletju lanskega leta, ko smo jih «piU 71.087 litrov ali za 6 milijonov 21 tisoč dinarjev. Opaziti je porast porabe alkoholnih pijač razen žganja, ki smo ga spili nekaj manj kot tisoč Htrov manj v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Najbolj je porasla potrošnja vina. Pri brezalkoholnih pijačah je opaziti občuten porast potrošnje sifona in kisle vode, najmanj pa je narasla prodaja sadnih sokov. To ni čudno, saj «o Jih imela naša gostišča le redkokdaj na zalogi. Večkrat je bilo videti, da je kakšen gost (predvsem Inore-mec) zahteval sadni sok, ki pa ga ni dobil, ker ga gostišča niso imela. Komunisti -aojencl SKS na Grmu V sredo, 11. novembra, jo bil ustanovni sestanek ZK gojencev Srednje kmetijske šole Grm pri Novem mestu. Na tej Šoli je izmed 94 slušateljev kar 45 članov Zveze komunistov. Sestanek je začel in pozdravil prisotne sekretar obč. komiteja Miro Thorževski, o bodočih nalogah novoustanovljene organizacije pa je govoril ravnatelj šole in čla« sekretariata občinskega komiteja ZK Ing. Milan Bračika. Po referatu je bila živahna razprava. Ob zaključku so sprejeli več sklepov o bodočih nalogah. Izvolili so dva sekretarja oddelkov in 7-članski sekretariat osnovne organizacije ZK. Po referatu je bila živahna razprava. Ob zaključku so spre-eli vei sklepov o bodočih nalogah. Izvolili so dva sekretarja oddelkov ln 7-članski sekretariat osnovne organizacije ZK AL. V letošnjem prvem polletju so imeli gostinski obrati v občini 5.138 gostov, ki so prenočevali 22.366-ki-at napram Istem obdobju lani, ko je prenočevalo 3.923 gostov 13.350-krat. Od tega je bilo Inozemcev v prvem polletju letos 268, ki so prenočeva- li 562-krat. nasproti lanskemu prvemu polletju, ko jih je prenočevalo 293, se pravi več kot letos, a le 307-krat. Omeniti je treba, da bi bilo nočitev še več, če bj imela naša gostinska podjetja več ležišč in seveda tuc'1 sob. Spominu vseh žrtev (JU Na današnji seji podkomisije z* delavsko upravljanje pri Okrajnem odboru SZDL bodo sprejeli program dela za sezono 1959-1960 in 6e pogovorili 0 delu organov delavskega upravljanja. 0 V Metliki je bila v nedeljo razširjena seja občinskega komiteja ZKS, na kateri s0 razpravljali o problemih šolstva v občini, pripravah na občinski praznik in pripravah n§J bližnje občne zbore SZDL. Q Na občinskem odboru SZDL v Vidmu - Krškem je bilo v zadnjih dneh precej živahno. V petek so sklicali posvetovanje ■ predstavniki podjetij, na katerem so se pogovorili o izobraževanju članov delovnih kolektivov in o raznih gospodarskih problemih podjetij in občine. Na sobotnem sestanku predsednikov osnovnih organizacij SZDL s0 razpravljali Q izvajanju zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč, o planu kmetijstva za prihodnje leto in poslušali poročilo o Izvršitvi jesensk« setve, v ponedeljek se je sestala še komisija za družbeno in delavsko upravljanje, ki je pO daljši razpravi sprejela program dela za obdobje zimskih mesecev. 0 Predvčerajšnjim dopoldne je bila seja Izvršnega odbora Okrajne gasilske zveze, na kateri so analizirali delo društev v času gasilskega tedna, se pogovorili o občnih zborih občinskih gasilskih zvez in 0 večjih proslavah, ki bosta prihodnje leto kar dve: julija v Novem mestu Zlet bratstva in enotnosti, avgusta pa Zbor gasilcev v Beli krajini. Na seji so rešili še nekaj gospodarskih vprašanj. Q Povsod v okraju s0 te dni v teku občni zbori osnovnih in vaških odborov SZDL. Ponekod bodo končani š& ta mesec, drugje pa do 20. decembra. 0 Na sobotni seji komisije za sestavo programa pri Delavski univerzi v Vidmu - Krškem so razširili program dela še na Šolo za starše. Prvega novembra smo odkrili v Podbočju na pokopališču grobišče vsem žrtvam, ki so pokopane na tem pokopališču. Spominska plošča pa velja tudi tistim, ki so pokopani neznano kje po vsej slovenski domovini. Načrt za grobišče je napravil gradbenik Anton Zigante, uslužbenec ObLO Videm-Krško. Veliko je 6X7 m in je razdeljeno v dva dela; vsak del je ograjen z betonskim robnikom. Vmes so posajene cvetlice in lepotično grmovje. Pročelje grobišča tvorijo trije zidani podstavki, na njih pa vaza za cvetlice iz umetnega kamna. Na srednjem je plošča z napisom: TI, KI ZDAJ MIMO GRES, POSTOJ IN POMNI: TA TLA SO SVETA, KER JIH NASA KRI POJILA JE. OSTANI ZVEST TEJ ZEMLJI, CE TREBA BRANI JO. KOT SMO JO MI! Na vrhu plošče je peterokraka zvezda. Grobišče je umetniško lepo izdelano. Sredstva za spomenik je dal na razpolago ObLO Videm-Krško, nekaj pa so prispevali z materialom ln prostovoljnim delom tudi prebivalci. Odkritja spominske plošče in grobišča so se udeležili predsednik ObLO Videm-Krško Stane Nunčič, sekretar okrajnega odbora ZB Novo mesto Martin Pavlin, predsednik obč. odbora ZB Videm-Krško Lojze Colarič, delegacija iz Kostanjevice in več sto domačinov, med njimi seveda vsi svojci padlih. J. S. Podjetja in zadruge v boju za uresničitev letošnjih planov Mizarsko podjetje »Podgorje« v Šentjerneju Ima letni proizvodni plan 40 milijonov dinarjev. V prvem polletju so dosegli le 37% plana, v tretjem tromesečju pa so tromesečnl plan presegli za 2%. Predvidevajo, da bodo letni plan dosegli oziroma za malenkost presegli. Kolektiv podjetja Je dober, imajo pa slabe stroje, IEV obrat Šentjernej Je dvignila staro obratno stavbo za eno nadstropje in dogradila Se enonadstropni priključek stare stavbe, kamor so že preselili delavnice. V prostorih, kjer so imeli prej delavnice, bo, ko bodo zgrajeni, skladišče. Adaptacija bo dokončana se letos. Obrat prva dva letošnja meseca nI dosegel plana, ostal«1 mesece pa ga Je dosegal s 100 do 108%, V zadnjih dveh mesecih morajo proizvesti za 43 milijonov din (ali po 6 milijonov več kot predvidevata mesečna plana, če hočejo doseči letni plan. Doseči ga nameravajo tako, da bodo delali tudi ob nedeljah. Kmetijska zadruga Šentjernej Je sklicala v četrtek, 5. novembra, sestanek hmeljarjev. Zadruga Je predlagala, naj bl hmeljarji pogodbe v toliko spremenili, da ne bl imeli hmeljišč v kooperaciji, ampak da bi jih dali zadrugi v najem. Razen dveh hmeljarjev so ysi pristali na to. Od skupnih 84 ha hmeljišč bo tako ostalo 32 a še v kooperaciji, drugi hmeljar, ki ima 1,06 ha zemljišča, pa zahteva plačilo najemnine za 10 let naprej. Občina Brežice bo vrednostno ln količinsko družbeni plan dosegla. Večji izpad bo le v kmetijstvu, posebno v vinogradništvu, kjer plan ne bo dosežen. Industrija pa ga bo v splošnem presegla. Trgovsko podjetje KRKA v Brežicah Je do 30. septembra preseglo tromesečnl plan prometa na debelo za 8.5%, na drobno pa za 3,5%. Poslovanje v Senovem »o predali senovškemu Trgovskemu podjetju »Preskrba« ker so bile preveč oddaljene od centra. Podjetju Je odobren kredit za obratno sredstva v višini 15 milijonov dinarjev. — Sindikalna podružnica »Krke« Je organizirala v soboto 0. novembra, I. sindikalni ples, ki Je bil hkrati prvi ples te vrste v okraju. Bil Je v Domu armije, k veliki udeležbi pa Je pripomogel tudi srečolov. Na ssjl predsedstva brežiškega sindikalnega sveta, ki Je bila 2. novembra, to analizirali nagrajevanje po učinku. Ugotovili so, da se Je obneslo, treba pa bo paziti, da ne bo na račun večje storilnosti trpela kvaliteta izdelkov. Poseben problem je še delitev dohodka, ker razdele podjetja večino čistega dohodka za osebne dohodke, manj pa na sklade. Na plenumu sindikata, ki bo 27 novembra, bodo razpravljali o izvrševanju proizvodnih planov po podjetjih, o sistemu nagrajevanja po učinku ln o ustanovitvi sktrokov-nega biroja, ki bi pomagal pri Izdelavi tn izdeloval analize o gospodarstvu v občini. KZ Dobova Je sklicala v devetih vaseh sestanke, na katerih bodo obravnavali zakon o racionalnem Izkoriščanju zemljišč. Sestanki so se začeli predzadnji torek, zaključeni bodo pa prihodnji četrtek. Podjetje za popravljanje voz v Dobovi bo začelo graditi stanovanjski blok, v katerem bo prostora za 4 družine ln dva samca. Potreben kredit imajo že zagotovljen. KZ Straža pripravlja razširitev hmeljišča ln zgraditev hmeljske sušilnice v Jurki vasi. Preuredili bodo tudi zadružni vinograd in sicer tako, da bo kolje zamenjala žica. Pot do novih blokov v Straži je nemogoča. Pri propustu so raztresene pomije. Dež m tisti, ki perejo avtomobile poskrbe, da Je pot skoro neprehodna. Kak dober flzkulturnlk pa le pride preko. Ce bi bilo poletje, Stražanom ne bi bilo treba zganlati te flzkul-ture, ker bl jih smrad ln komarji zadušili, »Remont« Žužemberk Je Imel tričetrtletnl plan 31 milijonov 500 tisoč dinarjev bruto prometa, dosegli pa so 34 milijonov 750 tisoč dinarjev. Letni plan, ki znaša 42 milijonov dinarjev, so že dosegli, računajo pa, da ga bodo presegli najmanj za 4 milijone dinarjev. Pravijo da bl ga še precej več, če ne bl bilo težav pri nakupu cementa, stekla ln železa. Na tržtSču Je namreč čutiti precejšnje pomanjkanje tega materiala. KZ Žužemberk Je začela pretekli petek sklepati pogodbe za krompir in koruzo. Za deteljifiča so pred enim tednom sklenili pogodb za 8 ha. za travnike pa 14 ha. KZ Sentlovrenc je organizirala pred kratkim dva odkupa plemenske živine — krav in telic za KO Barje ln KG Hrastle. Odkupili so 35 slvorjavih plemenlc po 100 do 130 tisoč dinarjev glavo. Zadruga je tudi že končala s preureditvijo mlekarne, kar Jih Je stalo 700 tisoč dinarjev Nekaj strojev imajo še starih, za ostale Pa čakajo, da Jim jih bo poslala novomeška mlekarna. Zadruga ima težave z odkupom mleka, ker plačuje 23.60 dinarjev za liter, v sosednjem ljubljanskem okraju pa plačujejo 26 dinarjev liter. KZ Mokronog ima za svojo ekonomijo v planu ureditev plta-lišča in kokošje farme. Pred, kratkim je kupila zadruga Se en traktor (tako da ima sedaj tri), ki te en mesec orje, Jamstvene izjave za potrebni kredit za ta traktor pa še nimajo. — Z regulacijo Mirne je bilo pridobljenih precej travnikov Kmetje Jih bodo dal). 