12. JUL
glasilo delovnega kolektiva zp iskra - industrije za elektromehaniko, telekomunikacije,
ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
Nagrada mesta Zagreb za generalnega direktorja Iskra RIZ — kreša Piškufiića
Vsi zbori skupščine mesta lovna organizacija, danes v Zagreb so na skupni seji 1. sestavu združenega podjetja julija t. 1. sklenili nekaterim ISKRA, dosegla vrsto po-najbolj zaslužnim v gospodar- membnih gospodarskih rezul-
Gostje, ki so prisostvovali proslavi dneva borca in dneva ISKRA
Uspela proslava dneva borea in dneva Iskre na Lokvah
Nagrajeni generalni direktor ISKRA-RIZ, Krešo Piškulič
stvu podeliti gospodarsko: nagrado Zagreba za 1. 1968. V vrsti nagrajencev — tovarn in podjetij s plaketami, kakor tudi posameznikov z denarnimi nagradami je tudi generalni direktor ISKRA-RIZ - Krešo Piškulič.
Pogoji za podelitev »gospodarske nagrade Zagreba« so bili izredni dosežki na področju gospodarstva. Krešo Piškulič je, odkar je 1. oktobra 1965 prevzel odgovorno mesto generalnega direktorja RIZ, pripomogel, da je ta de-
Delavski svet RIZ je v svojem predlogu zborom Licup-ščine Zagreb podrobneje opisal delo svojega generalnega direktorja, pri čemer je kot pomembno navedel rezultate, dobrega upravljanja v tem obdobju. Zlasti pomembno za RIZ je, da je bilo v tem času odpisanih za okrog 9 milijonov N din nekurantnega materiala in za okrog 10 milijonov N din nekurantnih zalog. V tem času je RIZ dosegla močnejši razvoj proizvodnje profesionalnih naprav in elementov, pospešeno izgradnjo TV proizvodnje v Slunju in radijskih oddajnikov večjih zmogljivosti. Generalni direktor RIZ, Krešo Piškulič je bil nadalje eden izmed pobudnikov za integracijo RIZ z ZP ISKRA, še bi lahko naštevali rezultate, ki jih je RIZ dosegla v tem obdobju, v dobri meri po zaslugi svojega generalnega direktorja, ki je povsod pokazal zvrhano mero prizadevnosti in pobude.
Razumljivo — ob javnem priznanju tov. Krešu Piškuli-ču z »gospodarsko nagrado Zagreba« izraža največje zadovoljstvo celotni kolektiv RIZ, nagrajencu pa tudi mi iskreno čestitamo in mu želimo veliko nadaljnih uspehov.
čeprav so glavne priprave na proslavo letošnjega dneva borca in dneva ISKRE tekle po začrtanem programu, so tako organizatorji iz tovarne avtoelektričnih izdelkov, kakor tudi gostinci in drugi, ki so skrbeli za udeležence proslave, na dan pred proslavo imeli še polne roke dela. Prvi so preverjali, če. je vse nared za slavnostni dan, slednji pa so na stojnice dovažali sadje, alkoholne in brezalkoholne pijače, meso, kruh in drugo, s čimer so naslednji dan radi postregli udeležencem proslave.
Kdor je prišel na Lokve že
3.	julija, se je lahko prepričal kako resno so si vsi prizadevali, da bi proslava čim bolje uspela v vseh pogledih. Zahtevno nalogo so med drugimi opravili tudi naši fantje iz servisa na Viču, ki so imeli nalogo izpeljati solidno ozvočenje Lokev. Uspeli so dobro, saj je ozvočenje bilo brezhibno in celo najbolj oddaljeni udeleženci, ki so se
razvrstili po slikovitih gričih nad prizoriščem proslave, so bili o vsem seznanjeni prek številnih zvočnikov.
Na Lokvah je bilo zares praznično. Bile so bogato okrašene z državnimi, slovenskimi in Iskrinimi zastavami, številnimi transparenti na vseh poteh, ki vodijo v Lokve, prav tako pa tudi v samih Lokvah in na prireditvenem prostoru. Prireditelji so poskrbeli tudi za to, da bi za ustroj našega podjetja izvedeli tudi vsi tisti, ki ga še ne poznajo, zato so sredi Lokev na velikem panoju izpisali vse naše delovne organizacije, ki tvorijo združeno podjetje. Skratka — Lokve so bile praznično odete v zastave, transparente, cvetje, povsod pa je bilo čutiti pričakovanje prvih in številnih gostov.
Medtem ko so se na večer malone vsi, ki so imeli kakor koli delo s proslavo na Lokvah vrnili v dolino, da bi si odpočili po delu in se pripravili na jutrišnji, odločilni dan, ko naj bi sama proslava pokazala kako so jo vse te dni skrbno in vestno pripravljali, pa so iz daljnih in bližnjih krajev, že prihajali prvi gostje in udeleženci proslave.
Partizanska pesem je orila iz zvočnikov, zvečer 3. julija pa so se prvi prišleci zbrali v restavraciji hotela »Polda-novec«, kjer je bilo poskrbljeno za ples in zabavo, s katero naj bi udeleženci proslave pričakali naslednji dan. Nekoliko prehrupna muzikanta s harmoniko in bobnom, pa seveda z dolgo vrsto ojačevalcev in drugih naprav, sta sicer poskrbela tako za mlade
in stare, da so se ob veselih vižah vrteli tja do polnoči, ko je na Lokvah živ žav pojenjal do zgodnega jutra.
že zgodaj zjutraj so Lokva polno zaživele in v sicer miren in tih kraj, so zabrneli motorji vozil, s katerimi so prihajali v Lokve najbolj zgodnji gostje, pa prometni miličniki, gasilci in drugi — saj je bilo dobro poskrbljeno za vse. V lahnem vetriču so plapolale zastave, ptičji spev pa je utihnil v zvokih partizanskih pesmi in koračnic. Nad Lokvami se je budil nov, sončen dan, dan veselja in praznovanja.
Generalni direktor ZP ISKRA — Vladimir Logar govori na proslavi na Lokvah
Prizadevni vojaki iz Ajdovščine so že zgodaj zastavili z delom in iz njihovih kotlov se je čez Lokve razlezel prijeten vonj po partizanskem golažu, pomešan z značil-
(Dalje na 2. strani)
liiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimmimmimimmimmimiiimiiiiiiimiiiniinHiiiHiiiniji §	OBVESTILO	g
s V današnji številki našega tednika je po skle- s s pu DS ZP vložena priloga z naslovom:	—
E OBJAVA amandmajev, sprememb in dopolni- =
Preživeli borci II. brigade VDV na čelu z godbo in svojima bojnima zastavama koraka pred slavnostno tribuno
H tev statuta ZP ISKRA KRANJ, liiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimiiimiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiluiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiu
m '
4. julij LOKVE
Uspela presi in dneva IS
(Nadaljevanje s 1. strani)
nim vonjem čevapčičev in ražnjičev in vsega, kar so na pretek pripravili, da bi sleherni udeleženec lahko prišel na svoj račun.
Na vpadnicah, ki vodijo iz vseh smeri na Lokve, so bile že zgodaj »zasede« prometnikov, ki so poskrbeli za varen in nerhoten promet, ob njih pa so bile tudi skupine brhkih deklet iz novogoriške tovarne, ki so gostom postregle z informacijami in jim na prsi pripele pisane značke proslave dneva borca in dneva Iskre. Njihove ljubke oranžne obleke, so se ob obilnem zelenju in plapolajočih zastavah, zlivale v živo pisano paleto barv, ki so prav klicale po barvnih posnetkih. No — ta dan res ni manjkalo ne uradnih ne amaterskih fotoreporterjev, ki so imeli vsekakor dovolj priložnosti »postreliti« razpoložljive celuloidne trakove, ki so jih v ta namen prinesli s svojimi kamerami na Lokve.
Dovolj velika, ločena parkirna prostora za avtobuse in osebne avtomobile sta se začela polniti že kmalu po šesti uri, ko so se v kolonah iz vseh smeri razna vozila grizla skoraj 1.100 metrov visoko v slavno partizansko va-
sico Lokve. Tu sredi Trnovskega gozda jih je pričakal praznični vrvež, h kateremu je razen zvočnikov kmalu prispevala tudi godba na pihala iz Anhovega, ki je imela pred hotelom »Poldanovec« svoj promenadni koncert.
že pred dnevi je organizacija ZP naše prodaj no-servis-ne službe obdarila šolarje v Zgornji Tribuši z radijskim sprejemnikom. Triglav z gramofonom, pred samo proslavo na Lokvah pa tudi učence šole v Trnovem s stereo-gra-mofonom in šole na Lokvah z garnituro električnega orodja EVS-06, medtem ko je delegacija udeležencev proslave iz RIZ ob tej priložnosti z gramofonom obdarila šolarje čepovanske osemletke. Ob skromnem, a prisrčnem ceremonialu so se šolarji delegaciji ZB PSO in RIZ toplo zahvalili in obljubili, da bodo bogata darila s pridom uporabili pri svojem učenju in delu in se spominjali letošnjega 4. julija, ko je ISKRA med njimi slavila praznik borca in svoj dan.
Ura se je premaknila k deseti, ko se je iz zvočnikov zaslišal poziv nekdanjim borcem II. brigade VDV, naj se
zbero na določenem mestu, odkoder so potem prikorakali s svojo bojno zastavo na čelu pred slavnostno tribù-no, okrog katere so se medtem v dolini in po bližnjih skrbno pokošenih rebreh posedli že številni udeleženci
Proslavo je otvoril direktor tovarne »Avtoizdelki« — Jože Eržen
proslave iz vseh naših tovarn in enot.
Po prihodu borcev II. brigade VDV pred tribuno in po raportu nekdanjemu komandantu brigade, tov. Bojanu Polaku-Stanki, članu zbora narodov, je direktor tovarne avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici, Jože Eržen kot pokrovitelj proslave pozdravil vse udeležence in goste, med katerimi sta bila na slavnostni tribuni tudi predsednik GO ZZB NOV, tov Janko Rudolf i.n zastopnik republiškega izvršnega sveta tov. Joško Štrukelj.
Sledila je beseda o uspehih, borbah in slavnih zmagah enot II. brigade VDV, ki je prav na tem delu sončne Goriške bila najtežje boje z Nemci, ki so jo ob številčni in tehnični premoči, hoteli
k k
•k k k k k k k k k k k k k k ★ k k k k
c-K-X-fc-X-K-X-X-k-k-k-k-K+c-k-k-k-x-k-x-fc-k-Sc-X-k-b-k-k-k-k-b-X-kX-k-k-k-k-fc-k-S^
Od zegoraf navEdoils
© Najbolj živo je bito v neposredni bližini slavnostne tribune @ Pionirji šole v Lokvah so od borcev PSO dobili kombi EVS-06 ® Ekipa vojakov iz VP Ajdovščina je poskrbela za slasten partizanski golaž ® Recitacije in ostali kuiturno-umetniški program novogoriških gledališčnikov so poželi aplavze poslušalcev ® Fred vstopom v Lokve — miličnik in brhke informatorke so usmerjali osebna vozila na parkirišče pod hotelom Poldanovec ©
k
Za začetek proslave se je pred slavnostno tribuno postrojila II. brigada VDV
ava dneva borca KRE na Lokvah
za vsako ceno streti in uničiti, say jim je prizadejala težke udarce. Izvajanja govornika so obudila spomin na pomembnejše dogodke iz časa, ko je brigada nastajala se krepila in v neizprosnem boju s fašističnim okupatorjem dosegala svoje največje zmage.
Nato je spregovorili generalni direktor ZP ISKRA tov. Vladimir Logar, ki je v skopih obrisih prikazal dosedanjo rast ISKRE in njenih enot, njen delež pri razvoju elektronike v Jugoslaviji in njene napore za uveljavitev tako na domačem kot na inozemskih tržiščih. V svojih izvajanjih je generalni direktor Vladimir Logar govoril tudi o nadaljnji rasti ZP ISKRA, ki naj bi po perspektivnem srednjeročnem planu že 1. 1975 zaposlovalo okrog 20.000 delavcev, ki bodo dosegli yredinost proizvodnje v višini 3 milijarde novih dinarjev iti izvoz svojih izdelkov v vrednosti od 40-50 milijonov dolarjev. Vse to bodoi delovni kolektivi ZP ISKRA morali doseči z nadaljnjo prizadevnostjo, predvsem pa z novimi vlaganji v tehniko in tehnologijo in temeljito modernizacijo proizvodnje. Seveda bo tako obsežna rast ZP ISKRA terjala naj večje napore in mobilizacijo vseh materialnih in umskih sil, prav tako pa tudi razumevanje vseh činiteljev, ki lahko pripomorejo, da bomo v teh nekaj letih zagotovo dosegli takšen vzpon.
Za generalnim direktorjem ZP ISKRA je nato spregovoril še Franc Hutter, ki se je v imenu sindikalne organizacije in komisije ZB Združenega podjetja zahvalil za prizadevnost in požrtvovalnost vsem, ki so sodelovali pri or-
ganizaciji letošnje proslave dneva borca in dneva ISKRE ina Lokvah, pni čemer je v znak priznanja predal najbolj zaslužnim partizansko knjigo »Ne vdaj se, fant« avtorja Franca Križnarja iz kranjske ELEKTROMEHANIKE.
Za konec uradnega dela proslave je sledil kultunno-umetniški program, podoben tistemu na partizanskih mitingih. Recitacije, deklamacije in pevske prispevke so izvajali člani goriškega gledališča in pevci goriškega okteta. Za svoja izvajanja so poželi navdušene aplavze tisočerih hvaležnih poslušalcev.
S tem je bita partizanska slavnost na Lokvah pri kraju in udeleženci so se razlezli po vseh slikovitih Lokvah, da hi v krogu svojih dniži/n, prijateljev, nekdanjih soborcev, preživeli naslednje ure dneva, ko je praznično vzdušje kipelo vsepovsod iin ga tudi kratka popoldanska plohica ni mogla omajati. Na obeh plesiščih, ob restavraciji in hotelu, so se zavrteli ob. poskočnih zvokih zlasti najmlajši, ki jim ni bilo mar
toplega goriškega sonca in potnih lic.
Žal pa je vsega prijetnega prekmalu konec in najbolj oddaljeni udeleženci prosla-so že zgodaj pod večer zasedli svoje avtobuse in osebne avtomobile in se poslovili od gostoljubne, prijazne trnovske vasice Lokve, da bi si na poti domov morda ogledali še kako lepoto Goriške.
Letošnja proslava dneva borca in dneva ISKRE na Lokvah je po zaslugi prizadevnih organizatorjev in ,e-pega vremena lepo uspela in potrdila, da je prav, da se vsako leto na ta dan snidemo, obudimo spomin na slavne dni naše NOV in praznujemo dan borca in naš praznik.
Edino, kar bi lahko grajali, je menda to, da na proslavi na Lokvah ni bilo takšne udeležbe kot na lanski v Semiču. Prav bi bilo, da bi se praznovanj dneva borca in dneva ISKRE udeleževali v večjem številu, saj bi tako ta naša praznovanja bila še lepša.
J. C.
*
©d zgoraj navzdol:
«
Hf. • Povsod na prihodih na Lokve so čez cesto viseli transparenti ® Udarna partizanska pesem kuburiš nikov je še podkrepila praznično vzdušje na Lok-vah ® Na panoju sredi prazničnih Lokev je razyi-
*	den celoten sestav združenega podjetja ® Predstavami	nik ZB PSO izroča učencem osemletke v Trnovem
lepo darilo — stereofonski gramofon ® Osrednje j*. po uradnem delu proslave je bil ples na plesiščih
*	pred hotelom in restavracijo ®
*
*
i-K-k-k-kk-K-k-K-k-k-k-K-k-fc-k-k-K-k-K-k-k-kk-k-kk-k-kk-K-k-K-kk-K-k-k-K-k-ki

Delegacija zveze borcev iz ISKRA—RIZ je čepovanskim učencem osemletke prinesla lepo darilo — moderen gramofon
K**«;
>Sv'?QK#V:*U i-imi«*
J-
" tLZKr&iw»	'	v%'	*
st>	.	" : » ^ i
I	„s;___Ilpj» ..
~ KftKCgH&Vog? ****&■.....
...."'“»»a» c	ijmv&t,	,	;
MUSTRA ÄTSCWK „
XAWTC» I . . _	• sy,,, H
'«pačjes«** ^ setem H.
l : '■	.mit?... :..
DOBRO JE VEDETI
Maf so stroški poslovanja?
K stroškom poslovanja prištevamo: materialne stroške, amortizacijo, obresti na poslovni sklad, razne prispevke zbornicam, strokovnim združenjem in socialnemu zavarovanju, izdatke za izobraževanje strokovnih kadrov in financiranje šol — pa tudi druge stroške, ki so predvideni s predpisi in pogoji poslovanja.
Med materialne stroške sodijo .izdatki za material, režijo, prevozni stroški (stroški transporta), usluge drugih podjetij in oseb, obresti za obratna sredstva, zavarovalne premije, reklamni in propagandni stroški, stroški investicijskega vzdrževanja
osnovnih sredstev, nagrade za delò vajencev ipd.
V skupino materialnih stroškov spadajo tudi potni stroški in dnevnice za službena potovanja ter nadomestilo za selitvene stroške po službeni potrebi, za stroške preselitev upokojenih delavcev ali čla-
AII fe dejansko nezaposlenih manj* kot pa kažefo podatki
Analiza, ki so jo pripravile strokovne službe Zveznega sveta za delo in zveznega biroja za zaposlovanje, pravi, da je mogoče od 326.000 ljudi, ki so bili 1. januarja letos prijavljeni pri zavodih za zaposlovanje kot ljudje, ki iščejo zaposlitev, strogo vzeto samo 215.000 ali 66 % šteti med dejansko nezaposlene.
Če pa bi upoštevali precej širše stališče, po katerem bi morali ves nezaposleni strokovni kader avtomatsko obravnavati kot dejansko brezposelne osebe, potem bi lahko rekli, da j è bilo tedaj v Jugoslaviji 245.000 dejansko brezposelnih, za katerih zaposlitev b: se morala družba prvenstveno angažirati
DOPISUJTE V ISKRO
Med vsemi, ki so bili 1. januarja letos na uradnih seznamih nezaposlenih, je bilo 95.0CO ali nekaj manj kot ena tretjina strokovnih in kvalificiranih ljudi, 231.000 ali 71 % pa je bilo nekvalificiranih delavcev.
Že prvi pogled v analizo strukture brezposelnega strokovnega kadra opozarja, da gre večinoma za mlade šolane ljudi. Od vseh strokovnih delavcev, ki so iskali delo, jih je biffo 90% mlajših kakor 30 let. 71 % jih ni imelo nobene zemlje, pa tudi iz kmetijskih družin niso bili. Več kot polovica teh ljudi je prvič iskala zaposlitev. Izkazalo se je, da je vse več strokovnih delavcev pripravljenih prevzeti zaposlitev izven kraja stalnega bivališča. Glavni razlog, da približno 3800 brezposelnih strokovnjakov ni sprejelo ponujenega dala, je bil v dejstvu, da niso imeli zagotovljenega stanovanja.
nov ožje rodbine umrlega delavca, terenski dodatki in nadomestila za ločeno življenje, izdatki za zaščitno obleko in obutev ter izdatki za službene obleke.
V to skupino štejemo tudi izdatke za izboljšano hrano delavcem na težjih delovnih mestih, za prevoz delavcev na delo (če presegajo 6 novih dinarjev na mesec), nadomestila osebnega dohodka za prvih 30 dni bolezenskega dopusta ter. avtorski honorarji stalnih in občasnih sodelavcev.
Mimo navedenih sodijo med materialne stroške tudi stroški za električno energijo, plin in vodo. Pravtako tudi opisane terjatve, nadomestila za škodo, ki je nastala zaradi višje sile (poplava, potres), zatem nastalo škodo, ki je ni mogoče pokriti iz rezervnegea sklada, primanjkljaji pri popisu, naknadno ugotovljeni stroški iz prej-njih let, izgubljene are, kazni za gospodarske prekrške in prestopke, penali, zamudne obresti in podobni izdatki.
Poleg navedenih so zajeti v materialnih stroških še drugi izdatki, ki so točno določeni z ustreznimi predpisi.
S proslave na Lokvah; raport nekdanjemu komandantu brigade VDV, tov. Bojanu Polaku-Stenjki
»Lani nas je v Semiču bilo veliko več,« so v Lokvah dejali udeleženci iz tovarne zatorji«
»Konden-

Inženir na delovnem mestu
; Kaj daje vzpodbudo inženirju na delovnem mestu? Profesionalni položaj, možnost napredovanja, delovno vzdušje, ugled podjetja, sprotne koristi... Vse to in še marsikaj drugega. Želimo podati nekaj misli o vsakdanjih aktivnosti inženirja pri delu in o njihovi medsebojni povezanosti.
Temeljna metoda na področju opravljanja določenega dela sta bila skozi stoletja strah in prisila. To je imelo za posledico, da so bile možnosti za »razpravljanje« o delu malenkostne, tako tudi zamude pri delu. Vse je kazalo, da je to najboljši in edini način za opravljanje nekega dela. Takšna miselnost se je zadržsda dolga stoletja Sin predstavljala resno oviro za kakršnekoli spremembe.
Naslednja velika etapa na poti k učinkovitejšemu delu je bila kooperacija, da je človek stroj, ki ga lahko prisilimo k boljšemu delu. V skladu s to miselnostjo naj bi storili ljudje več, če bi jim napravili delo bolj enostavno in lažje. Ker je bila merodajna delovna storilnost skupi-
ne, ne oziraje se na delavčeve občutke in osebni odnos do dela, se je zdela ta »strojna koncepcija« v tistih časih povsem logična in utemeljena.