60 ha v kooperacijo, fttlrje kmetje, nekateri tudi člani zadružnega sveta, ki so šli v kooperacijo s pšenico, niso prišli po umetna gnojila Tem bo zadruga pogodbe razveljavila. Mizarstvo Dvor Ima letni proizvodni plan 30 milijonov dinarjev bruto proizvoda Polletni plan so' presegli zb 36%. Računajo, da bodo tudi letni plan presegli In sicer za 25 do 28% Zasluge za take uspehe pa Ima nov tarifni pravilnik se pravi nagrajevanje po učinku — Pred enim mesecem so dobili visoko turalni rezkar. Dobrvilo 1lm R« ie podjetje »Bratstvo« Iz Zagreba vellal na 1'h je 862 tisoč dinarjev KZ Dvor Je sklenila že precej pogodb spomladi, pa tudi «a travništvo in deteljtšča. KULTURA IN PROSVETA Kulturna politika noj postane sestavni del ekonomske politike (Nadaljevanje g 1. strani) Kakšne so oblike dela, ki se jih svet oprijemlje? Deloma sem odgovoril i« zgoraj. 2« na prvi seji sveta za kulturo smo sprejeli sklep, da bomo organizirali posvetovanje kulturnih in javnih delavcev z vseh področij. Ob tej priložnosti smo sprejeli program dela, ki Je zasnovan tako, da bomo preko temeljitih analiz posameznih problemov prešli k uresničevanju sprejetega programa. Celotna problematika je biia zajeta v osemnajst referatov, k J jih naj obdelajo ustrezni strokovnjaki. Razprave naj bi osvetlile vprašanje knjižnic in knjižničarstva na Dolenjskem, dalje spomeniškega varstva ln urbanizma, periodičnega tiska, dolenjskih muzejev, možnosti (jamostojnega založništva, gledališke dejavnosti, dolenjske ln belokranjske etnografije, arheologije, vprašanje prosvetnih društev, klubov, čitalnic ln delavskih univerz, problema filma in radia, dolenjsko umetnost, geografijo Dolenjske. Bele krajine in Spodnjega Po*sav-ja, delež našega področja v slovenski književnosti ln jezikoslovju, zgodovino našega okraja, razvoj ln zgodovino šolstva ter končno probleme dolenjskih kulturnih festivalov. Nekatere teme smo že obdelali. Tako na primer o možnostih razstav in razstavljanja. O knjižnicah m knjižničarstvu, o spomeniškem varstvu, o založništvu na Dolenjskem, zdaj pa imamo v pretresu glasbeno šolstvo v našem okraju. Slednje je zelo pereče. Analizo smo že opravili, sledilo Ji je šfrše posvetovanje ln nato zaključki. Svet »e je oprijel tudi ideje, da bl se člani a je bilo predsed. nikovo poročilo preskopo, da bi služilo za širšo In vsestransko raapravo o števllalh problemih, ki tarejo nase šolstvo in učjtelj-etvo. Na to pomanjkljivost Je zlasti opozoril sekrretar okrajnega odbora SZDL tovariš Roman Ogrin, ki je naglasil. da je poročilo in razprava o nJem preveč načelna brez določnih ugotovitev ln sklepov. Sele na to je razpravljanje oživelo in pokazalo na nekatere važne probleme v delu prosvetnih delavcev in na njihove odnose med seboj. Po razrešnici staremu odboru se Je članstvo razdelilo na dve skupini, ki sta nadaljevali z ustanovitvijo dveh novih sindikalnih podružnic prosvetnih ln znanstvenih delavcev Jugoslavije. V občini Novo mesto bodo Po novi reorganizaciji obstojale Štiri sindikalne podružnice prosvetnih in znanstvenih delavcev: dve v Novem mestu ter po ena v Šentjerneju ln v Dolenjskih Toplicah. Razen novih odborov podružnic so člani izvolili tudi štiri delegate za kongres sindikata prosvetnih delavcev, ki bj sredi decembra v Beogradu. -uk Ko sem dobil obvestilo, da bl na Bučki organizirali tečaj za odrasle, sem skeptično pomislil na uspeh. Vprašanje je bilo, kako dobiti prljavljence; najmanj deset jih je bilo treba. Večkrat sem slišal, da mladinu ni alll pa da odhaja množično v mesta. Vseeno smo zadevo obravnavali na seji šolskega odbora, na občnem zboru PD, na krajevnem odboru ln v osnovni organizaciji LMS. Rok za vpis je bil 1. oktobra. Čaikal seim pri j a vijence. Slabo je kazalo. Sredi tedna pa je bilo na seznamu že osem kandidatov. Potem sem kar strmel —* do sobote se je številika po- maknila na 23. Javili so sami mlajši ljudje, ki jim je vojno preprečila, da niso mogli končati osnovnošolske izobrazbe in jih je želja po izobrazbi privabila na tečaj. 3. oktobra smo s tečajem začeli. Fraza »ni mladine«- se je pokazala kot neresnična. Mladina je, samo nismo je znali poiskati. Tečal dobro napreduje. Nekaj kandidatov Je sicer odstopilo, 18 prijavljencev na tečaj redno obiskuje. Tečajnik Tone Vene je v imenu vseh povedal: »Mi smo pa resni in nu bomo odnehali, saj bo to le nam v korist.« Po napornem vsakodnevnem delu se ob še- Srečali so se v Celju stih zvečer prične šola. Včasih pred poukom lepo zapojo nato pa pazljivo sledijo pouku. Nemščine so se v začetku nekolik«) bali, zdaj pa kar dobro gre. V 24 tednih bodo končali tečaj, prihodnje leto bodo opravili še drugega in odprla se jim bo pot za nadaljnje izpopolnjevanje znanja ali za vstop v poMllc. Tudi kmečki lj'idje morajo biti izobraženi, da bodo lahko naši družbi znali pripraviti boljši in cenejši kos kruha. Vsem tečajnikom želimo mnogo uspehov in zadovoljstva, tistim pa. ki se jim posmehujejo. ko jim nravijo »veliki šolarji«, bi povedal, da je izobrazba bila ln bd tudi v bodoče vsakomur potrebna in ponos. F.M. Nedavno so se v Celju sešll Jeseniški, novomeški In celjski gimnazijci ob literarni prireditvi mladinske poezije in proze. Na tem večeru Je bilo mogoče primerjati ustvarjalnost gimnazij s treh različnih območij. Od novomeških gimnazijcev Je Alenka Auersper-ger brala svoje pesmi, Zlata Pest-ner Je recitirala PovSetove pesmi, medtem ko Je Jože Slntlč bral Obširen načrt izobraževanja Nekaj za naše odre Delavski oder v LJubljani m zaključil natečaj za izvirna dramska dela. Posebna ocenje. vaLna komisija i« od 21 orispe-lih del tri nagradila. Prvo ua-grado je dobil Miloš Mikeln za satirično komedijo »Golobje mi. ru«, drugo in tretjo pa si delita MIha Remec za kmečko dramo »Klopi« in Mire Stefanec za igro »Blodnjak«, ki obravnava družinske probleme v sodobni dirui-bi. Naša amaterska gledališča, ki jim močno primanjkuje sodobnih odrskih del, se za nagrajena dela živo zanimajo. V Žužemberku Je ustanovljena Ljudska univerza, ki bo že decembra začela delovati. Za upravnika je bil Imenovan Slav. ko Vute, ravnatelj osemletke. V program Pa so vnesli predavanja iz družbeno ekonomskih ved, ki bodo namenjena svetom v družbenem upravljanju, upravnim odborom gospodarskih organizacij, šolskim odborom ter delavskim ln zadružnim svetom. Organizirani bodo seminarji za odbornike zbora proizvajalcev, za referente upravnih organov, nadalje dva seminarja za mlade komuniste in člane LMS. Januarja Pa bo začela delovati šola za odrasle (7. in 8. razred). Obiskovali jo bodo pripadniki Ljudske milice, delavci lz podjetij Mizarstvo Dvor in Remont Žužemberk ter še nekaj posameznikov. Osnovne organizacije SZDL bodo organizirale študij Kardeljevega referata o zadružništvu, ki ga je podal na plenumu glavnega odbora SZDL Jugoslavije. Po vaseh bodo strokovna predavanja iz kmetijstva, ki jih bodo spremljali diafilmi' in skioptične slike. M. S. svojo prozo. Opaziti Je bilo, da v poeziji Novorneščanl zaostajajo za Jeseničani in Celjani, od katerih sta Valentin Cundrič ln Vid Korar že znanca »Mladih potov«. V prozi pa so bili Novorneščanl enakovredni' ostalim. Na splošno je poezija pod vplivom modernizma, ne poznajo aH ne obvladajo pa mladi klasičnih oblik poezije. Pomenili so ie marsikaj tudi o svojih glasilih. Novorneščanl so v tem šolskem letu že izdali številko »Stezic«, k| kažeio vsebinski ln oblikovni napredek. Jeseničani izdajajo glasilo »Plamen«, ki ima lepo število dijakov sodelavcev. V kvaliteti Izstopajo Cundričeve pesmi, a tudi sicer je list po vsebini in ilustracijah pestrejši od celjskh »Brstlčev« in novomeških »Stezice«. Celjski »Brstiči« izhajalo enkrat na mesec. Ureja Jih Vid Korar. Glasilo pogreša osnovne materialne pomoči. Celjani so bili kot gostitelji zelo ljubeznivi. Za na pomlad so se tudi Jeseničani odločili, da bodo organizirali podoben literarni večer s Celjani in Novorneščanl. Razvija