Danes je dosežen precejšen napredek v boljšem dojemanju tistega, s čemer lahko vplivamo na ljudi, da bi občutili pri dolu večje zadovoljstvo. Napredek je dosežen na področju skrbi za posameznika kot osebe. Ljudje so seveda dokaj zapletena bitja, motivi, ki uravnavajo njihova dejanja niso vedno povsem jasni.
Nas žarnima oseba z visokim nivojem znanja in občutljivim področjem reagiranja na posamezne dogodke — diplomirani inženir pri svojem delu.
ALI JE INŽENIR SAMO INŽENIR?
Po neki študiji, ki je zajela prek 350 strokovnjakov na vodilnih in vodečih delovnih mestih, je prišlo do izraza pojmovanje, da so inženirji in znanstveni;ki kot posebna skupina ljudi različni od drugih skupin delavcev, ki so oa primer zaposleni pri tehničnih, ročnih ali administrativnih delih. Pri tem so največkrat navajali naslednje razlike:
1.	Pri svojem delu kažejo večjo stopnjo odgovornosti, objektivnosti in zanimanje.
2.	Želijo večjo osebno svobodo in manj rutinskega nadzora.
3.	Čutijo večjo potrebo po materialnih in nematerialnih nagradah.
4.	So ambiciozni, ustvarjalna, naklonjeni analiziranju, zaprti vase in čustveni.
5.	Njihovi cilji so širši, obsežnejši in bolj opredeljeni.
Seznam razlik nas bi lahko navedel na misel, da se inženirji in znanstveniki zares ločijo od drugih delavcev; vendar, v primeru ko gre za vprašanje privrženosti in zanimanje za delo, je podtoba, da vplivajo na njih isti dejavniki kot na druge produktivne ljudi, čeprav morda v nekoliko drugačni meri.
Douglas McGregor trdi v razlagi svoje »teorije Y«, da imajo pri vodenju kadrovske politike največji vpliv naslednji dejavniki sociološke narave:
1.	Prizadevanje na delovnem mestu je prav tako naravno, kot prizadevanje na drugih področjih.
2.	Ljudje se odločajo za samoupravo in samokontrolo tedaj, ko imajo pred očmi določen cilj: zunanja kontrola in grožnje s kaznijo niso vedno potrebne.
3.	če so nagrade vezane na rezultate, se ljudje sami prizadevajo uresničiti ustrezne cilje. ,
4.	Pod ustreznimi pogoji se ljudje naučijo sprejemati odgovornost in jo tudi sami zahtevajo.
5.	Sposobnost, da se pri obravnavanju določenega problema uporabi visoka stopnja razboritosti, iznajdljivosti in ustvarjalnosti, je prisotna v vsakem kolektivu.
6.	V obstoječih razmerah, ki jih nudi industrijski način življenja, je izkoriščen samo del intelektualnih sposobnosti posameznikov.
Zgoraj omenjana teorija podpira dejstvo, da so inženirji v prvi vrsti ljudje, zatem uslužbenci in šele nazadnje inženirji.
Morda smo pri obravnavanju snovi omejili zaini manje inženirja za delo samo na določeno izolirano in osamljeno vlogo. Inženirja pa je treba preučiti od vseh plati, pa tudi v raznoterih dejavnostih, ki jih opravlja kot oseba, kot družbeno bitje i» kot delavec na delovnem mestu.
(Dalje prihodnjič)
Maš razgovor
Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja tov. EMIL ŠKRINJAR, vodja poskusne proizvodnje v tovarni »Instrumenti« Otoče, ki je bil letos izvoljen za odbornika zbora delovne skupnosti obč. skupščine Radovljica. Vprašanja se nanašajo na delo, ki je vezano z omenjeno fukcijo.
Kot odbornik zbora delovne skupnosti občinske skupščine menim, da mora vsakdo, ki prevzame določeno dolžnost, opravičiti zaupanje, ki mu je s tem izkazano. Zato se kot odbornik zavedam dolžnosti, ki sem jih s tern
Tov. Emil Škrinjar
zavestno prevzel. Menim, da je dolžnost celotne občinske skupščine, da s poltno udeležbo in temeljitimi obravnavami formira svoja stališča in sklepe. Zato je potrebno, da odbornik pozna vse probleme, o katerih bo odločal. Nujno mora biti seznanjen predvsem s svojo volilno enoto. in s področjem dela, ki ga opravlja; le na ta način bo lahko razpravljal in se po utemeljitvah opredeljeval za najboljše odločitve. Prepričan pa sem, da skupščina v izvajanju svoje politike mora biti enotna in da se vsak odbornik, predvsem pa skupščina kot celota, mora zavedati odgovornosti do volivcev.
Skupščina prejšnjega sklica je že. sprejela dolgoročne
programe, ki so bili nujni in ki jih bo morala naša skupščina nadaljevati. Na podlagi temeljitega dela in razprav je bil sprejet urbanistični program v občini Radovljica. Ta je še posebno pomemben, ker mora upoštevati vse prednosti, ki jih imajo naravne lepote občine za razvoj pomembne gospodarske panoge, turizma. Zato tudi program sloni na temeljitih dolgoročnih programskih osnovah razvoja turizma pri nas. V nadaljevanju dopolnjevanja bomo še letos obravnavali in sprejemali urbanistične načrte mestnih območij Radovljice, Bleda in Bistrice.
Na zadnji seji je skupščina sprejela kralkoročnejši program razvoja turizma, k: je bil nujen.
Druga pomembna naloga naše skupščine bo uresničitev programa izgradnje šol, ki ga je sprejela prejšnja skupščina. Program je obsežen in sloni na prispevku občanov, gospodarskih in družbenih organizacij. V prihodnjem letu bi po programu morali začeti z gradnjo osnovne osemletne šole v Radovljici, na Bledu in v Boh. Bistrici, adaptacijo osnovne šle v Lescah in gradnjo nižje razredne osnovne šole v Begunjah. To so le najpomembnejši programi, je pa še mnogo problemov, ki jih bomo morali dolgoročnejše reševati.
Skupščino in njene organe bomo morali še nadalje razvijati v resničen predstavniški organ delovnega ljudstva in predvsem v najvišji organ samoupravljanja v občini. To ni majhna naloga, uresničevali pa jo bomo lažje, če se bomo odborniki čimbolj za to zavzemali.
V prilepskem MIKRONU imajo veliko dela s proizvodnjo elektromotorjev za izvoz na ameriško tržišče in za domače kupce. Montaža poteka prav tako kot v Železnikih — ob tekočih trakovih
Haefoiìallzaelf© w »Elektromehanlki
«
Movatorstvo še vedno premalo razgibano
Ob zamenjavi samoupravnih organov in njihovih komisij, se z letnimi poročili pokaže končna bilanca delovanja raz-' nih dejavnosti. Tako smo dobili'celoten pregled dela pri racionalizacijah v letu 1968. Z lansko primerjavo je možno ugotoviti, da se je število novatorskih predlogov dvignilo le za nekaj odstotkov.
S tem, da je bil Pravilnik o izboljšavah in koristnih predlogih popravljen v korist predlagateljev, kjer se je lestvica za višino odškodnine nekoliko izboljšala, je movatorstvo še vedno premalo razgibano. Glede na število zaposlenih v tovarni, je racionalizatorjev oziroma prijavljenih izumov, izboljšav in koristnih predlogov še vedno premajhno število ali vsaj premalo kvalitetnih.
Po splošnih ugotovitvah se premalo zavedamo dejstva, da je razvoj in napredek industrijsko razvitih držav plod intenzivne izinajditeljske dejavnosti svojih državljanov. Iz tega je razvidno, da
Spominski posnetek iz Dolenjskih toplic — tu so se namreč pred nedavnim zbrali člani ZB tovarne elementov za elektroniko na svoj letni zbor. Na zboru so razpravljali o programu dela in se zlasti zavzemali za pridobitev sredstev za adaptacije hiš članov ZB
ima država od izumiteljstva in novatorstva veliko gospodarsko korist ter je zato potrebna tudi primerna stimulacija. V tem smislu se poudarja pomembnost izumiteljstva in novatorstva tudi pri nas, kjer je z zakonom o patentih in tehničnih izboljšavah nakazana nujna potreba po razvijanju iznajditelj-ske iniciative v vseh oblikah in v vseh smereh. Nedvomno je to bistveni pogoj za rast in napredek mašega gospodarstva z lastnimi močmi.
Po uradnih statističnih podatkih je Jugoslavija glede prijavljenih izumov še ved,no med zadnjimi v Evropi in smo na ravni predvojne tehnično zelo zaostale države.
Istočasno lahko ugotovimo, da se je tehnična inteligenca po osvoboditvi močno povečala in da je tudi naša industrija postala mnogo močnejša z izgradnjo novih modemih tovarn, zavodov, inštitutov in podobno. Navedena ugotovitev o majhnem številu domačih izumov je zato še bolj zaskrbljujoča.
V »Elektromehaniki« je bilo sprejetih v preteklem letu 52 prijav za izboljšave i,n koristne predloge, od katerih je bilo 40 predlogov nagrajenih po določilih pravilnika. 9 predlogov je bilo rešenih v negativnem smislu oziroma so bili nagrajeni po členu 59
Ti predlogi niso bili osvojeni v glavnem zaradi prevelikih stroškov, ki bi nastali pri uveljavitvi racionalizacije. To so bili predvsem predlogi o konstrukcijskih spremembah. Med negativno rešenimi predlogi, so tudi predlogi tehnologov in konstruk-
terjev, ki so po pravilniku ‘izključeni za priznanje racionalizacij, razen v izjemnih primerih, če presega rutiner-sko delo.
Zaradi stalnih sporo-v, kdaj tehnolog ali projektant lahko dobi nagrado, je komisija pred nedavnim dala zahtevo organizacijski službi, da izdela konkretno analitično oceno delovnih mest tehnologov in konstruktorjev ter v kolikšni meri so dolžni sodelovati.
Skupen prihranek, ki je bil ustvarjen v preteklem letu znaša 520.446,17 N din ter je bilo na podlagi tega izplačano za nagrade 30.701,35 N din. Gospodarski prihranek je bil izračunan s produktivno uro, kjer so zajeti samo variabilni stroški.
Največja premija je znašala 16.911,00 N dim na področju telefonije in sicer za uspešno tehnično izboljšavo pri izdelavi kontrolne naprave za preizkušanje stojal in enot. Najmanjše nagrade so za prijavljen umesten predlog, ki znašajo 50,000 N din.
Prijavljena sta bila tudi dva izuma, katera sta bila poslana komisiji za izume pri podjetju z namenom, da se ju zaščiti s patentom.
Za zaključek bi veljalo pripomnili, da pristojne službe, ki so dolžne posredovati komisiji strokovno mnenje v zvezi s prijavljenim predlogom, prepočasi izpolnjujejo svojo nalogo. Posebno v primerih, kadar predlog res vsebuje boljšo idejo od predpisanega tehnološkega postopka ali od obstoječe konstrukcije. Na vse načine se poskušajo izmikati priznanju predlagane racionalizacije. Ge izhajamo iz splošnega pravila, da ni nobeden pojedel vse pameti, potem res ni razloga za zavlačevanje ali dajanje dvoumnih izjav.