se torej zanimivo prijateljsko sodelovamije med dijaki različnih šol na polju lepe besedne umetnosti. S. J. stav. Podobno je z nastopi pevskega zbora in orkestra. Res je tudi, da si sekcije niso znale poiskati večjih dohodkov. Toda ne glede na to se pojavlja vpra. sanje, kako zagotoviti društvu vsaj toliko resnih dohodkov, da ne bo lezlo od sezone do sezone v večje dolgove in da bo gledališče lahko uprizarjalo tudi zahtevnejša dela. Porodila se je misel, naj bi društvo za vse svoje priredijtve uvedlo neke vrste abonmaje. Ti r.aj bl ne zajeli le stalnih obiskovalcev, pač pa predvsem tiste ljudi, ki se naših prireditev ne udeležujejo. Zborovale! so predlagali, naj bi kot abonenti nastopala podjetja in ustanove iz Novega mesta in'neposredne okolice. Z upravami podjetij, ustanov in njihovih sindikalnih podružnic naj bi društvo sklenilo dogovor, da jim bo društvo za vsako gledališko delo al; koncert pevskega zbora in orkestra poslalo določeno število vstopnic v sorazmerju s številom zaposlenih uslužbencev in delavcev. Tako bi majhna podjetja vzela na pr. po 5 vstopnic, večja po 50 ali 100 in največja morda celo vse vstopnice za eno predstavo. Vstopnice bi potem delila med svoje uslužbence in delavce bodisi proti plačilu, bodisi zastonj. Razpis glavnega odbora Zveze borcev GLAVNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV SLOVENIJE razpisuje za svoje člane vpis v višje razrede dopisne splošno-izobraževalne Sole — osemletke oziroma bivše nižje gimnazije po programu za odrasle. Sola bo organizirana v dveh stopnjah. V prvo — nižjo stopnjo (snov 5. in 8. razreda osem- letke) se lahko vpiše vsak, ne glede na dosedanjo šolsko izobrazbo. V drugo — višjo stopnjo (snov 7. in 8. razreda osem- letke) se lahko vpiše v&ak, kdor je končal 6 razredov osemletke ali tej ustrezne šole. Vpis traja do 31. decembra 1959. Pričetek šole bo v mesecu januarju 1960. Prijave in podrobna navodila za vpis dobite na okrajnih, občinskih, krajevnih in terenskih odborih ZB ali na DOPISNI SOLI, Ljubljana, Likozarjeva ulica S (telefon 30-043). Uresničitev te zamisli oi koristila v več pogledih". Društvu b, bil zagotovljen obisk pri pi'ed«. stavah in koncertih, povečali bi se dohodki društva in pri ljudeh, ki se naših prireditev n* udeležujejo, bi se vzbudilo za. njmanle za gledališče in kon» certe. Odpadlo bo neljubo pros« jačenje za finančno pomoč. Za denar, k t ga bo društvo na ta način zbralo, bo delovnim kolektivom nudilo kvalitetnejše prireditve, z drugo besedo, denar, ki ga bi podjetja, ustanov« in sindikalne organizacije dale društvu, bi sekcije s svojimi nastopi odslužile. Ne verjamem, da bM podjetja in '.dndikalns organizacije ne pokazale zanimanja za kulturno ra-zvedrilo svojih delovnih kolektivov, ki jim ga naše društvo lahko nudi in da bodo del svojih sredstev rade dale tudi v ta namen. Res je, da mnogo delavcev ln uslužbencev prihaja na delo is daljne okolice in da bi se zaradi tega ne mogli udeleževati naših prireditev. Ce bo uvedba abonmajev uspela, bo društvo dolžno prilagoditi čas nastopov potrebam obiskovalcev. Prav tako bo dolžno ponoviti vsakj delo tolikokrat, kolikor predstav bo prodanih. Nastopajoči vedno žele, da se pojavijo pred publiko čim večkrat. Nesmiselno je namreč hoditi mesec ali dva na vaje večer za večerom, potem pa nastopiti le po enkrat ali dvakrat. Premajhno zanimanj« publike za prireditve jemlje nastopajočim veselje do dela. Z uvedbo abonmajev pa bo mogoče vsako delo ponoviti petkrat ali celo šestkrat. Društvo bo v prihodnjih dneh začelo uresničevati to zamlse1. Prepričani simo, da nam podjetja, ustanove, upravni odbori in sindikalne podružnice ne bodo odrekli pomoči. T.G. Brez Dolenjskega Usta ne boste poznali tn iie spremljali razvoja, uspehov in načrtov našega okraja! Prispevek učiteljeva senovške občine V petek, 30 oktobra, so imeli prosvetni delavci občine Senovo svoi redn, letni občni zbor. Poleg učlteljstva so se ga udeležili tudi okrajni funkcionarji za šolstvo ln sindikalnega sveta ter predstavn.kl oblasti, občinskega komiteja in sindikalne podružnice rudarjev Senovo. Uvodoma se je zbranim predstavil pionirski pevsk. zbor osnovne šole Senovo ki jim le- ubrano ln krepko zapel nekaj pesmic, za tem pa Jih Je toplo pozdravila mladinka 8. razreda Nato se Je odvijal spored ki so mu vsi z zanimanjem sledili Poslušal so referat o šolski reformi in zakonu o osnovni šoli ter poročilo o delu društva v pretekli poslovni dob. Iz poročila smo razbrali, da je učiteljstvo marljivo študiralo **■ I w vsem naročnikom in bralcem Dolenjskega Usta Zapadlo ln zaostalo o« r o č n i n o za drugo polletje 1959 bodo pobral: pismonoše te dm pri vseh naročnikih v Sloveniji Naročnike izven S'o-venije prosimo da »apad lo naročnino takoj sami nakažejo na naš naslov, če Želijo list Še naprej v redu preiemntl Uprava DOLENJSKEGA USTA me VII. kongresa ZKJ, Zakon o Šolstvu. Zakon o javnih uslužben-c;h, vodilo razprave o učnih načrtih, šolskih zadrugah in drugem Odbor društva je članstvo poseb no usmerjal v proučevanje šolskt reforme. Tako Je v počitnicah organiziral tečaj za tehnične dejavnosti. Člani so s, ogledali razstave Zavoda za Šolsko opremo v Zagrebu ob povratku pa so oblikah pionirsko zadrugo v Podčetrtku Razveseljivi so bili podatki o vilnih prireditvah tn proslavah, ki so Jih prosvetni delavci organizirali v počastitev 40-letnlce KPJ posebno pozornost pa so vzbudili uspehi genovskih pionirjev na okrajni razstavi tehn,čne dejavnosti v Novem mestu. Po referatu In poročilih so se člani živahno razgovorih o mno-g h vprašanjih. Ob zaključku »o si zastavili več nalog med katerimi ie zlasti treba omeniti ideološko polit.čni in strokovni študij, predavanja o skupinskem pouku lz spoznavanja prirode na višj, stopnji, učni nastop za uro spoznavanja prirode, društveno ekskurzijo in predavanje o stanovanjskem vprašanju Ugoden vtis s skupščine prosvetnega sindikata v Senovem 1e utrdil spoznani«, da uč.teljstvo senovške občine mnogo prispeva k 'zobrazbi tamošnjega prebivalstva da razumeva potrebe časa In da prizadevno loteva reformne^ dela našfga šolstva. BP Kupujte srečke denarne lo serije Okrajnega odbora LT Novo mesto 1 De.ovni načrt Svobod (Nadaljevanje ln konec) Skrbela, bo da bodo društva in klubi nudili 3 svojim programom de-.ovnim ljudem kulturno razvedrio. Vsem društvom bodo poslani osnutk' programov kulturnih ln zabavnih prireditev. izobraŽevanji:: Razvoj našega gospodarstva, uveljavljanje družbenega upravljanja 1" sploh spremembe v socialistični preobrazbi družbe zahtevajo politično, strokovno ln vzgojno razgledane de-• ovne ljudi. Okrajni svet bo vedno bolj skrbel, da se čim širši krog ljudi vključi v razne oblike Izobraže vanja. Občinski sveti bodo delali na tem področju v najtesnejši povezavi z Delavskimi univerzami in nudili vso pomoč društvom pri organiziranju po-judno znanstvenega Izobraževanja. Občinski sveti morajo imeti svojega zastopnika v upravnih organih Delavskih univerz. Pri naporih, kako vključit! odrasle v šolo za izobraževanje, bodo nftša Iruštva sodelovala s pojasnjevanjem otreb takega Izobraževanja, Svobode in prosvetna društva bodo v sodelovanju z Delavskimi univerzami organizirala: — cikluse predavanj a poljudno manstvenega področja, — pripravlja razgovore o knjigah, glasbi, filmu ln likovni umetnosti, — borih fie bodo proti kiču, neokus-nostim ln lažni umetnosti, ki še vedno šari po kulturnih domovih in drugih javnih prostorih; — propagirala ln zbirala bodo naročnike za časopise ln revije, ki objavljajo kulturno prosvetne probleme, predvsem »Dolenjski list«, »Delavsko enotnost«. »Sodobna pota« ln druge pomembne revije, ter širila krog naročnikov Prešernove družbe. knjižnice: Ker dosedanje stanje društvenih k. jižnic ne odgovarja več potrebam m zato te le životarijo, bo okrajni svet Preko občinskih svetov pospeševa, združevanje društvenih knjižnic v centralne občinske knjižnice. Tem bo treba zagotoviti zadostna sredstva m pri njih ustanoviti tudi potujoče knjižnice. Občinski svet si bo prizadeval, da zaradi potreb po izobraževanju 'n klubskem življenju preusmeri nabav0 novih knjig v knjižnicah z vidika znanstvenega, strokovnega, političnega ln umetniškega Izbora, ustrezno pogo-iem k saj a ln bralcev Organizira" b--> večdnevni seminar za vodje občinskih knjižnic. DRAMSKA DEJAVNOST: Dramski sosvet bo izbral deset najboljših režiserjev, ki jih bo poslal v nadaljevalne seminarje. Za 25 reži- serjev, ki so se že udeležili osnovnih tečajev, ali pa že režirali večje število Iger, bo pripravil večdnevni okrajni seminar. Preko občinskih dramskih sosvetov bo dosegel tudi organizacijo seminarjev za režiserje začetnike v okviru posameznih občin. Pri tem bo nudil tem seminarjem vso strokovno pomoč. V začetku in ob koncu sezone bo sklical posvetovanje režiserjev o re-pertoarni politiki, kjer bo dal smernice za izbiro del ln' podal kritično oceno dela režiserjev. Skrbel bo za vsebinsko Idejnost dramske dejavnosti, da bodo na naše odre prihajale kvalitetne Igre, vsebinsko primerne našemu času. V ta namen bo tudi Izpopolnil okrajno izposojevalnico odrskih tekstov. Nudil bo vso strokovno in delno tudi materialno pomoč občlnskm svetom pri organizaciji maskersklh tečajev, ki jih bodo organizirali tisti občinski sveti, kjer je za to potreba. Organlztraj bo obisk režiserjev v določenem poklicnem gledališču in omogočil razgovor z ustvarjalci določene predstave. Usmerjal in vodil bo režiserje pn organiziranju ln Izvedbi proslav, ki naj dobe sodobno obliko- Skrbel bo, da se bo ena dramska skupina Iz našega okraja udeležila dramskega festivala v Velenju in dve Dolenjskega festivala v Kostanjevici društev GLASBENA DEJAVNOST: Glasbeni sosvet bo skrbel za strokovno vzgojo pevovodlj, dirigentov in izvajalcev in v ta namen bo: — organiziral razgovore zborovodij z izvajalci o skladateljih, njih delih, času nastanka 6kladb ln njihov', vsebini; — obnovil učiteljski pevski zbor. ki naj postane študijski zbor; — usmeril vsaj tri tovariše v oddelek pisvovodske šole pri VPS v Ljubljani in poslal 8 pevovodij in dl rlgentov na seminar; — organiziral dve posvetovanji pevovodij in dirigentov in 6krbel za nabavo in jzbor ustrezne literature. V aprilu 1960 bo po predhodnih občinskih festivalih pripravil okrajni festival mladinskih pevskih zborov za tzbor najboljšega zbora, ki bo sodelo val na republiškem festivalu v Celju Da bl se poživila folklorna umetnost, bo organiziral okrajni semnar za vodje tamburaških ansamblov. Priporočil bo vsem društvom, da posvete več pozornosti zabavnim programom ln glasbi, da vklučljo v svoje delo skupine, ki se ukvarjajo z zabavno glasbo, pa niso vključene v društva Vse tO v pilju, da Sa ustrežt delovnim ljuden k' si žele ustreznega kulturnega razvedrila ln dostojne zabave. ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ZENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO Veselje nas polepša Za boljšo prehrano delavcev Kadar govorimo o lepotni negi, pomislimo največkrat na Številne tube in lončke s kremami, lepotne maske in ma-saios za to pa navodno nimamo ne denarja ne časa. Tako M odipovemo lepotni negi in jo prepustimo, z večjo ali manjšo nevo&čljivostjo, mladini, ki pa ee tfi za lepoto ni treba posebno truditi. Toda vsaka tena je lahko lepa brez velikih izdatkov za kozmetična sredstva* če je sposobna — biti srečna. Sijoči lesk prave lepote, poduSevljene ljubkosti in očarujočega šarma — so odsevi človekove notranjosti. Nekateri ljudje so že rojeni z uravnovešenim notranjim življenjem vn zadovoljstvom, dmgi pa se morajo za te dobrine boriti. Najtežje je za tiste nesebičneže, ki se iz dneva v dan, iz leta v leto trudijo za svoje drage, pa ne žanjejo zato niti zahvale niti priznanja. Te žene se najprej zasmilijo zame sebi, temu pa prav rada sledi zagrenjenost in kanec enja se pa s 4 velikimi gumbi Pojem družbene prehrane zajema številna in zamotana vprašanja, ki so ozko povezana z vsakdanjim življenjem delovnega človeka, z njegovo delovno sposobnostjo in storilnostjo. Nujno je, da družbena prehrana predstavlja organizirano dejavnost, ki mora delovnemu človeku in članom njegove družine zagotoviti ali nadomestiti primerno prehrano ali dopolnilni obrok zunaj doma. Zato pod pojmom družbene prehrane razumemo vse objekte, ki nudijo prehranske usluge v tovarnah, šolah, internatih, otroških vrtcih in stanovanjskih skupnostih, pa tudi tiste gostinske obrate, ki imajo nalogo nuditi delovnim ljudem poceni obroke hrane. Reševanju problema družbene prehrane posvečamo v zadnjem času vse večjo pozornost. V novomeškem okraju ima 18 podjetij svoj obrat družbene prehrane. Te obrate vodi uprava podjetij ali sindikalna podružnica. Svojim delavcem so 4 podjetja zagotovila zajtrk s skupno izdanimi 340 porcija-mi, katerih povprečna cena znaša 16 dinarjev. 14 podjetij In ustanov nudi dopolnilni obrok v obliki enolončnice. Po povprečni ceni 39 dinarjev dobi enolončnico 1634 delavcev. Kosilo nudijo v 7 podjetjih 671 delavcem za 88 dinarjev, ve-čerij pa izdajo v 6 podjetjih 372 po 57 dinarjev. Vse obstoječe kuhinje so razmeroma majhne, skromno, a gospodar- no opremljene in izkoriščene. Lahko trdimo, da vodstva podjetij vse bolj spoznavajo, da je dobro organizirana prehrana pogoj za zdravje in večjo delovno storilnost. Na drugi strani pa se srečamo z dejstvom, da prejema od približno 28.000 delavcev in uslužbencev našega okraja samo 3015 dopolnilno prehrano v svojih podjetjih. Odstotek delavcev, ki jim ni omogočen topel obrok, je ogromen. Za rešitev tega perečega stanja je pod vzel ukrepe Okrajni sindikalni svet z občinskimi sindikalnimi sveti, ki bodo dali stvarne naloge sindikalnim organizacijam po podjetjih. - Pri reševanju problema sodeluje tudi Okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva v Novem mestu ter občinski centri za pospeševanje gospodinjstva. Zavodi pomagajo reševati naloge na terenu: sodelujejo s predlogi za opremo, pomagajo pri sestavi jedilnikov in receptov in na željo pošiljajo svoje strokovno usposobljene sodelavke v sam obrat, kjer skuša strokovnjakinja na kraju samem poučiti kuharico o načelih zdrave prehrane in z njo tudi praktično pripravlja obroke. Strokovna pomoč je torej na razpolago, potrebno je samo, da delavski sveti in sindikalne organizacije začno razmišljati o koristnosti dopolnilnega obroka in ga organizirajo tudi v svojem podjetju. Dopolnilni obrok je za delav- ŠPORT IN TELESNA VZGOJA * ŠPORT IN TELESNA VZGOJA # ŠPORT IN TELESNA VZGOJA Po partizanskih poteh na Bučko Ljudski poslanec Niko šilih s taborniki na Bučki — Zaključna prireditev tabornikov novomeškega okraja v jubilejnem letu ZKJ in SK0J — Organizacijo, ki načrtno goji tako plemenite tradicije in z delovno vzgojo uvaja mladi rod v življenje, je treba povsod podpreti Okrajno starešinstvo Zveze tabornikov Slovenije v Novem mestu je zaključilo dolgo vrsto letošnjih jubilejnih delovnih akcij, partlzansko-tabornlflkih pohodov, izletov in udeležb na raznih manifestacijah minulo soboto in nedeljo z dobro uspelim pohodom in posvetovanjem na pučki. Ze v soboto zjutraj se Je iz Novega mesta in lz Sevnice podalo na partizansko-taborniški pohod skoraj 100 vodnikov in načelnikov lz 10 odredov in samostojnih čet v okraju. Med potjo so mladi funkcionarji taborniške organizacije obiskali več partizanskih spomenikov, grad Otočec, dom narodnega heroja Ivana Robka v Dobruski vasj (tu so za priljubljenega tovariša pustili skromno spominsko darilce), popoldne pa so se zbrali na Bučki, kjer so okoli 16. ure v propagandnem taboru dvignili na jambor državno zastavo. Tu jih je pozdravil v imenu občinskih organizacij predsednik 0bč. odbora SZDL Sevnica Miro Gošiiik in šolski upravitelj Franc Molan. Mladina Bučke je pozdravila svoje nove prijatelje z dvema slavolokoma. Zvečer Je bila v skoraj polni dvorani zadružnega doma prijetna kulturna prireditev s katero so taborniki seznanili domačine s svojim delom. V nedeljo zjutraj se je 100 tabornikov zbralo pred spomenikom 18-letnega skojevca Jožeta Saska-Devija, kj je padel na Bučki pri prvem napadu 1. novembra 194,1. Počastili so spomin vseh padlih junakov z molkom, nato pa položili venec pred spominsko ploščo. V zadružnem domu je bilo nato zelo plodno posvetovanje o uspehih, težavah in novih načrtih tabornikov našega okraja. Predsednica okrajnega starešinstva prof. Vlada Jankovlč se je v imenu organizacije toplo zahvalila vsem vodnikom, načelnikom in glavarjem za njihov dosedanji trud, s katerim so uspeli razširiti organizacijo v okraju v 13 enotah z nekaj več kot 1000 člani. Na posvetovanju so med drugim sklenili, da bodo v tem in prihodnjem letu povečali Število članstva za 500. vse enote pa bodo imele poslej tudi medvedke ln čebelice, najmlajši taborniški naraščaj. Prisrčno in toplo so taborniki nato pozdravili tovariša Nika Si-llha ljudskega poslanca našega okraja in enega prvih dolenjskih partizanov. Prosili so ga, da Jim je v enournem živahnem \n napetem pripovedovanju opisal kako je bil pripravljen in kako je potekal prvi napad na Buciko v noči od 1. na 2. november 1941, S kopico vprašanj so se hvaležni mladi vodniki obračali na tovariša Siliha; le-ta je med drugim pohvalil prizadevnost organizacije, ki na tak način oživlja partizanske tradicije in mladino na najlepši način seznanja z našo stvarnostjo. Skupaj s taborniki si je tovariš Šilih nato ogledal razvaline nekdanjega župnišča na Bučki, takratne utrjene nemške postojanke in na kraju samem pokazal, kako je potekal napad pod neposrednim poveljstvom tovariša Mihe Marinka. Njegovo pripovedovanje je poslušalo tudi nekaj domačinov, tabornikom pa Je razlagal razmere na Bučki pred 18 leti tudi sekretar osnovne organizacije ZKS Franc Ilijaž. Taborniki so