šk
S seje DS
Na zadnjem zasedanju dravskega sveta združenega podjetja, ki je to pot izjem-ao trajala komaj eno uro, so Slani DS najprej naknadno potrdili mandat članu DS ZP, tov. Mermolji iz tovarne avto-električnih izdelkov v Novi Gorici.
V nadaljevanju je direktor finančno računovodskega področja Alojz Vidmar pojasnil posamezna poglavja iz go-
IHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBH
združenega
spodarskega plana ZP za 1. 1969. Poudaril je osnovni nujnosti, katerima je letos treba posvetiti največjo pozornost in sicer — vprašanju likvidnosti in izterjavi kupcev. Ob upoštevanju nekaterih spre-minjevalnih predlogov UO ZP so člani DS ZP predlog gospodarskega plana brez pripomb sprejeli.
Prav tako so sprejeli tudi predlog amandmajev oz. nji-
IS5fi8CÌ9naBQKff9BiS£SSSHSEI
podjetja
hovih sprememb, ki jih je podal sekretar Pavle Gantar in jih v celoti objavljamo kot samostojno prilogo k današnji številki.
Nadalje so člani DS sklenili, naj se ZP ISKRA na predlog sekretariata ZP včlani v Mednarodno organizacijo uporabnikov strojev za obdelavo podatkov — IFIP, prav tako pa so imenovali komisijo za razpis delovnega mesta direktorja Nabavne organizacije, ker dosedanji direktor, Vlado Sodin odhaja na drugo službeno dolžnost.
3I4BU6ffBaiVCDimfiBA90IIMC3IVIVI

RAZGLAS
ZP ISKRA — Tovarna električnih aparatov, Ljubljana,
Savska c. 3
razglaša prosto delovno mesto VODJA OBRATA DOBREPOLJE
z naslednjimi zahtevami:
—	višja izobrazba elektrotehniške stroke
—	vsaj 2 do 4-letna praksa v industriji
—	uspešno opravljeno poskusno delo.
Na razpolago je dvosobno stanovanje.
Pismene ponudbe pošljite kadrovkemu oddelku tovarne do 10.7.1969.

■■MBBIBiflCnlBlllIBBBI
»
!■■■■■■!
Spremembe temelfnega zakona o delovnih razmerjih
Temeljni zakon o delovnih razmerjih ali TZDR, kot ga kratko imenujemo, je doživel več sprememb. Zadnje spremembe so se dolgo pripravljale po temeljitih predhodnih razpravah. Spremembe zakona so bile objavljene v Ur. listu SFRJ, št. 20/69 od 8. 5. 1969.
Spremembe, ki bodo posebej zanimive za širši krog ljudi, so predvsem naslednje:
—	V manjših delovnih organizacijah se delovna razmerja lahko urejajo s sporazumi na osnovi samoupravnih dogovorov.
—	Delovne organizacije morajo s posebnim pravilnikom določiti delovna mesta (delo in naloge) v delovnem procesu. Za delovno mesto se mora določiti strokovna izobrazba, delovne izkušnje in druge delovne sposobnosti.
—	- Preizkusno delo ni več obvezno in tudi ni poseben pogoj, kot je to določal TZDR do sedaj.
—	Delovna organizacija sama določa pogoje in postopek za razporeditev delavcev. Delavec je lahko razporejen (premeščen) na drugo delovno mesto, če to delovno mesto ustreza stopnji njegove strokovne usposobljenosti.
Delavcu, ki ne ravna po dokončni odločbi o premestitvi, preneha delo po preteku odpovednega roka.
—	Delovne organizacije so obvezane, da na delovnih mestih, kjer se ne dela polni delovni čas, zaposlijo nezaposlene delavce, ki nimajo redne zaposlitve. Vsa taka delovna mesta pa se morajo objavljati 6-mesečno, dokler niso pravilno zasedena.
—	Podaljšano (nadurno) delo se urejuje s statutom. Statut pa mora biti usklajen z zakonom, ki ga izda republika.
—	Izključitve iz delovne organizacije lahko izreka tudi disciplinska komisija, ker delovna organizacija sama določa postopek in organe za izrekanje ukrepov.
—. Delavcu, ki ima 30 (delavka 25) za pokojnino vštevših let, ne more prenehati delo zaradi ukinitve delovnega mesta, manjšega obsega dela ali zmanjšanja - delovne sposobnosti, razen če odkloni razporeditev na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim strokovnim in drugim delovnim sposobnostim.
—	Delavcu preneha delo tudi, če ob sprejemu na delo zamolči ali da neresnične podatke glede pogojev za nastop dela.
—	Kadar delavec noče sprejeti, vabila, ali če delovni organizaciji ni znan njegov naslov, se vabilo nabije na oglasno desko. S tem se smatra izročitev vabila za izvršeno.
—	Dopolnilno oziroma takoimenovano honorarno delo sme posameznik opravljati pri delovni organizaciji največ 30 dni na leto.
—	V roku 1 leta mora delovna organizacija izdelati akt o sistematizaciji delovnih mest. V 6 mesecih po sprejemu tega akta lahko pooblaščeni organ upravljanja odloči o razporeditvi delavcev z enega mesta na drugo, vštevši pri tem tudi vodilna delovna mesta.
—	Dokler ne bodo uveljavljene spremembe v splošnih aktih delovnih organizacij, se bodo uporabljale dosedanje določbe TZDR.
To so samo najznačilnejše spremembe, ki kažejo, da imajo delovne organizacije sedaj mnogo večjo pristojnost pri urejanju medsebojnih razmerij, in da zakoniti predpisi določajo samo splošna načela.
Sestavek je zaradi boljšega razumevanja napisan enostavno in so zato večkrat izpuščeni pravni izrazi.
N. Pavlin
Ki!BSSEBBaBBBaaBaa*BBBnBEiiBBajaBaaE>HaKaa«awEa!fen
Naša nabavna dejavnost v maju
Po poročilu nabavne organizacije za minuli mesec so nastale delne težave pri dobavah železnih materialov iz jeseniške Železarne. Tovarna je namreč prejela preveč naročil za brušena jekla, tako da jih ni mogla izpolniti za drugo trimesečje. Od naših tovarn so bile s tem prizadete: ELEKTROMEHANIKA, ELEKTROMOTORJI in AVTOMATIKA. NO je takoj ukrepala in intervenirala pri gen. direktorju Železarne, prikazujoč resne posledice pri naši proizvodnji.
Za druge izdelke tretjega trimesečja je NO specificirala naše potrebe. ŽELEZARNA je vse potrebe sprejela, razen hladno valjanih trakov, ker smo okvirno naročilo že prekoračili. Približno 200 tora trakov je NO naročila za tretje trimesečje v železarni B. KIDRIČ v Nikšiču.
Železarna v Ravnah je sicer sprejela naročilo za hladno valjane trakove za tretje in četrto trimesečje, vendar že sedaj odklanja vsa naročila Za naslednje leto. NO bo primorana zategadelj poiskati drugega dobavitelja.
Z železarno v Štorah ni problemov, ker redno v rokih izpolnjuje svoje obveznosti.
Pri neželezni metalurgiji je NO pravočasno poslala vse specifikacije za tretje trimesečje našim dobaviteljem. VALJAONICA bakra v Sevoj-nem malone redno izpolnjuje svoje obveznosti, prav tako NOVKABEL iz Novega Sada z bakrenimi polizdelki, sicer pa slednji močno kasni z dobavami medeninastih izdelkov.
Dobavitelji aluminija in aluminijevih izdelkov obveznosti sicer izpolnjujejo, vendar tudi kasne z dobavami.
NO je dobila slednjič le zaprošeno količino zlata in ga tudi polovico že razdelila.
Panoga elektroindustrije obvešča, da je prejela potrebe naših tovarn za tretje trimesečje z zamudo. Le-te je posredovala našim dobaviteljem, ki so vse specifikacije
sprejeli in potrdili. Težave so nastopile le z dodatnim naročilom 12 ton lakiranih žic za tovarno v Železnikih. NO upa, da bo tudi to naročilo sprejeto.
Dobave lakiranih žic so v drugem trimesečju potekale v redu. Nekaj težav je nastopilo le z dodatnim naročilom lakirane žice določene dimenzije. V nekaj dneh bo tudi ta problem urejen, ker tovarna že izdeluje naročen material.
Drugi dobavitelji te panoge v redu izvršujejo sprejete obveznosti razen TESNILKE iz Medvod, ki nam dolguje 10 ton pertiraaksa. Zaostanek ima tovarna zaradi zakasnelih dobav papirja iz uvoza. NO so zagotovili, da bodo še
v tem mesecu dobavili celoten zaostanek.
Za preostale materiale 117. in 120. panoge ni bilo zastojev. Manjše težave so nastopile le pri dobaviteljih, ki uvažajo nekatere kemikalijo, vendar je tudi tod NO uspešno posredovala.
Tovarna TEOL iz Ljubljane sporoča, da ima na zalogi izboljšano hladilno tekočino TEOLIN H NOVI, ki ga prodaja na tržišču s šaržno številko 1400.
Majski uvoz reprodukcijskega materiala in surovin je NO izpolnila s 12737 odstotka. To je letos največji uvoz. Kumulativni plan je NO izpolnila s 40,23 odstotka.
Marjan Kralj
b 5
Kratke we®ti
INTEGRACIJE Z El NIŠ
Pred kratkim so na podlagi referenduma pristopila k El Niš še tri podjetja elektroindustrije: »Sutjeska« iz Beograda, »Milan Blagojevič« iz Smedereva in »Cen-troservis« iz Subotice. S tem je niška elektronska industrija postala pravi velikan v tej branži. Zaposluje več kot 24.000 delavcev, med njimi je več kot 2500 visokokvalificiranih raznih delavcev in strokovnjakov. Pričakujejo, da bo imelo podjetje ob koncu leta okoli 1,8 milijarde din bruto dohodka in 600 milijonov din dohodka, kar bo vplivalo, da se bodo povečali tudi poprečni osebni dohodki z dosedanjih 900 din na 1000 din.
(Gospodarski vestnik)
ŽIVLJENJSKI STROŠKI NARAŠČAJO
Po zadnjih podatkih republiškega zavoda za statistiko je v prvih štirih mesecih letošnjega leta znašal indeks cen življenjskih stroškov za štiričlansko družino v primerjavi z istini časom lani 108,2. To povečanje je konstantno že od januarja, ko je indeks v primerjavi z lanskim januarjem znašal 105,7, marca in aprila P* so se stroški relativno najmanj zvišali.
Letos so se najbolj podražile alkoholne pijače in tobak — indeks 116,3, narasli pa so tudi izdatki za kulturo in razvedrilo — 113,1 ter za stanarine — 115,5. Povprečni nominalni osebni dohodki so se v Sloveniji povečali od 1.040 dinarjev v januarju na 1.054 dinarjev v marcu. V primerjavi z lanskim marcem znaša indeks povečanih dohodkov 114,4. Indeks realnih dohodkov pa v, istem času znaša 105,7.