se dragemu gostu prisrčno zahvalilj za obisk in zanimivo pripovedovanje, pionirjem na Bučki pa so podarili za šolsko knjižnico dva zavitka knjig. Popoldne so pohod in zborovanje zaključili in se vrnili na svoje domove,. S. H. ca, ki vstane ob 4. zjutraj zato, da bo ob 6. na delovnem mestu, neobhodno potreben. Delavski sveti in sindikalne organizacije naj postavijo vprašanje družbene prehrane na prvo mesto. Pri tem naj si vzamejo za zgled sindikalno podružnico Industrije obutve v Novem mestu, ki je oktobra uvedla za svoje delavce enolončnico. V Industriji obutve so delavci nadvse zadovoljni z novo pridobitvijo, obenem pa jim sindikalna organizacija omogoča z anketami, da izražajo svoje želje glede organizacije in priprave enolončnic« in njihove predloge tudi upoštevajo. Tako naj bi delavci povsod sodelovali. Ta oblika sodelovanja pa naj bi sčasoma prišla tako daleč, da bi ustanovili abonentske svete. Ti abonentski sveti naj bi bili organ družbenega upravljanja pri obratih družbene prehrane. Občinski ljudski odbori, zbori proizvajalcev, delavski sveti, sindikalne organizacije, delavci — razpravljajte o organizaciji dopolnilnega obroka po podjetjih. Zavedajte se, da je od pravilne prehrane odvisno zdravje delavcev^ njihova delovna zmogljivost in prizadevnost! Maruša Lap Zlata poroka V novomeški poročni dvorani sta v soboto, 15. novembra, slovesno obhajala zlato poroko Anton Penca, kmetovalec iz Malega Slatnika, in njegova žena Marija, rojena Pavlin. Zakonca sta v petdesetih letih skupnega življenja imela 7 otrok, od katerih je eden umrl, štirje pa so bili med vojno borci v partizanskih vrstah. Jubilantoma želimo še mnogo srečnih in zdravih let v krogu družlnel V Črnomlju nov občinski pionirski svet Občinsika pionirska komisija v Črnomlju Je imela 6. novembra sejo, na kateri Je bil izvoljen nov občinski pionirski svet. P0 referatu o pomenu ln nalogah tega sveta, ki ga je podala prof. Mo-ravčeva, je svet razpravljal o bodočih nalogah ln delu z najml-aj-šlml. Nov; svet je sestavljen iz vrst prosvetnih delavcev, predstavnikov družbenih in političnih organizacij ter občinskega ljudskega odbora. Na seji so izdelali načrt dela pionirske organizacije, ki je zelo bogat in pester. Tako bodo v bodoče na vseh osemletkah organizirani aktivi mladine, v katere bodo Vključeni učenci 8. in delno 7. razreda, da bodo lahko že v osnovni šoli spoznali delo in naloge mladine. Pionirji bodo Imeli v okviru šolskih zadrug raene krožke. Borci lz NOB bodo pionirjem pripovedovali svoja doživetja v zadnji vojni, Ljudska tehnika i>a bo pionirjem predvajala več filmov. Med pionirji bodo poživili tudi tradicionalno slavje zelenega Jurija. Vsak pionirski odred bo imel svoj praznik ln podobno. V nekaterih osnovnih šolah Je to delo že v polnem razmahu, drugod pa bo. upajmo, kmalu zaživelo in razveselilo naše najmlajše. J. S. Na poti iz zadružnega doma k vrhu Bučke, prizorišču bojev v noči od 1. na 2. november lt*t" tovariš Niko Šilih s predstavniki domačih organizacij med razigranimi taborniki Kegljaška revija Kegljaška organizacija v Novem mestu je pretekli teden priredila revijo najboljših članov in članic v disciplini i x 200 lučajev za moške ln I x 100 lučajev za ženske. Clanl so nastopili na enosteznem kegljišču v BrSlJlnu. Tekmovalo Je 17 članov iz vseh treh keglja-ških društev v Novem mestu. Doseženi rezultati, ta/ko pri članih Bravo, igralci reprezentance! Skofja Loka, 15 nov. 1859. Uspela rokometna prireditev, na kateri so se zbrali najboljši Igralci in igralke Gorenjske in Dolenjske, Je povabil veliko število gledalcev, čeprav Je ves čas močno deževalo. Ta tekma je veljala za prestiž najmočnejših rokometnih okrajev v Sloveniji. Pod vodstvom okrajnega kapetana Moljka ln trenerja Kmetica so se pomerile: REPREZENTANCI KRANJ : NOVO MESTO — ČLANICE Ekipa Dolenjske Je nastopila v kompletni postavi TVD Partizan Črnomelj in Igrala z ustrezno reprezentanco do zaključka tekme z rezultatom 6:8. Ta uspeh je za nase igralke vsekakor velik. Obe ekipi sta bili izenačeni ln je bil dosežen rezultat povsem realen. Za dolenjsko reprezentanco so nastopile; Raiglova, Lozarjeva, A. Zunlčeva, Weissova. Furlano-va. M. Zuničeva, Carmanova, Kvasova. Mantljeva. Crničeva in Jeličevičeva. Tehnični referent F VardiJan. REPREZENTANCI KRANJ t NOVO MESTO — ČLANI Največje presenečenje so povzročili člani, ki so premagali zelo dobre igralce Gorenjske. V ekipi Gorenjske so na,stopUi najboljši igralci kranjske Mladosti, ki spadajo celo med najboljše v slovenski 1 gi. Ekipa Je nastopila v sledeči postavi: Naraglav, Zi-bert, Kori mik. Srpčič, Sulc, Is-kra. Humar lz Krfikega ln Gor- Se, Vrtačnjk, Kramarlč, VrščaJ Iz Črnomlja ter Zakrajšek iz Mirne in Bajde lz Brežic. Pobudo na igrišču so takoj prevzeli igralCj Dolenjske in obdržali vodstvo do konca tekme. Rezultat Je bil 18:17 in kaže, da so naši dali vse od sebe za to zmago. To tekmovanje Je resna priprava za Zlet bratstva ln enotnosti, ki bo prihodnje leto v našem okraju. Tam bodo morali naši igralci braniti rokometno prvenstvo kakor v Bihaču in Sisku. Mnenja smo, da b| tudi ostale športne ekipe morale vzeti za vzgled rokometaše ln se že sedaj pripravljati za to največjo tekmo. Bilanca naše reprezentance Je ena zmaga in en neodločen rezultat. S tem so dokazali, da so letos boljši od Gorenjcev in jim čestitamo! ROKOMETNE VESTI O zaključku okrajne rokometne lige bomo poročali v prihodnji številki našega lista. * - e Ponovljena prvenstvena rokometna tekma v Črnomlju med RK Belt Črnomelj in RK Celuloza Videm-Krško se je spet končala z zmago Belta 11:10. V ženski ekipi Dolenjske Je spet nastopila igralka Anica Zuničeva in sicer v dvoboju Dolenjska : Gorenjska. Moška in ženska reprezentanca Novega mesta bosta nastopili na tradicionalnem turnirju v Piranu v počastitev dneva republike. M. kakor pri članicah, niso posebno visoki, kar pa je razumljivo, saj ke?ljači v Novem mestu nimajo možnosti redno trenirati v tej najbolj naporni in zahtevni disciplini v kegljaškem sportu. Treningi na 100 in 200 lučajev zahtevajo zaradi dragih kegljišč in postavljača večja finančna sredstva oziroma izdatke, ki pa jih Člani sami ne zmorejo. Pri razdelitvi določenih finančnih sredstev za dejavnost raznih organizacij, med njimi tUdI telesno-vzgojnih, kegljaška organizacija za letošnje leto ni bila upoštevana, čeprav zajema samo v Novem mestu preko 150 članov, članic in mladincev. Ker prelko 90*/« članov kegljaške organizacije izhaja po socialnem sestavu lz vrst delavcev m uslužbencev, to Je ljudi v proizvodnji, kjer so se tako rekoč ustvarila tudi sredstva za dejavnost športnih organizacij, sodimo, da ta^ mačehovski odnos do kegljaSke organizacije ni na mestu ter naj se v bodoče to upošteva m popravi. Na reviji članov so se najboljši kegljači uvrstil; takole: Mrzlak Jože 808 točk, Vesel Božo 7»l točk. Flllpčič Marjan 772 točk, Tancar Peter 761 točk. Clgoj Riko 757 točk in Plantan Ivan 745 točk. Na reviji članic, ki Je bila na dvosteznem kegljišču pri Vrhovniku, Je nastopilo 11 članic. Tudi prt članicah so pri gojenju discipline 100 lučajev isti orobleml kot pri članih ter so temu primerni tudi doseženi rezultati. Prvo mesto je osvojila Barbič Berta 365 točk, druga je bila Jerman Slavka s 348 točkami in tretja Zevnlk Berta s 344 točkami. R. V. Okrajno prvenstvo v namiznem tenisu Po sporočilu Namiznoteniske zveze Slovenije morajo biti vsa okrajna in pokrajinska prvenstva v namiznem tenisu končina do nedelje, 22. novembra, ker bo naslednjo nedeljo (29. m 30. novembra) v LJubljani republiško prvenstvo za posameznike ln dvojice. V Novem mestu kot okrajnem središču zaenkrat še nI okrajnega telesa (podzveze, odbora aH komisije za namizni tenis pri Okrajni športni zvezi), ki bi skrbelo za razvoj te športne panogo v okraju in na Dolenjskem. Zato je organizacijo Okrajnega prvenstva prevzel domači namiznoteni-ftki klub »ELAN«, ki Je na prvenstvo povabil vse igralce namiznega tenisa na področju okraja lz društev »Partizan«, športnih društev, šol in delovnih kolektivov. Letošnje okrajno prvenstvo »a posameznike in dvojice bo v nedeljo, 22. novembra, s pričetkom ob 9. url dopoldne v telovadnici osnovne šole v Novem mestu. — V tekmovanju posameznikov bo prvenstvo izvedeno v naslednjih kategorijah: člani, članice, rmadin-cU mladinke, pionirji ln pionirke. V tekmovanju dvojic bodo nastopile moške, ženske in mešane dvojice. Za najboljše v posameznih kategorijah je prireditelj pripravil prehodne pokalne in praktične nagrade. fm ŠAH JUTRI: Šahovsko društvo Novo mesto obvešča vse šahiste, da bo prvenstveni brzoturnir za mestno prvenstvo (za november) v petek, 20. novembra s pričetkom ob 19. url /.vefer v hotelu »Kandlja«. V primeru večjega števila prijavljencev bo brzoturnir v skuramah, da se tekmovanje ne bo zavleklo. ŠD Novo mesto B Blizu Kiklnd« so načrpali prve količine nafte, v nekaj minutah Je priteklo po cevi. dolgi nad lOOo m, kakih 8 m« nafte. Zanimivo le, da priteka lz te vrtine znatno lažja oziroma redkejša nafta kakor iz kateregakoli doslej ugotovljenega nahajališča nafte v Banatu. Lahka nafta Je mnogo ugodnejša za črpanje jn prevažanje v rafinerijo. H Na bregu Donave prt Novem Sadu v bližini ustla prekopa Donava — T.sa - Donava bodo zgradili rafinerijo nafte z zmogljivostjo milijon ton letno. Kupujte denarne loterije OKRAJNEGA ODBORA LJUDSKE TEHNIKE NOVO MESTO! 2rebanje bo 4. decembra 1959 v Novem mestu. — 50.000 srečk po 100 din bo prodala LT. Skupna vrednost dobitkov, ki jih Je 6725, Je 2,550.000 dinarjev 1 premija 300.000 din 1 premija 200.000 din 1 premija 100.000 din 5 dobitkov po 50.000 din 10 dobitkov po 20.000 din 10 dobitkov po 10.000 din 50 dobitkov po 5000 din 100 dobitkov po 2000 din 500 dobitkov po 500 din 1000 dobitkov po 200 din 5000 dobitkov po 100 din Kupujte srečke denarne loterije Ljudske tehnike, ker ooste s tem omogočili dohajati razvoj tehnike šolski, kmečki in mestni mladini, torej svojim otrokom! Stev. 46 (504) DOLENJSKI LIST Stran T Bodoče središče - nad postajo Pereča problematika stanovanj in komunalnih služb ol is Bukoška — dečka, Ana Brozovič iz Pristave — deklico, Danica Jan-kovič lz Senovega — deklico, Štefka Krulc iz Prigorja — deklico. Jelka, Jane :z Leskovca — dečka Slava Molan iz Nove Rese — dečka Ljudmila Baznlk iz Zupece vasi — deklico, Ankica Horvat lz Tomaševca — dečka, Kristina Ku-Štrin s Studenca — dečka, Marija Zupan lz Bistrice ob Sotlj — deklico. RAZPIS Upravni odbor KMETIJSKE SOLE GRM - NOVO MESTO razpisuje NATEČAJ za naslednja delovna mesta: 1. obratovodjo hmeljskega obrata v Srebrničah. 2. obratovodjo živinorejskega obrata v izgradnji — Pogan ce, 3. skladiščnika posestva. Pogoji: Kandidati morajo imeti odsluženo vojaško obveznost. Ad D Končana srednja kmetijska šola ali večletna praksa v hmeljarstvu iL-. Oz Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ivanka Ber-koipec iz Zemlja — dedka, Slavka Orahek iz Lokev — dečka, Slavka Can;č iz Metlike — dečka. Marija Umek s Konca — dečka. Ana Plut z Vinjega vrha — dečka, Frančiška Slnjur z Drečjega vrha — deklico, Pavla Bolte iz Vel. Vidina — deklico. Rezka Gregorčič iz Metlike — deklico, Marija Okleščen iz Praproč — deklico, Ljudmila Kovač iz Gor. Medvedjega sela — deklico, Nada Prašnikar lz Izlak — dečka, Ana Mercina iz Bpgneče vasi . dečka. RozalUa. Junc iz Golušnika — dečka. Jožefa Bučar , iz Volčkove vasi — dečka, Pavla HudOrovac iz Srednje vasi — dečka, Terezija Judež lz Vel. Orehka — deklico. Otillja Fink iz Podturna — deklico. Vida Draguš in Cerkviftča — deklico, Terezija Kaferle iz Zabjeka — deftka, Dragica Zabukovec Iz Črnomlja — deklico, Marija Hrastar s Sel pri Zagorici — deklico. Pretekli teden so se ponesrečili ln Iskali pomoči v novomeški bolnišnici; Franc Kolenc. delavec iz Praprotnice, isl je na cirkularju poškodoval prste leve roke. Ivo Komljanovlč, delavec s Planine, si je z ogljem opekel levo nogo. Anten Mesojedec, krojač iz Praproč, je padel z motorja ln si poškodoval glavo. Ivan Muh.t, zavi-rač iz Malega Poljubna, je padel a kolesa in si poškodoval glavo. Marija Brsan, hči mlinarice is Gor. Gradišča. Je vtaknila levo roko med mlinski kamen. Anton Novak, delavec lz Rumanje vasi, Je pri delu padel in si poškodoval levo stran prsnega koša. Antona Papeža, posestnika z Jezera, je na avtocesti podrl avtomobil ln mu poškodoval glavo. Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici; Martin Grdanc, posestnik lz Krake vasi, si 1e pri padcu s kolesa poškodoval slavo. Marija Hervol, gospodinja lz Bukovška, je padla pri delu na dvorišču in dobila poškodibe po glavi. Antona Zarna, delavca lz Malega Podloga je nekdo zabodel z nožem. Jože Balon kolar jz Blzeljskega. si je pri žaganju na krožno žago ranil desno oko. * Kostanjeviški zapiski Vlado Lumiit: I* O L) (i DUJE V nedeljo, 13. novembra, je kostanjeviško šolo obiskal sekretar Nacionalne komisije UNICEF tovariš Laza Poponjec v spremstvu tovarišice Mare Rupena Osolnikove in Francke Slakove. Gostje so si ogledali šolske prostore 1R se dalj časa zadržali v delavnici, ambulanti ln kuhinji. Po končanem ogledu so se nadrobno zanimali za uspehe zdravstvene prehrane, za zdravstvene preglede ter pogoje, v katerih mladina živi in dela. Kostanjeviška šola je sprejeta v program za asanaclje in bo v kratkem pričel delati poseben odbor, ki bo skrbel za ureditev vodovoda. Doslej je bilo vsak dan treba v šolsko poslopje znesli nad 400 litrov vode, da je bilo mogoče vzdrže. vati potrebni red in higieno. Predstavniki Kostanjevice, ki so se udeležili sprejema, so se dalj časa pogovarjali z gosti ln jih seznanjali s problemi učnega zavoda. ' Vi Kmetijsko - gospodarska šola je pričela z rednim delom. Odziv Je bil precejšen, zlasti deklet se je prijavilo toliko, da nismo mogli vseh sprejeti. Posebno razveseljivo je, da se je prijavilo veliko mladincev. L-e-ti Novinci iz novomeške občine Na vsem območju novomeške občine so v teku seminarji za novoizvoljene krajevne odbore. Seminarje je organiziral in tudi vodi jih občinski ljudski odbor. Udeleženci bodo seznanjeni s pravicami in dolžnostmi krajevnega odbora do državljanov ln občinskega ljudskega odbora. * Poravnalni sveti, ki so bili v novomeški občini Izvoljeni na zadnjih zborih volivcev, so dobili ponovno navodila za delo, ki sta jih dala predsednik okrajnega sodišča ln tajnik občinskega ljudskega odbora. TI sveti bodo začeli takoj delati. Večina jih že ima material, ki ga bodo reševali. Sodišče tudi že vrača material poravnalnim svetom, seveda tisti, ki spada v njihovo pristojnost se bodo poleg rednega pouku udeleževali tudi posebnega tečaja, na katerem se bodo učili vožnje s traktorjem. Dekleta bodo delala v dveh izmenah in bodo razen praktičnega gospodinjstva ln splošnih predmetov « Imela tudi krojenje. yi predavateljski zbor so imenovani sami strokovnjaki, med kateri-mi so tudi živlnozdravnik Ste-be, kmetijska tehnika Zupančič in Kozole ter drugi. Pouk je trikrat na teden, praktični in teoretični obenem. Martinova nedelja tudi letos nI šla mimo brez krvi. Kostanjeviška postaja Ljudske milice je imela obilo posla. Do najhujšega pretepa je prišlo v Pod-bočju, kjer »o s« tako udarili da je bilo treba poklicati Reševalno postajo. Letos je pridelek kisel, toda dovolj močan, kakor je pokazala pretekla nedelja. Ali ne bi fantje kako drugače uveljavili svojo moč? * Pretekli teden se je fcbral v pisarni krajevnega urada v Kostanjevici aktiv SZDL, ki je pričel priprave na zbore osnovnih organizacij. Kostanjeviškj Bencinska črpalka v Metliki se obnese Splošno trgovsko podjetje Metlika je pričelo pred mesecem in pol prodajati bencin na novi črpalki. Paviljon pri črpalki sicer še nI dograjen zaradi zastoja pri obrtniških delih, toda v enem mesecu ln pol so prodali že 14.000 litrov raznih vrst bencina in manjšo količino maziv Ko bo paviljon pri črpalki dograjen, bodo v nJem prodajali razna maziva in olja za motorje. Črpalka spada pod poslovalnico 8. Stalnega uslužbenca zaenkrat ne bo imela, če pa bodo potrebe večje, ga bodo namestili. STP Metlika je črpalko zgradilo ln dalo v promet le zaradi potreb in z željo zadostiti potrošnikom. Črpalka se za enkrat ne bo mogla sama preživljati. Oglašujte v Dolenjskem listu! okoliš je razdeljen v 6 .,snvnih organizacij. Priprave b^-io potekale ves november, decembra Pa se bodo pričeli občni zbori. Med osnovnimi nalogami bodočih zborov je po besedah sekretarja Milana Ravbarja organizacijska učvrstitev SZDL na našem terenu, pomnožitev članstva, kakor tudi obsežna poročila o dosedanjih problemih in dejavnosti. Na občne zbore bo. mo šli dobro pripravljeni. O zborih bomo se poročali. »Še Luno nam bodo vzeli...« Ce boste kdaj ooiska1 Janeza Novaka, 8? let staro grčo iz Kacenberga. ga boste gotovo našli na dvorišču domačije na robu gozda. Na vprašanje ali se dobro, vidi, bo odgovoril: »Sapra bolsko, bral b; že, pa nimam kaj ... « Pri hiši namreč nimajo časnika, celo »Kmečkega glasu« ne. Tiste grmad-" knjig na podstrešju 1e Da Janez Novak že vse preorani, bogvedi kolikokrat Ako ga boste vprašali kaj o umetnih satelitih, bo gotovo dejal: »Preklicane kanalje, še Luno nam bodo vzeli. Ves svet bodo zmešali. Tako dolgo se bodo igrali, da nazadnje Luna ne bo več svetila... Pa menda ni vse res, kar pišejo o tem. Preklicano rad bi dobil, v roke časopis, da bi nam prebral.« Ko se bomo tako pre pričali, da Novakov oče le vedno zelo dobro vidi. bomo preverili Se njegov duh. »Ali ste sinoči slišali skovikanje?« ga bomo vprašali. »Bo kakšnega •:pet izpela?