Izvlečki
Iz sklepov samoupravnih ©pfgastov
nnMiMmilinHIIIIIIISIIIITIIIlllllinillllllllllil|||||||!ii|!l!(lllllllllllllltlfllillllll!l!!!!lllllllllllllllllllllll!lllllllll!!!UII!lllllllllllllllllll!l!lllllllllllllltll!!llll|[||||||imiinimminillinni!inillll|[!l!nillim);il|inillll!linimill!!llllllimill!llimilll|[||!!n'"-""
SKLEPI 2. ZASEDANJA DS ZP (2. 7. 1969)
9 Delavski svet združenega podjetja naknadno potrjuje mandat članu DS ZP tov. Pavlu Mermolji, ki se 1. zasedanja DS ZP iz opravičenih razlogov ni udeležil.
• DS ZP sprejema predlog gospodarskega plana združenega podjetja ISKRA KRANJ za leto 1969 z naslednjimi sklepi po predlogu upravnega odbora ZP:
a)	K poglavju IV. KADRI: DS ZP priporoča organizacijam v sestavu ZP, da se z novo sistemiacijo delovnih mest, katero so dolžne izvesti po določilih noveliranega Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ponovno pregledajo delovna mesta in zahtevane kvalifikacije za določena delovna mesta ter da se v primerih, ko se ugotovi, da delavci na določenih delovnih mestih po svoji kvalifikaciji ne odgovarjajo, zahteva, da se za tista delovna mesta izvrši ustrezna premestitev.
DS ZP naroča upravi podjetja, da se sklep UO ZP z dne 16. 4. 1969 točka 112/11, s katerim je UO ZP zadolžil upravo podjetja, da izdela podrobno analizo kadrovske strukture v posameznih organizacijah ZP in poda konkretne predloge za izboljšanje strukture glede na specifičnost in potrebe proizvodnje, izvrši do 1. 10. 1969 — po zaključku tretjega kvartala.
b)	K poglavju VI.
OBRATNA SREDSTVA:
DS ZP smatra, da je treba predvsem pri tistih organizacijah ZP, ki bistveno povečujejo fizični obseg proizvodnje, spremljati povečanje proizvodnje istočasno z zagotavljanjem dodatnih virov, ki so potrebni za takšno povečanje fizičnega obsega proizvodnje.
c)	K poglavju XV.
NOTRANJI GOSPORAR-
SKI INSTRUMENTI:
DS ZP ugotavlja, da morajo organizacije izločiti del svojega dohodka za skupne sklade, in sicer za rezervni sklad združenega podjetja, medtem ko se za poslovni sklad izločajo sredstva fakultativno v skladu s pogodbami.
V rezervnem skladu združenega Podjetja naj bo osnova v višini 2,500.000 N din.
, P® ZP ugotavlja, da je ključ glede prispevkov in razdeli tve obvez, na vložena sredstva nerealen in zahteva, “a se sproži postopek za konturo ključa. Ta korektura 111015 biti izvršena v teku le-
tošnjega leta, da bi gospodarski plan ZP za leto 1970 že vseboval realnejša razmerja. Ključi naj bi bili kombinirani, pri čemer naj bi se kot morebitni elementi uporabili:
1.	dohodek,
2.	vložena sredstva,
3.	neto dohodek po plačilu vseh obveznosti iz anuitet, brez upoštevanja amortizacije.
č) K poglavju XVI.
PRORAČUN STROKOVNIH SLUŽB IN OSTALIH DELOVNIH ENOT:
DS ZP v principu sprejema plan strokovnih služb in ostalih delovnih enot s tem, da bo o številki dokončno odločil, ko bo posebna komisija, ki ugotavlja dejanski potrebni obseg strokovnih služb ZP sedanjo učinkovitost ter umestnost višine stroškov strokovnih služb, predložila svoje poročilo.
d)	DS ZP pripominja, da je treba v bodoče gospodarski
plan združenega podjetja časovno prej pripraviti s tem, da morajo tudi organizacije v sestavu ZP svoje gospodarske plane prilagoditi tej zahtevi.
® Dne 19. 6. 1969 je potekel 30-dnevni prekluzivni rok, v katerem bi lahko dala Občinska skupščina Kranj pripombe na spremembe in dopolnitve statuta ZP ISKRA KRANJ ter na amandmaje k statutu ŽP ISKRA KRANJ. Zato DS ZP ISKRA na osnovi člena 9 Ustave SFRJ ter členov 48 in 80 Temeljnega zakona o podjetjih sklene, da se objavi v glasilu delovne skupnosti ZP ISKRA:
—	dopolnitev čl. VIII. tč.
C/2 — izvozno področje
I. amandmaja k statutu ZP
—	II. amandma k statutu ZP glede financiranja raziskovalne dejavnosti,
—	III. amandma k statutu ZP glede financiranja CAOP,
—	IV. amandma k statutu ZP glede financiranja splošno-tehnične dejavnosti za leto 1969,
—	V. amandma k statutu ZP glede financiranja strokovnih služb za leto 1969 in
—	spremembe in dopolnitve statuta ZP,
vse v nespremenjenem besedilu, kakor je že sprejel DS ZP na L zasedanju dne 16. 5. 1969.
Prav tako DS ZP sprejema na znanje, da Občinska skupščina Kranj ni dala v zakonitem roku pripomb na amandma k statutu ZP ISKRA KRANJ o organizaciji tržnih funkcij v ZP ISKRA, kateri je bil sprejet na 4. zasedanju DS ZP dne 24. 12. 1968 in objavljen v glasilu »Iskra« z dne 11. 1. 1969.
® DS ZP se strinja s predlogom UO ZP, da se ZP ISKRA KRANJ včlani v Med-
narodno organizacijo uporabnikov strojev za obdelavo podatkov — IFIP — Grupo za administrativno obravnavanje podatkov. Letno članarino 100$, ki pa je plačljiva v dinarjih, ter ostale stroške v zvezi s članstvom v tej organizaciji nosi Center za avtomatsko obdelavo podatkov iz svojega predračuna in vodi tudi vse administrativno poslovanje ter koordinacijo v zvezi s članstvom.
Generalni direktor ZP se pooblašča, da podpiše izpolnjeni vprašalnik Mednarodne organizacije uporabnikov stro jev za obdelavo podatkov.
® DS ZP imenuje komisijo za imenovanje direktorja Na bavne organizacije v naslednjem sestavu:
Gantar Pavle, dipl. iur., Strokovne službe ZP,
Pogačnik Franc, dipl. ing.. Elektromehanika,
Tišler Viktor, Instrumenti.
iSBBBmsHs&HBBBHBiugiaBBsaEsaEasBESEiBBSEsasgHaHiamBBai
N©wa telefonska centrala v Škofji Loki
4.	julija so v Škofji Loki odprli novo vozliščno avtomatsko telefonsko centralo in prenovljeno poštno poslopje. Z novo centralo, ki so jo izdelali v Iskri, so povečali zmogljivosti telefonskih priključkov od 600 na 1000 in tako za nekaj časa zadostili zahtevam novih naročnikov.
Razen tega so okrepili zvezo z glavno centralo v Kranju, preko katere so povezani z ostalim delom Jugoslavije in s svetom ter končnima centralama v Gorenji vasi in v Železnikih. Med Škofjo Loko in Kranjem je sedaj mogoče hkrati vzpostaviti 36 zvez.
Preurejeno poštno poslopje je lepo urejeno ter sodobno opremljeno. Ima tudi lasten vir električne energije za primer okvare na mestnem omrežju.
V novo centralno poštno poslopje je podjetje za PTT promet v Kranju vložilo 5,5 milijona dinarjev, ki jih je zbralo iz lastnih skladov in bančnih posojil, škofjeloški objekt je prvi iz sedem-
letnega programa razvoja PTT naprav na Gorenjskem.
»Delo«
V	TOVARNI »USMERNIKI«
ZA REŠEVANJE
STANOVANJSKIH
VPRAŠANJ
Tudi v tovarni usmerniških naprav v Novem mestu, kakor v drugih naših delovnih organizacijah, posvečajo pozornost stanovanjski problematiki zaposlenih, seveda v okvirih dejanskih možnosti, saj je tudi tu še lepo število tistih, ki so potrebni lastnega stanovanja.
V	ta namen je tovarna lani devetim prosilcem dala posojilo za dograditev stanovanj v višini nad 9 milijonov, v te namene pa ima pri banki vezanih še nadaljnjih 6,5 milijonov starih dinarjev, katere bodo dobili drugi prosilci, skupno s sredstvi, ki se bodo v ta namen stekla iz poslovanja v letošnjem letu.
II
❖O
o* *
♦♦
II
#<s>
♦♦
♦♦
♦♦
»ISKRA« — tovarna usmerniških naprav Novo mesto razpisuje
po sklepu samoupravnih organov JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljenega avtomobila IMV Kurir letnik 1962.
Avtomobil je vozen.
Izklicna cena: 3.000,00 din.	,
Licitacija bo 15. julija 1969 ob 10. uri. Vse informacije daje splošni oddelek tovarne. Interesenti morajo pred licitacijo položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene.
RAZPIS
V skladu z določilom 115. člena Temeljnega zakona o podjetjih, Uradni list SFRJ, št. 17/65 in 75. člena Temeljnega zakona o volitvah DS in dmgih organov upravljanja v delovnih organizacijah, Uradni list SFRJ, št. 15/64 in na podlagi 34. ter 35. člena Statuta ZP Iskra Kranj NABAVNE ORGANIZACIJE KRANJ
razpisujemo
prosto delovno mesto
direktorja
Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje, s Statutom organizacije predpisane pogoje:
1.	— visoka ali višješolska izobrazba
—	5 let ustrezne prakse v gospodarstvu
—	pravico opravljati samostojno zunanjetrgovinske posle
ali pa:
2.	— srednješolska izobrazba
—	8 let ustrezne prakse v gospodarstvu, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih
—	pravico opravljati samostojno zunanjetrgovinske posle.
Pravico opravljati samostojno zunanjetrgovinske posle po določilih Pravilnika o strokovni usposbijenosti vodilnih in strokovnih delavcev za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov v ZP Iskra — Nabavna organizacija Kranj imajo za razpisano delovno mesto direktorja le kandidati s fakultetno izobrazbo II. stopnje oz. kandidati z višjo ali srednje-strokovno izobrazbo, ki so opravili interni izpit v Nabavni organizaciji za pridobitev te pravice.
Poleg vloge, morajo kandidati predložiti dokazila o strokovni izobrazbi, opis dosedanjih zaposlitev s kratkim življenjepisom in izjavo o nekaznovanju.
Prijave naj kandidati pošljejo priporočeno po pošti na naslov: ZP ISKRA KRANJ, Nabavna organizacija — splošni sektor Kranj, Odhamska 2, z oznako: za komisijo za razpis delovnega mesta direktorja, do L avgusta 1969.
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja NO
l
§e mnogo zdravih in zadovoljnih let...
V spomin Francu Sladiču
Onemeli smo ob vesti, da Te si več med nami. Ne, saj to ne more biti resnično, saj si bil še včeraj med nami ves nasmejan in poln vedrega humorja. Vest, da Te je smrt talco nepričakovano iztrgala iz naše štede, še nam je zdela nemogoča, neresnična. Saj narava ne more biti tako kruta, da bi Te nam vzela ravno sedaj , ko si si uredili dom in pričel uživati sadove svojega dela. In vendar je bilo vse to resnično. Upanje, da je pomota, se je umaknilo kruti stvarnosti. Odšel si naglo, brez slovesa. Zapustil si nam le spomin na človeka, ki je znal ostati človek tudi v najtežjih trenutkih in ravno to, dragi Franc, Te bo med nami, tvojimi sodelavci, ohranilo nepozabnega.
Kolektiv tovarne kondenzator j ev »Iskra« Semič
V našem skopskem predstavništvu ISKRA — PSO se bodo te dni poslovili od Milama Miševskega, zaslužnega delavca, ki odhaja po 23 letih službovanja v pokoj.
62 let stari Milan Miševski je namreč zaposlen v našem podjetju že od ustanovitve predstavništva v Skopju. Delal je na raznih mestih. Tako je bil kuirir, transportni delavec, pomožni prodajalec itd. Povsod je rade volje pomagal, pri tem pa je bil vseskozi izredno vesten, mar-’ ljlv’ in pravi tovariš tako, da ga bo kolektiv poslej težko' pogrešal.
Vzlic velikemu priznanju celotnega kolektiva za njegovo prizadevanje, ga tare že ob upokojitvi nenehna skrb kako bo preživljal zasluženi počitek, saj bo imel s priznanimi 23 leti službene dobe le polovično pokojnino. Kolektiv skopskega predstavništva je zato sklenil, da mu bo gmotno pomagal, kar je nedvomno izredno humana in posnemanja vredna gesta.
Ob obisku naše filiale v Skopju sem fotografiral Milana Miševskega in ga hkrati zaprosil za kratko izjavo o njegovem počutju v ISKRI.
»V ISKRI sem bil vedno zelo zadovoljen, iskreno povedano, nimam niti najmanjše
Milan Miševski
kritike za celotno dobo. službovanja. Želim, da bi se vsi delavci našega združenega podjetja tako dobro razumeli’ s kolektivom kot sem se jaz. Pozdravljam jih, jim želim vse dobro, zlasti pa zdravja v pozno starost,« . — je izjavil tov. Milan Miševski ob slovesu.
Tudi mi se pridružujemo
čestitkam, ki jih bo izrekel skopski kolektiv našemu upokojencu in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
M. K.
Illliiiillllitillllllll!
Pisma
bralcev
MiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimMiiiiiiiimn
VPRAŠANJE: Ali lahko izgubite delo zaradi odprave delovnega mesta?
ODGOVOR: Odprava delovnega mesta je sicer ob določenih pogojih razlog, da delavcu preneha delo v delovni organizaciji brez njegove privolitve. Toda po samem 2. odstavku 102. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih ne more brez privolitve prenehati delo delavcu, ki ima najmanj 30 let oziroma delavki, ki ima najmanj 20 za pokojnino vštevnih let — razen če odkloni razporeditev na drugo delovno mesto pri isti ali drugi delovni organizaciji, ki ustreza njegovim oziroma njenim strokovnim m delovnim sposobnostim.
V vseh štirih desetletjih je tov. KOZJEK zamudil le dvakrat, in to ne po svoji krivdi, kriv je bil avtobus, ki je prepozno pripeljal. Boloval pa je v vseh štiridesetih letih le šest mesecev!
PO 40. LETIH DELA V ZASLUŽENI POKOJ
Srečno, tovariš Kozjek
Vedno tih in skromen se je tov. FRANC KOZJEK, urejevalec na »bolej« stružnicah po 40. letih dela poslovil od sodelavcev v DE »Produkcija« v kranjski tovarni in odšel v zasluženi pokoj. Bilo mu je nerodno, češ kaj ga sprašujem, saj sem opravljal samo svoje delo.
Ko sva govorila o minulih letih dela, mu je sprva beseda šla težko, v nadaljnem pogovoru pa se je zamislil in začel pripovedovati:
»Zaposlil sem se 1. maja 1929. leta, v takratni »Jugoče-ški« (sedaj tovarna »ISKRA« v Kranju, kjer sem delal v
oddelku tiskarne, in sicer na tri izmene, kar je bilo za mladega fanta zelo težko. Disciplina je bila strožja kot je danes, da bi pa pomislil na bolovanje ali kaj drugega... »Zelo težko je bilo« — je po kratkem molku nadaljeval, »ne želim vam, da to doživite. Ko so se začenjale vse večje težave za delo in ko so delavce vse bolj izkoriščali, je delavstvo odgovorilo s svojimi organizacijami. Med seboj so sodelovale, vendar je bila RDEČA najnaprednejša in je največ pomagala delavcem.«
Pripovedoval je, kako so se takrat organizacije pogajale
pri vodstvu tovarne, za izboljšanje razmer delavcev. Ker v tèm niso uspeli, je prišlo do zborovanja pred »Staro pošta« v Kranju. Voditelji teh strank so delavce opozorili na neuspela pogajanja in za naslednji dan napovedali štrajk. Ves čas štrajka je okoliško prebivalstvo pomagalo delavcem s hrano ter s simpatijami spremljalo njihovo odločitev. Po šestih tednih pa so močni policijski oddelki vdrli v tovarno ter z vso surovostjo pregnali stavkajoče delavce. Pripovedoval je, da jè bilo po tej stavki za delavce vedno težje, na obzorju pa je še grozila nevarnost fašizma. Spominja se, kako je komunistična partija opozariala na to nevarnost in kako je po okupaciji vzela stvar v svoje roke ter začela z odporom.- Po osvoboditvi smo vedeli, kaj in zakaj delamo; delali smo za sebe in za svojo bodočnost. Prav. je, da mladina ceni to, kar ima.

Ko sva se poslavljala, je želel kolektivu še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu in razvoju naše socialistične družbe, jaz pa sem mu v imenu vsega kolektiva zaželel še veliko let zdravja in sreče v krogu svoje družine.
Srečno, tovariš Kozjek!
Mihael Šmid
Franc Kozjek se je ob odhodu v pokoj iskreno zahvalil dobre želje
sodelavcem, za darila
ZAHVALA
Ob bridki izgubi drage
AMF. OBLAK
andr za
se iskrandr zahvaljujem vsem sodelavcem v obratu ATN-li-nija ATA in elementov za izraze sožalja, poklonjeni venec in denarno pomoč hčerka
Ivanka Žitnik	t
ZAHVALA
Po dolgi bolezni naju je zapustila moja draga mama ANA ZALAR
Iskreno se zahvaljujemo vsem sodelavcem v Kinoaku-stiki tovarne »Elektromehanika« Kranj za izraženo sožalje in poklonjeno denarno pomoč.
Anita Piki s hčerko Marinko
ESE
ZAHVALA
Ob težki izgubi drage mame MARIJE PUŠNIK
se iskreno zahvaljujem sodelavkam v montaži števcev tovarne »Elektromehanika« Kranj za izraženo sožalje in podarjeni venec.
Hčerka Marija Kokalj
ZAHVALA
Ob težki-in prerani izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA LAVRICA
se vsem iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, podarjeno cvetje in venec.
Žalujoči: žena Angela in sin Franci z družino
ZAHVALA
Ob težki izgubi najine mame
MARIJE ZUPAN
se iskreno zahvaljujeva članom obrata orodjarne in obrata števcev za poklonjena venca, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Francka in sin Janez Zupan
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta
JAKOBA GAŠPERLINA
se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem v oddelku »Kino-akustika« tovarne »Elektromehanika« Kranj za podarjeni venec in izrečeno sožalje. , Hčerka Antonija Gašperlin
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame MARJETE PINTAR
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem obrata »Stikala« za izrečeno sožalje in izkazano pomoč.
Slavka Zagorc
ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva iskra; industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Šilc — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji-»CP Gorenjski tisk« Kranj
OBJAVA
amandmajev, sprememb in
dopolnitev statuta združenega* podjetja ISKRA Kranj
Priloga 25. Številke (12. 7. 1969) glasila ISKRA
:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiii!iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiimiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiimiiiiii!ii
llllllllllllllllllllinillll!l[l!!IIIII1ll]||||l!llin}lllll!llllllllllllllllllllllli!llll||ll|llllinill!llllll!llllllll!l1llllllllll1lllllllllllllllllllll|[||llllll!IIIIIIIIII!llll!!!IIMIIII!l!!l[
Vsem članom delovne	|
skupnosti ZF IS K K A Kranj
Dne 19. 6. 1969 je potekel 30-dnevni prekluzivni rok,	i
v katerem bi lahko dala Občinska skupščina Kranj pri-	§
pombe na spremembe in dopolnitve statuta ZP ISKRA	|
KRANJ ter na amandmaje k statutu ZP ISKRA KRANJ,	§
zato je na seji 2. 7. 1969 DS ZP ISKRA na osnovi člena 9	|
Ustave SFRJ ter členov 48 in 80 Temeljnega zakona o	jj§
podjetjih sklenil, da se objavi v glasilu delovne skupno-	§
sti ZP ISKRA:	i
=:
—	dopolnitev čl. VIII. tč. C/2 — izvozno področje	i
I.	amandmaja k statutu ZP,	g
—	II. amandma k statutu ZP glede financiranja	Ü
raziskovalne dejavnosti,	i
—	III. amandma k statutu ZP glede financiranja CAOP, 1
—	IV. amandma k statutu ZP giade financiranja splošno-tehnične dejavnosti za leto 1969,
—	V. amandma k statutu ZP glede financiranja	1
strokovnih služb za leto 1969 in	|
—	spremembe in dopolnitve statuta ZP,	1
vse v nespremenjenem besedilu, kakor je že sprejel	|
DS ZP na 1. zasedanju dne 16. 5, 1969.	i
Objava se opravi v smislu čl. 176 statuta ZP ISKRA | KRANJ.	i
A
DOPOLNITEV Vili. ČLENA TOČKE c/2 — IZVOZNO PODROČJE (TDE IZVOZ) L AMANDMAJA K STATUTU ZP ISKRA GLEDE TRŽNIH FUNKCIJ V ZP ISKRA KRANJ
VIII. člen točka c/2, ki glasi:
»2. Izvozno področje (TDE IZVOZ)
Financiranje poteka na naslednji način:
—	planirani stroški osvajanja novih tržišč se financirajo na osnovi vsakoletnih programov iz prispevkov vseh organizacij ZP;
—	tekoči izvoz se financira iz provizij za opravljeni izvoz na osnovi poslovnih dogovorov s proizvodnimi organizacijami.«
se dopolni ter glasi:
»2. Izvozno področje (TDE IZVOZ)
Financiranje poteka na naslednji način:
—	planirani stroški osvajanja novih tržišč se financirajo na osnovi vsakoletnih programov iz prispevkov vseh organizacij ZP po naslednjih kriterijih:
1/3 po enakih delih, brez NO, PSO in ZZA,
1/3 v razmerju do planiranega dohodka, brez NO,
1/3 v razmerju do planiranega izvoza, brez NO;
—	tekoči izvoz se financira iz provizij - za, opravljeni izvoz na osnovi poslovnih dogovorov s proizvodnimi organizacijami.«
Ta dopolnitev začne veljati osmi dan po objavi v glasilu delovne skupnosti ZP ISKRA Kranj.