« V odgovor bomo dobili: -Kaj bo sova? Se zaspim ne, če ne žarkov kal« Taka ie \:\ naSa suho. trati j sta grča. fr. LJUDSKI LOV NA DOLENJSKEM Na etnografski razstavi v preurejenih zbirkah Dolenjskega muzeja sta prikazani dve temi iz ljudskega življenja na Dolenjskem: lov In medičarstvo. O razstavljenih temah smo zbrali vso potrebno dokumenta cijo: historiat in funkcija predmetov, dialektično izrazoslovje, vloga posamezne dejavnosti v materialnem, socialnem in du. hpvnem življenju ljudstva, vendar vse to na razstavi ne more biti prikazano. Tu govore samo predmeti in skromno slikovito gradivo z nekaterimi pisanimi pojasnili. Etnografija obravnava ljudski lov kot gospodarsko panogo (pridobivanje hrane in kož) in kot boj človeka z naravo (uničevanje In odganjanje škodljivcev). Izhodišče za raziskovanje •o lovne priprave — tehnologija primitivnega lova — ne pa živali. Na naši razstavi smo razvrstili lovne priprave po naslednjih ■kupinah: ptičji lov, lov na domače škodljivce, polšji lov, ribji 1« račji lov. divji lov in poklicni lovci; v vitrini pa je razstavljene nekaj strokovne literature. Podajtki o ljudskem lovu na Dolenjskem se nanašajo v glavnem na polpreteklo dobo. Kakor se izgubljajo oziroma iz-preminjajo svojo podobo zaradi nenehnega gospodarskega, kulturnega in družbenega razvoja vsi etnografski pojavi, tako je tudi z ljudskim lovom. Ljudski lov je bil od preventivnega odganjanja zveri preko najrazličnejših načinov preprostega lova do uporabe živali močno razgibano podiročje v materialnem življenju našega človeka. Skušali smo zbrati 0 njem kar največ podatkov. Izhajamo od kranjskega kronista 1?; stoletja J. V. Valvasorja, precej opisov primi#vnega lova smo našli v Lovcu, Ribiču in v drugem časopisju (BIeiweisove Kmetijske It. rokodelske novice. Dolenjske novice, Jutro itd), uporabili smo tudi prikaze gozdnega življenja v naši lepi književnost' (Josip Jurčič, Hinko Dolenec in drugi). Največ smo zvedeli od starih ljudi po dolenjskih va. §eh. Njihov spomin se?,e len lz rok svojemu ilreserju m gostitelju. Imenitna zabava, kajl skuša prikriti, tako se na primer v snegu ovije v belo rjuho. Izpopolnjeni način ljudskega lova pomeni lov s pastmi. Past! delimo v pasivne in aktivne pasti. Pri prvih se žival ujame že s tem, da zaide v past. Aktivne pasti pa so tiste, v katere se žival ujame zaradi bistro izkoriščene ln prirejene teže in prožnosti predmeta (pasti). Nekatera ljudstva še danes žive n« stopnji lovske kulture ln primitivnega poljedelstva. Niso še prodrla do uporabe kolesa (kolesa kot prevoznega sredstva niti ne do lončarskega kolesa ali vitlja) — kulturnega elementa, ki je etnologom Izhodišče za delitev ljuds.tev na primitivna in civilizirana. V lovskh kulturah. k.| sovpadajo z družbenim redom »pra. skupnost«, so živali skupna dobrina. Z razvojem družbenih odnosov in ekonomike pa postane lov pravica privilegiranih slojev. V srednjem veku spada, ta lov in ribolov med posebne pravice vladarja. Kasneje preide ta pravica na deželne kneze in druge fevdalce. Na Dolenjskem so bilj gospodarji voda ln gozdov v pretežni meri grašča- ki Fevdalno gospodarstvo Je z nekaterimi spremembami pri nas trajalo vse do konca druge svetovne vojne. Lastniki lovskih in ribiških revirjev na Dolenjskem so oddajali svoja lo. višča v zakup. Navadno so jib licitirali. Nekateri zakupniki s« najeli velike revirje, ki so jib potem naprej oddajali. Graščakl in podjetniki so lovili sami le za zabavo, sicer p;i so sprejeli v svojo 6lužbo poklicne lovce in ribiče, da so pravilno Izkoriščali reviirje. To emo že na področju lovskega športa in na drugi strani lov;, kot gospodarske panoge. Oboje pu je že bo'lj na robu etnograf, skega raziskavanja. V etnografiji je poudarek na proučevanju lovnih priprav in vloge lova v celotnem življenju ljudstva. Vsekakor pa nas zanimajo tudi poklicni lovci, njihovi običaj: (lovski krst, vejica, lovina), lcvske zgodbe, noša in oprema ter upodobitve lova po ljudskih umetnikih (panjske končnice) in slikarska dela (Gorup, Gaspari, Gagern, Erbežnik in drugi). Brž ko lov ni bil več pravica vsakogar, so se pojavili lovski tatovi, divji lovci. Njihov soci- SLAVKO DOKL Franc Lukšič, po domače .lanešč iz Irce vasi ■ pri Novem mestu, še vedno plete ribiške mreže. alni izvor, spopadi s poklicnim: lovci in njihove domiselne lovne priprave so skozi stoletja zelo' pestre in zanimajo raziskovalca ljudskega življenja. O divjih lovcih so se ohranile med ljudmi številne zgodbo, mnoge so našle tudi oblikovalce — pisatelje in slikarje. (Nadaljevanje sledi) Jaka, uslužbenec X. plačilnega razreda (Umišljena zgodba) Jaka, uslužbenec desetega plačilnega razreda, že dolgo ni bil tako zaposlen z mislimi kakor tisto dopoldne, ko je dobil važno nalogo. Moral je namreč za eno leto nazaj ugotoviti, kaj vse je delal in koliko časa je porabil za posamezne vrste opravil. »Ha, ha,- ga je tedajci popa-del kircevit smeh. »Jaka že ne ho šel na led. Preveč dobro ve, kam pes taco moli...« Potlej se je vse dni sklanjal nad obrazcem, ki naj bi do minute točno pokazal, koliko je v preteklem letu nairedhl: preveč, premalo ali ravno prav. Na tihem se je nasmihal delovnim tovarišem, ki so v naglici sestavili poročilo, ne da bi se zavedali, da bo to morda usodno zanje, ker bodo naposled morali začeti delati. Obžaloval je njihovo kratko vidnost, ki je prezrla splošno težnjo po povečanju produktivnosti javnih uslužbencev... Ko je Jaka jel ugotavljati porabo časa za posamezne vrste opravil, je najprej izračunal, da bo moral skupni čas vseh Opravil dali 168.480 minut. Ta štaivilka naj ne bi pokazala samo, da je b'l Jaka, uslužbenec desetega plačilnega razreda, vse leto polno zaposlen, temveč tudi, da je delal celo 37.440 minut več, kot je bilo treba. Presežek naj bi ga utrdili na delovnem mestu, mu pomagal k odlični oceni ali pa mu morda priskrbel celo pomočnika. Najlaže je bilo izračunati ča$ za delo, ki ga je dejansko opravil. Pobrskal je po arhivu spisov in odločb ter zapisnikih sej. Dodal je še čas, ki ga je porabil v razgovoru s strankami (sem je prištel tudi prijatelje, ki so kdaj pa kdaj prišli k njemu na pomenek o lovu), terensko delo (v resnici je mislil obiske v gostilni) in razna druga opravila. Čeprav pri preračunavanju v minute nikakor ni bil skop, pri najboljši volji ni mogel spraviti skupaj več kot 100.000 minut. V potu svojega obraza je seštel telefonske pogovore (tudi privatne) in napaberkoval nadaljnjih 7.000 minut. Ko je ugotavljal čas za studii j predpisov in strokovne Literature, je z grozo pomislil, da pravzaprav že dolgo ni pobrskal po uradnih listih. Iz previdnosti je odstranil iz predala roman Deževje prihaja, predse na pisalno mizo pa naložil nekaj strokovnih knjig in svežnje uradnih listov. Ko je bilo po nekaij dneh poročilo končano, je Jaka globoko vzdihnil in si obrisal potno čelo. Takega, že malce umirjene- ga, ga je zalotila stranka, ki se je prišla pritožit zaradi nerešene prošnje. Jaka bi se bil kdaj prej nasršil in stranki pokazal vrata, tokrat pa jo jo samo pomilovalno pogledal, češ, saj nc veš, da sem lani naredil 624 nadur, za katere mi niso plačalj niti prebite pare... Tisti dan, ko je Jaka oddal poročilo, je bil resnično utrujen. Prvič je čutil v sebi neko notranje zadovoljstvo, ker je nekaj dni. vseh sedem ur delal brez počitka, ne da bi med uradnimi urami »špricnil« v gostilno, telefoniral prijatelju ali prebiral časnike. fr. IZ PREVIDNOSTI »Očka, zakaj je pa bog v raju Evo ustvaril najbolj nazadnje?« PONESREČEN POSKUS Z MAGNETOM Le čemu nam lažejo, da Imajo jabolka veliko železa!? »Iz same previdnosti, sinko. Ce bi jo bil prej, bi hotela imeti vse drugače urejeno kakor je.« BREZ SKRBI... »Urala za povabilo, ampak raje bi se ne peljal s teboj. Zadnjič si tako \lvitro zavrl, da sem si razbil čelo« »Sedaj si lahko brez skrbi. Zauore sploh več ne primejo...« POEZIJA IN STVARNOST V kuhinjo kavarne, kjer kuhajo »pravo turško«, prineseta dva možaka r>eliko vrečo: »Naročili ste 200 kg ,divke'. Kam naj jo postaviva?« MRZEL TUS »Ah, draga moja! Kadar vas pogledam, me spreleti kot električni tok ... »Le počakajte do Novega leta, ko se bo podražila elektrika!« S peti pvPeljski ; Nadaljevanje), V tem so nas nekateri posamezniki podprli. Dejali so: »Na pravi poti ste, na poti, kakršno si želijo vsi miroljubni narodi!