II.	AMANDMA K STATUTU ZDRUŽENEGA PODJETJA O FINANCIRANJU RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI (II) V ZP ISKRA KRANJ
UVODNE DOLOČBE »
Ta.amandma je sestavni del statuta Združenega podjetja ISKRA KRANJ, sprejetega na zasedanju DS ZP ISKRA KRANJ z dne 28. 12. 1965.
I.	a člen
V Združenem podjetju ISKRA Kranj se financira raziskovalna dejavnost (II) na naslednji način;
1 Letno viSino sredstev za vlaganje v raziskovalno dejavnost določa letni gospodarski plan Združenega podjetja.
Da je zagotovljena potrebna stabilnost vlaganja v to dejavnost, mora biti višina letnih prispevkov, namenjenih za to dejavnost, v skladu s perspektivnim planom razvoja Združenega podjetja, katerega sestavni del je tudi.perspektivni program raziskovalne dejavnosti.
Perspektivni in letni program raziskovalne dejavnosti morata poleg višine prispevkov za to dejavnost vsebovati tudi širše definirane naloge, navedbo organizacij v sestavu Združenega podjetja, ki bodo ta program financirale, in lokacijo, kjer se bo ta program izvajal (proizvodne organizacije v sestavu Združenega podjetja, Zavod za avtomatizacijo, zunanji zavodi in ustanove).
KONČNE DOLOČBE
Z uveljavitvijo tega amandmaja prenehajo veljati vse tiste določbe statuta ZP ISKRA Kranj, ki so v nasprotju s tem amandmajem. Avtentična tolmačenja določil statuta ZP ISKRA Kranj in tega amandmaja daje upravni odbor združenega podjetja.
Ta amandma začne veljati osmi dan po objavi v glasilu delovne skupnosti ZP ISKRA Kranj, glede gospodarskega plana Združenega podjetja pa se uporablja za gospodarski plan Združenega podjetja v letu 1969 oziroma ®d 1. L 1969 naprej.«	.
C
III.	AMANDMA K STATUTU ZP ISKRA KRANJ GLEDE FINANCIRANJA CENTRA ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV V ZP ISKRA KRANJ
I. b člen
Center za avtomatsko obdelavo podatkov sé v ZP financira na naslednji način:
Center za avtomatsko obdelavo podatkov je organizacijska enota v okviru Organizacijsko* kadrovskega področja ZP z nalogo, da organi* žira skupaj z organizacijami, ki koristijo storitve tega centra, pripravljanje poslovnih informacij z avtomatsko obdelavo podatkov.
Na temelju programa dela Centra za avtomatsko obdelavo podatkov ter delitve nalog v dolgoročne naloge (razvijanje sodobnih sistemov in metod pridobivanja informacij kot splošne sistemske rešitve) in tekoče naloge (kot konkretna izdelava modelov obdelave in prenos obdelave podatkov na računalnik za or-
ganizacije v okviru sistemskih rešitev) se organizacije dogovorijo o načinu financiranja predračuna CAOP za posamezno poslovno leto.
KONČNE DOLOČBE
Z uveljavitvijo tega amandmaja prenehajo veljati vse tiste določbe statuta ZP ISKRA KRANJ, ki so v nasprotju s tem amandmajem.
Avtentična tolmačenja določil statuta ZP ISKRA KRANJ in tega amandmaja daje UO ZP.
Ta amandma začne veljati osmi dan po objavi v glasilu delovne skupnosti ZP ISKRA KRANJ, uporablja pa se od 1. 1. 1970 naprej.«
V
C
IV.	AMANDMA K STATUTU ZP GLEDE FINANCIRANJA SPLOSNO-TEHNICNE DEJAVNOSTI (I) V ZF ISKRA KRANJ ZA LETO 1969
UVODNE DOLOČBE
Ta amandma je sestavni del statuta Združenega podjetja ISKRA KRANJ, sprejetega na zasedanju DS ZP ISKRA KRANJ dne 28. 12. 1965.
I. c) člen
Splošno-tehnična dejavnost (I) se v ZP ISKRA KRANJ financira po prehodnem kriteriju, ki velja samo v letu 1969, na naslednji način:
Skupni znesek sredstev za financiranje sploš-no-tehnične dejavnosti (I) za leto 1969 se porazdeli na vse proizvodne organizacije v sestavu ZP ISKRA KRANJ tako, da 30 % teh sredstev nosijo ter organizacije po enakih delih, 70 % pa na podlagi ključa povprečne realizacije dohodka predzadnjih 3 let.
KONČNE DOLOČBE
Z uveljavitvijo tega amandmaja prenehajo veljati do 1. 1. 1970 vse tiste določbe statuta ZP ISKRA KRANJ, ki so v nasprotju s tem amandmajem.
Avtentična tolmačenja določil statuta ZP ISKRA KRANJ in tega amandmaja daje UO ZP.
Ta amandma začne veljati osmi dan po objavi v glasilu delovne skupnosti ZP ISKRA KRANJ.«
D
V.	AMANDMA K STATUTU ZP GLEDE FINANCIRANJA STROKOVNIH SLUŽB ZP ISKRA KRANJ ZA LETO 1969
UVODNE DOLOČBE
Ta amandma je sestavni del statuta Združenega podjetja ISKRA KRANJ, sprejetega na zasedanju DS ZP ISKRA KRANJ dne 28. 12. 1965.
I. d) člen
Strokovne službe ZP se v ZP ISKRA KRANJ financirajo v letu 1969 na naslednji način:
a)	Proizvodni organizaciji v sestavu ZP Elektromehanika Kranj in RIZ Zagreb prispevata strokovnim službam ZP v razmerju 30%: :70% s tem, da se delež 30% doli na enaka dela teh dveh organizacij, delež 70 % pa v odstotku na vložena sredstva teh dveh organizacij;
b)	ostale proizvodne organizacije v sestavu ZP prispevajo strokovnim službam ZP iz svojega celotnega dohodka v odstotku na vložena sredstva;
c)	organizacije v sestavu ZP: Prodajno-ser-visina organizacija Ljubljana, Zavod za avtomatizacijo Ljubljana in Nabavna organizacija Kranj prispevajo strokovnim službam ZP le v deležu, ki odpade na dejavnost, katere te tri organizacije opravljajo za zunanje poslovne partnerje.
KONČNE DOLOČBE
Z uveljavitvijo tega amandmaja preneha veljati do 1. 1. 1970 določba 116. člena statuta ZP ISKRA KRANJ.
Avtentična tolmačenja določil statuta ZP ISKRA KRANJ in tega amandmaja daje upravni odbor združenega podjetja.
Ta amandma začne veljati osmi dan po objavi v glasilu delovne skupnosti ZP ISKRA KRANJ.«
£
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA ZP ISKRA ZARADI USKLADITVE NJEGOVIH DOLOČIL Z ZAKONOM O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH TEMELJNEGA ZAKONA O PODJETJIH
I.
Člen 6. statuta ZP, ki se glasi:
»Firme organizacij so:
1. Združeno podjetje ISKRA KRANJ •— Organizacija: Tovarna elektrotehničnih in finorne-haničnih izdelkov, Kranj
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ —
Organizacija: ELEKTROMEHANIKA, Kranj
2.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna za elektroniko, in avtomatiko, Ljubljana-Pržan
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ —
Organizacija: AVTOMATIKA, Ljubljana-Pržan.
3.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna elementov \ za- elektroniko, Ljubljana
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ —
Organizacija: ELEMENTI, Ljubljana
4.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna električnih aparatov, Ljubljana
Skrajšan	naziv:	Združeno	podjetje	ISKRA
KRANJ —
Organizacija: APARATI, Ljubljana
5.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana
Skrajšan	naziv:	Združeno	podjetje	ISKRA
KRANJ' —
Organizacija: NAPRAVE, Ljubljana
6.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna kondenzatorjev, Semič
Skrajšan	naziv:	Združeno	podjetje	ISKRA
KRANJ -
Organizacija: KONDENZATORJI, Semič
7.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul
Skrajšan	naziv:	Združeno	podjetje	ISKRA
KRANJ —
Organizacija: ELEKTRONIKA, Horjul
8.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna avtoelektričnih izdelkov, Nova Gorica
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ -
Organizacija: AVTOELEKTRIKA, Nova Gorica
9.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna elektromotorjev, Železniki
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ —
Organizacija: ELEKTROMOTORJI, Železniki'
10.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna električnih merilnih instrumentov, Otoče
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ —
Organizacija: INSTRUMENTI, Otoče
11.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna usmerniških naprav, Novo mesto
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ —
Organizacija: USMERNIKI, Novo mesto
12.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna polprevodnikov, Trbovlje
Skrajšan naziv: Združeno podjetje ISKRA KRANJ —
Organizacija: POLPREVODNIKI, Trbovlje
13.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ —Organizacija:	Tovarna radijskih sprejemnikov,
Sežana
Skrajšan	naziv:	Združeno	podjetje	ISKRA
KRANJ —
Organizacija: SPREJEMNIKI, Sežana
14.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Prodajno servisna organizacija, Ljubljana
Skrajšan	naziv:	Združeno	podjetje	ISKRA
KRANJ —
Organizacija: ISK^A PRODAJA, Ljubljana
15.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Nabavna organizacija, Kranj
Skrajšan	naziv:	Združeno	podjetje	ISKRA
KRANJ —
Organizacija: ISKRA NABAVA, Kranj
16.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana
Skrajšan	naziv:	Združeno	podjetje	ISKRA
KRANJ —
Organizacija: ZZA, Ljubljana
17.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna	orodja, Ljubljana
Skrajšan	naziv:	Združeno	podjetje	ISKRA
KRANJ —
Organizacija: ORODJARNA, Ljubljana
18.	Združeno podjetje ISKRA KRANJ — Organizacija: RIZ ZAGREB — elektronika, telekomunikacije, avtomacija
Skrajšan	naziv:	Združeno	podjetje	ISKRA
KRANJ — Organizacija: RIZ Zagreb
»Firme organizacij so:
1. ISKRA — Tovarna elektrotehničnih in fi-nomehaničnih izdelkov, Kranj — V Združenem podjetju ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — ELEKTROMEHANIKA, Kranj — v ZP ISKRA KRANJ
2.	ISKRA — Tovarna za elektroniko in avtomatiko, Ljubljana-Pržan — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — AVTOMATIKA, Ljubljana-Pržan — v ZP ISKRA KRANJ
3.	ISKRA — Tovarna elementov za elektroniko, Ljubljana — V Združenem podjetju ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — ELEMENTI, Ljubljana — v ZP ISKRA KRANJ
4.	ISKRA — Tovarna električnih aparatov, Ljubljana — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — APARATI, Ljubljana - v ZP ISKRA KRANJ
5.	ISKRA — Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — NAPRAVE, Ljubljana — v ZP ISKRA KRANJ
6.	ISKRA — Tovarna kondenzatorjev, Semič — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — KONDENZATORJI, Semič — v ZP ISKRA KRANJ
7.	ISKRA — Tovarna elektronskih instrumentov, Horjul — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ
Skrajišanaafirma: ISKRA —■ ELEKTRONIKA, Horjul, — v ' ZP ' ISKRA KRANJ
8.	ISKRA — Tovarna avtoelektričnih izdelkov. Nova Gorica — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — AVTOELEKTRI-KA Nova Gorica — v ZP ISKRA KRANJ
9.	ISKRA — Tovarna elektromotorjev, Železnik; — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — ELEKTROMO-TORJI>Želez!wki — v*ZP^ISKRA«KRANJ
10.	ISKRA — Tovarna električnih in merilnih instrumentov, Otoče — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — INSTRUMENTI, Otoče — v ZP ISKRA KRANJ
11.	ISKRA — Tovarna usmemiških naprav. Novo mesto — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — USMERNIKI, Novo mesto — v ZP ISKRA KRANJ
12.	ISKRA — Tovarna polprevodnikov, Trbovlje — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — POLPREVODNIKI, Trbovlje — v ZP ISKRA KRANJ
13.	ISKRA — Tovarna radijskih sprejemnikov, Sežana — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — SPREJEMNIKI, Sežana — v ZP ISKRA KRANJ
14.	ISKRA — Prodajno servisna organizacija, Ljubljana — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — PRODAJA, Ljubljana — v ZP ISKRA KRANJ
15.	ISKRA — Nabavna organizacija, Kranj
—	v Združenem podjetju ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — NABAVA, Kranj
—	v ZP ISKRA KRANJ
16.	ISKRA — Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — ZZA, Ljubljana, v ZP ISKRA KRANJ
17.	ISKRA — Tovarna orodja, Ljubljana — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — ORODJARNA, Ljubljana — v ZP ISKRA KRANJ
18.	ISKRA — RIZ — elektronika, telekomunikacije, avtomacija, Zagreb — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ
Skrajšana firma: ISKRA — RIZ, Zagreb — v ZP ISKRA KRANJ.«
člen 40., odstavek 2 statuta ZP,
ki se glasi:
»Z referendumom odloča delovna skupnost Združenega podjetja:
a)	o statusnih zadevah (sprememba sedeža podjetja, spojitev, pripojitev, razdelitev podjetja),
b)	v primerih, ko to zahtevajo splošni predpisi.«
se spremeni in se glasi:
»Z referendumom odloča delovna skupnost Združenega podjetja:
a)	o statusnih vprašanjih (sprememba sedeža Združenega podjetja, spojitev Združenega podjetja z drugim podjetjem, pripojitev Združenega podjetja k drugemu podjetju in razdelitev Združenega podjetja),
b)	v primerih, ko to zahtevajo splošni predpisi.«
III.
člen 44 pod »odloča« — alinea 4. in 9. statuta ZP,
ki se glasita:
alinea 4: »— o razpolaganju s sredstvi skupnega rezervnega sklada«
in alinea 9: »— o statusnih vprašanjih, o katerih delovna skupnost Združenega podjetja ne odloča z referendumom«
se spremenita in se glasita:
alinea 4: »— o razpolaganju s sredstvi rezervnega sklada Združenega podjetja«
alinea"'9: »— o pripojitvi drugega podjetja k Združenemu podjetju in o drugih statusnih vprašanjih, o katerih delovna skupnost Združenega podjetja ne odloča z referendumom.«
IV.
člen 74., odstavek 3 in 4 statuta ZP, ki se glasita:
če ta sredstva ne zadostujejo, se izguba pokriva začasno iz rezervnega sklada Združenega podjetja. Organizacija, ki je tako dobila sredstva rezervnega sklada Združenega podjetja, more sredstva vrniti po določilih pogodbe.
Posojila so obrestovana, obrestna mera se določi v posojilni pogodbi v skladu z določili gospodarskega plana v višini, ki ustreza obrestni meri za podobna bančna posojila
se črta.
V.
člen 75. statuta ZP,
ki se glasi:
»Delavski svet gospodarske organizacije, katera se na novo pripaja k Združenemu podjetju ISKRA KRANJ, mora še pred pripojitvijo podati izjavo, da ne bo bremenila Združenega podjetja ISKRA ali organizacij v njegovem sestavu za pokrivanje obveznosti in izgub na novo pripojene organizacije, ki so nastale pred pripojitvijo ali v dobi treh let po pripojitvi.
Izjavo, kot jo določa prejšnji odstavek, pa mora sprejeti tudi delavski svet Združenega podjetja ISKRA KRANJ še pred pripojitvijo gospodarske organizacije, ki se na novo pripaja k Združenemu podjetju, da ta organizacija ne bo obremenjena s pokrivanjem obveznosti in izgub Združenega podjetja ISKRA ali organizacij v njegovem sestavu, ki so nastale pred pripojitvijo te organizacije, ali v dobi treh let po njeni pripojitvi, če teh obveznosti in izgub ni mogoče poravnati iz skupnih skladov Združenega podjetja ISKRA KRANJ ali iz sredstev drugih organizacij v njegovem sestavu«
se spremeni in se glasi:
»Statut Združenega podjetja ISKRA KRANJ in pogodbe med ZP in organizacijami ne ustanavljajo subsidiarne odgovornosti za obveznosti med organizacijami v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ. Organizacije v sestavu ZP se lahko med seboj pogodbeno dogovorijo o medsebojnem jamstvu za pokrivanje obveznosti do določene višine ali v celoti; z Združenim podjetjem pa le na podlagi predhodnega soglasja delavskih svetov vseh ostalih organizacij v njegovem sestavu.«
VI.
člen 77. statuta ZP,
ki se glasi:
»Pri Združenem podjetju se formirata skupni rezervni in skupni poslovni sklad.
Razmerje oblikovanja obeh skladov se določa vsako leto z gospodarskim planom Združenega podjetja.«
7
»Združeno podjetje ima svoj rezervni sklad. Razmerje oblikovanja rezervnega sklada se določa vsako leto z gospodarskim planom Združenega podjetja.
Pri Združenem podjetju se lahko formirajo poslovni in ostali skupni skladi na osnovi po-pogodb med Združenim 'podjetjem in organizacijami v sestavu Združenega podjetja-«
i	VII.
• Člen 78. statuta ZP, j ki se glasi:
»Sredstva skupnega rezervnega sklada so namenjena za začasno pokrivanje izgub organizacij v sestavu Združenega podjetja, kadar izgubo ne more pokriti organizacija iz svojega rezervnega sklada.« se črta.
VIII.
, Člen 81. odstavek 1 statuta ZP, ki se glasi:
»S sredstvi skupnega rezervnega sklada razpolaga delavski svet Združenega podjetja.«
se spremeni in se glasi:
»S sredstvi rezervnega sklada Združenega podjetja razpolaga delavski svet Združenega podjetja.«
IX.
Člen 136. statuta ZP,
ki se glasi:
»0 sporih, ki nastanejo v odnosih iz prejšnjega člena, odloča notranja arbitraža.
Notranja arbitraža ima 6 članov in predsednika.
Dva člana arbitraže imenuje delavski svet Združenega podjetja, po dva člana pa organi upravljanja organizacij, med katerimi je nastal spor.
Za odločanje v sporih med Združenim podjetjem in organizacijami imenuje v arbitražo tri člane delavski svet Združenega podjetja; tri člane pa tista organizacija, ki je z Združenim podjetjem v sporu. Predsednika arbitraže imenujejo sporazumno njeni člani, če pa se ne morejo sporazumeti, ga imenuje upravni odbor Združenega podjetja izmed delavcev organizacije, ki v zadevi ni prizadeta.
Odločitev arbitraže je dokončna.
Postopek pred arbitražo ureja poseben splošen akt, ki ga sprejme upravni odbor Združenega podjetja.«
Spore v zvezi s sklenitvijo in izvrševanjem pogodb, med organizacijami in med organizacijami in ZP ter spore iz poslovnih razmerij iz prejšnjega člena, rešuje notranja arbitraža ZP.
Notranja arbitraža ima 6 članov in predsednika.
Člane arbitraže za ZP imenuje DS ZP. Za posamezen primer določi arbitre predsednik DS Združenega podjetja izmed arbitrov, ki jih je imenoval DS ZP.
Za odločanje v sporih med organizacijama sestavljajo arbitražo po 2 člana, ki ju ifnenuje DS Združenega podjetja in po 2 člana, ki jih imenujeta DS organizacij med katerima je nastal spor. ,
Za odločanje v sporih med Združenim podjetjem in organizacijami sestavljajo arbitražo 3 člani, ki jih imenuje DS Združenega podjetja in 3 člani, ki jih imenuje DS organizacije, ki je z Združenim podjetjem v sporu.
Predsednika arbitraže imenujejo sporazumno njeni člani, kot sedmega člana, če pa se ne morejo sporazumeti ga imenuje predsednik Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani izmed priznanih strokovnjakov na področju gospodarskega prava, ki niso člani delovne skupnosti Združenega podjetja ISKRA KRANJ.
Odločitev arbitraže je dokončna ter ima moč izvršilnega naslova.
Odločitev arbitraže izvrši pristojno gospodarsko sodišče.
Postopek pred arbitražo ureja poseben splošni akt. ki ga sprejme delavski svet Združenega podjetja.«
;X.
Člen 141. statuta ZP,
ki se glasi:
»O ustanovitvi organizacije po členu 137. toč. b) statuta (pripojitev, drugega podjetja) sprejme delavski svet Združenega podjetja sklep po tem, ko je delovna Skupnost Združenega podjetja odločila o pripojitvi z referendumom.«
se spremeni in se glasi:
»O ustanovitvi^organizacije po. članu 137. tč. b) tega statuta (pripojitev drugega podjetja) odloča delavski svet Združenega podjetja po tem, ko je delovna skupnost podjetja, ki se pripaja k Združenemu podjetju, odločila o pripojitvi z referendumom.«
XI.
Določila pogodb o medsebojnih pravicah in dolžnostih med ZP ISKRA in organizacijami v njegovem sestavu, kakor tudi določenih pogodb med samimi organizacijami v sestavu ZP, se moi-ajo prilagoditi spremembam in dopolnitvam statuta ZP v 30 dneh od dneva, ko le-ta prične veljati.
se spremeni in se glasi:
Predsednik DS ZP: ROK ŽIBERT, inž.