* Govorili smo tudi o našem gospodarstvu. Bili so močno presenečeni, češ kako to, da dosegamo take velike uspehe,- V KRAKOVU ATLETSKI DVOBOJ JUGOSLAVIJA - POLJSKA Med našim bivanjem v Krakovu je bil tam atletski dvoboj med Poljsko in Jugoslavijo. Naši tekmovalci so prišli na to tekmovanje z malo obetov na uspeh, saj Poljaki slovijo kot svetovna atletska velesila in imajo v svojih vrstah tudi svetovne prvake. Naši atleti so se borili požrtvovalno in so dosegli, kar se tiče borbenosti, odličen uspeh. Gledal sem že precej dvobojev, zato me je zanimalo, kako to izgleda v inozemstvu. Povem lahko, da so Jugoslovani na stadionu doživljali prijetna presenečenja. Tudi mi smo bili presenečeni. Ko so gostitelji zvedeli, da smo Jugoslovani, nam ni bilo treba plačati vstopnic. Bili smo njihovi gostje. Opazil sem, da je publika zelo objektivna. Našemu ali njihovemu atletu je dala enako priznanje, če je le videla, da se športno bori. Ko je naš tekmovalec v metu kopja Miletič dosegel nov jugoslovanski rekord, je bil ves stadion na nogah. Vsi so mu čestitali, čeravno naš rekord precej zaostaja za njihovim svetovnim .asom" Sidlom, ki meče kopje vedno čez 80 metrov. Tako je bil atletski dvoboj za vse nas veliko doživetje, videli smo, da športniki uživajo popularnost in priljubljenost. Govoriti s Poljakom o športu in vedeti kaj o prvakih kot so Sidlo, Le-wanovski, Rut in drugi, je stvar nacionalnega ponosa. To smo opazili tudi ob drugih priložnostih. NOVA HUTA - VELIK INDUSTRIJSKI KOMBINAT Največji industrijski kombinat na Poljskem, ki so ga dolga leta gradile mladinske brigade, so velike železarne, ki nosijo Leninovo ime v spomin na njegovo dvoletno bivanje v tem kraju. Nekoliko kilometrov iz Krakova, ko se pelješ t tramvajem, vidiš visoke dimnike, iz katerih se vali Črn dim, ki pa ne zastruplja ozračje, kot je to primer v Katovicah. Poljaki so namreč zgradili naselje štiri kilometre vstran od tovarn. V njem prebiva okrog 100.000 ljudi. Ogledali smo si velike veljarne. koksarne, topilnice, in cementarno, ki zaposlujejo skupno okrog 17.000 delavcev. Zlati velike so valjarne. saj se nekatere raztezajo na površini 12 hektarov. Kljub temu, da je tovarna začela delati že 1949. leta, še sedaj ne dela a polno zmogljivostjo. V prihodnje bodo skušali normalizirati proizvodnjo in pričeti s proizvodnjo brezšivnih cevi. Vsi objekti se raztezajo na površini 1000 hektarov, proizvodnja jekla pa je tolikšna, kot je znašala jeklarska produkcija vse predvojne Poljske. V začetku so delali predvsem nekvalificirani delavci, danes pa jih skorajda ni več, ker so si v zadnjih letih pridobili kvalifikacije. Zelo nas je začudilo, da dela v Novi Huti okrog 2000 inženirjev in tehnikov. Zanimali smo se tudi. kako je z delavskim samoupravljanjem. Zvedeli smo, da obstaja centralni delavski svet, 11 obratnih delavskih svetov in 17 oddelčnih svetov. AUSCHVVITZ OBTOŽUJE! Človeku ni prijetno, ko se vozi proti velikemu uničevali-šču ljudi v drugi svetovni vojni. Nehote pomisliš, da se je po istih železniških tirih peljalo na milijone nedolžnih ljudi — kandidatov za smrt, ki so skozi špranje vagonov zadnjič videli obdelana polja in zelene gozdove ob železnici. Takoj v začetku naj povem, da je v vseh 900 taboriščih, kolikor jih jo bilo v Nemčiji in okupiranih deželah, umrlo okrog 10 milijonov ljucH. rmrrvo v a i.,,-,*-,,, A milj ione To so seve nepopolni podatki, ker so Nemci pred kapitulacijo uničili dokumente, da bi se tako izognili odgovornosti pred človeštvom, r- Pokrajina okrog taborišča je bila nezdrava, zato se je nemškim voditeljem zdela kot nalašč za ubijanje ljudi. Taborišče so zgradili na pobudo SS-oficirjev, kraj pa je izbral sam Himmler, ki je stal na železniškem mostu in z roko pokazal, kod n,aj se razteza taborišče. Ležalo je v trikotu med Visio in Solo, v meglenem, nezdravem področju. ^ V taborišče sta prihajali dve vrsti ljudi: taki. ki so takoj po prihodu transporta, ki je štel od 1000 do 1300 ljudi, šli mimo taborišča v plinske celice z zmogljivostjo 20.000 ljudi na dan, in pa tisti, ki so jih pustili pri življenju zaradi dela v tovarnah, na primer v obratu I. G. Farbenindust.de. Slednjih je bilo dosti manj, pa še ti so morali iti skozi razne stopnje mučenja. Ce so jih prestali, so jih zaposlili, drugače pa so podlegli nečloveškemu mučenju. Jetniki v taborišču so bili izpostavljeni vsem mogočim brutalnostim. Paznik je pognal ujetnika v beg, da bi ga lahko ustrelil in nato predstojnikom poročal o svojem junaštvu, za katerega je dobil nagrado ali pa nekaj dni dopusta. Dnevna umrljivost v taborišču je bila od 0,5 do 2,5%. Komandant Hoss ni smel videti ujetnika z nizko številko na roki. Dejal je: »Tu smete živeti najdlje tri mesece, Zidje pa največ 21 dni.« Podrejenim je očital, da so popustljivi. Le-ti so to imeli za ukaz, da je treba bolj pridno ubijati. lllllUlIllllllllllffillllllli »Pokaži kaj znaš« v Brestanici Pred Jcratk:m so na velikem športnem stadionu v Teheranu Slovesno proslavili šahov rojstni dan. Cez dan Je bil v Čast Rlze Fahlevija velik telovadni nastop, zvfečer pa Je bila baklada in «/»llk ognjemet. Slavnestl so trajale vso noč do ranega jutra. Kljub dežju so v nedeljo popoldne napolnili ljudje brestaniško dvorano Partizana do zadnjega kotička. Razprodana so bila vsa stojišča ne le v dvorani, temveč tudi po hodniku. Mladinski aktiv Brestanica je priredil oddajo »Pokaži, kaj znaš«, ki je vzbudila tak0 pri domačinih, kakor tudi pri odraslih mnogo zanimanja. Med drugimi So prireditvi prisostvovali Se član CK LMS tov. Franc Šetinc in okrajni mladinski funkcionarji jz Novega mesta. Prireditev sama je bila dobro pripravljena, saj ni dosti zaostajala za tovrstnimi v Ljubljani; dvorana je bila ozvočena, tabla z nastopajočimi, »resna«, strokovna komisija je zasedla desno stran odra, pred mikrofonom pa sta se vrtela simpatična napovedovalca Majda Zeleznik In Nlko Galeša. Izvolili pa so tudi komisijo lz občinstva, ki je prejela na velikih kartonih napisane številke od pet do deset. Strokovno komisijo so sestavljali: prof. Janez Plestenjak iz Vidma - Krškega, prof. Marjana Požun iz Brestanice, tov. Silva Pišek, učiteljica iz Senovega in tov. Tine Butkovič, uslužbenec iz Brestanice. Mora. mo reči, da je ta komisija zelo objektivno ocenjevala nastopajoče, medtem ko za komisijo iz občinstva to ne bi mogli tr- diti, saj so precej neenakomerno dvigali tablice. Na odru se je zvrstilo kar 23 nastopajočih od četrtega pa Vse do skoraj šestdesetega leta, torej precejšnja starostna razlika. Pridati moramo, da so bili po večini mladi izvajalci, ki s0 se zares potrudili, da bi prisotnim kar najbolje posredovali svoje znanje. Najbolj je gledalce ogrel Stane Arnšek - Lopi, saj mu je tako strokovna komisija kot komisija iz občinstva prisodila vseh možnih 80 točk, kar se tudi v Ljubljani ne zgodi vedno Recitiral je svoja dela, in 3lcei »Balado v polprozi« in »Raztreseni šopek«. Dijaka TSS Lopi. ja- kakor ga pač imenujejo, v Vidmu - Krškem že dobro poznajo, saj nI prireditve, kjer ne bi on recitiral. Dve točki manj je dobil sekstet termoelektrarne Brestanica, ki je v nedeljo tudi slavil prvo obletnico svojega obstoja. »STEB«, kakor se kratko imenujejo, je med drugim zaigral Matovo kompozicije »Materi v spomin«. Skromn-Mato, električar v elektrarni, j( tudi vodja tega seksteta. In ko so kot drugonagrajenci dobil) brivski aparat, so ga podarili svojemu vodji za požrtvovalno delo. Rangusova, oče ln sin, sta dobro znana n» le domačemu občinstvu, temveč tudi ostalim, saj sta že uspešno nastopila v Ljubljani v oddaji »Pokaži, kaj znaš«. Na gitaro, oziroma tamburico, sta odigrala dve sinovi kompoziciji. Učenka 7. razreda osnovne šole Lidija Kozinc se je občinstvu predstavila z zahtevno »Balado o breskvah«, ka. tero Je brezhibno zrecitirala. Obe komisiji sta ji prisodili 71 točk. Tovarišico Silvo Svigelj Iz Boštanja je spremljal ansambel »Boštanj*. Odpela je dve popevki med njimi »Tra-ra-ra-ra« ki Jo poznamo iz opatij skega festivala popevk in je priljubljena med občinstvom. S prijetnim altom je navdušila prisotne, dosegla 71 točk in tako osvojila peto mesto. Franc Dre-novec, ki je s svojo harmoniko že večkrat igral v Radio Ljub. ljana, je lahko osvojil šesto mesto. Med nagrajence sta se uvrstila še prikupna Nevcnka Likar, ki je igrala na klavir, in Rudi Mlinaric iz Sevnice, ki je igral na harmoniko. Ker so imeli pripravljenih le Takole je bilo na odru med oddajo (Foto: Brestanica) Stane Fabjančič, osem nagrad, jih eeveida več tudi nis0 mogli podariti, razen čokolade, ki So jo razdelili med najmlajše nastopajoče, katerih seveda ni manjkalo. Prav ljubic je bila med njimi mala štiriletna Vlasta, ki je deklamirala 0 srnci, zajčku In pionirčku Tončku, pa mala Nanika in trio »M«, katerega so sestavljale male pionirke. Mlajše neznane talente je ocenjevala samo komisija iz občinstva, kar se mi pa ne zdi najbolj posrečeno. Ce so male pionirke oziroma cici-banke nastopale Izven konkurence, bi jih tudi komisija lz občinstva ne smela ocenjevati, da 01 se potem ne uvrstile na zadnja mesta. Poskrbljeno je bilo m tolažilne nagrade najmlajših in pri tem naj bi tudi ostalo. Nimam namena dajati kakih nasvetov, vendar mislim, da je oila prireditev le nekoliko pre-iolga, saj je trajala polne tr' ure in tisti, ki niso uspeli do-oiti sedežev, so lahko dobili kurja očesa. Spomladi, ko bodo pripravili spet oddajo »Pokaži, kaj znaš«, bj jo morda malo skrajšali, saj bo prav tako prl-egnila številne gledalce. Precej sta doprinesla pri-:upna napovedovalca tov. Majda in Niko, kl je tudi predsednik mladinskega aktiva Brestanica. M