I Pottntna plačana * ffotovfoi
Leto LXI1
V Ljubljani, t petek 5. januarja 1934
Stev. 4 a
cenu 1.50 Du
Nnročninn mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Oi n — nedeljske izdaje celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je » Kopitarjevi ul.b/III
SLOVENEC
ček račun. Litih* l|nii« št 10 Mil ia 10.344 za inserate; Sarajevo šiv 7565 Zagreb štv 34.011, Praga-UuiiHj 24.74?
Uprava: Kopuar-jevn 6, telefon 2447
Telefoni oredniStvai dnevna sluiba 2090 — nočna 2996, 2994 In 2090
Izhaja vsak dan ajntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Veliki načrti
Politično življenje azijskega kontinenta je te dolgo časa- do dna razburkano. Odkar namreč stari Kitaj v dobi demokracije očitno razpada, oziroma išče novih oblik svoje državnosti (zakaj Kitaj je jako žilav), se je trenje med angleškim, ruskim, japonskim in ameriškim imperializmom na azijatski celini silno povečalo. Zanimivo je, da danes nista v tem oziru največja nasprotnika Japonski samo Rusija na eni in USA na drugi struni, ampak da se čuti po japonskem vplivu v Aziji čedalje bolj prizadeto tudi Anglijo. Ker pa na drugi strani Angliji konkurira tudi naraščajoča politična in gospodarska ekspancija sovjetov s polnočjo tako zvanega »Turksibirac (zapadnoturkestunske železnice), ki je odprl Itusoiu jiot v kitajski ali vzhodni Turkestan (Siukjang) — zato je položaj še zapleten po angleško-ruski rivaliteti. Vsled tega je Japonski politično intrigirunje zelo olajšano, ker fronta njenih nasprotnikov ni enotna.
Anglija danes gotovo ni več prva veleeila v Aziji, kjer se ji ni posrečilo pomiriti Indije. Čeprav je Anglija, ki po pravici smatra, da je takozvano panazijsko gibanje, katero vodi Ja-pan, najbolj nevarno britskeniu imperiju, zaradi tega nevaren zaveznik Kitaja, pu je Anglija na drugi strani primoranu delati proti-kitujsko politiko v Tibetu, ki je zadnje čase prišel [jopolnoma pod angleški vpliv. Tibet je Angliji potreben /.at«i. <la oflvivieu rusko eks-puizijo, katera bi mogla postati nevarna Indiji. Kitajska nankinška vlada [)a kljub anarhiji, ki pretresa veo držuvo, nikakor ni voljna mirno trpeti ne prodiranja Rusije ne vpliva Anglije iu je zato začela močno akcijo, da ei ohrani tako svoj vpliv v Tibetu, ki je budistična cerkvena država, kakor tudi v binkjangu, kjer so ondotni Kirgizi, oprti na Moskvo, zanetili vstajo proti kitajski oblasti. Zdi se, da so kitajski generali Kirgize potolkli in da se kitajski komisarji tudi ne mislijo umakniti iz državnega sveta v Tibetu. Kakor znano, je cerkveni drž. poglavar Tibeta ali dalaj-lama, kakor mu pravijo, nedavno umrl in Anglija se zelo trudi, da bi mu tibetski budistični menihi izvolili naslednika, ki bi bil eksponent Anglije, kakor je bil njen eksponent pokojni vrhovni lama. Zanimivo [ia je, da ima v zadnjem času tudi Jajion-ska svoje agente v tibetskeni državnem svetu in da se le-ti v zvezi s pristaši kitajske suve-renitete prizadevajo, da ustoličijo za novega duluj-lamo Angležem neljubega meniha, kj uživa velik ugled v budistovskem svetu in bi se utegnil postaviti na pot tako angleškemu kakor ruskemu vplivu v tem kotu Azije.
Tako smo torej priča izredno zanimivemu pojavu, da so Japonci, ki so na eni strani od Kitaja odtrgali Mandžurijo in se pripravljajo na to, da spravijo pod svoj vpliv vso notranjo Mongolijo, na drugi strani Kitaj (»odpirajo v borbi proti angleškemu in ruskemu imperializmu. Znano je, da se je 16. decembra lanskega leta v Tokiu vršil |)anazijatski kongres, katerega se je udeležilo 80 zastopnikov nacionalističnih mladinskih organizacij iz Perzije, Turčije, Afganistana, Indije, Birme, Anama, Siunia, indijskega arliipelaga, Kitaja, Mandžu-koa in Japonske ter da se je tam proglasilo geslo: Azija Azijcem! Že danes prevladuje politični vpliv Japonske v Afganistanu in Sianiu pa tudi v Perziji, tako da je Britanija zaradi tega po pravici vznemirjena. Ker Anglija silno utrjuje Singajiore, so Japonci napravili načrt za kanal, ki bi prerezal Maluški polotok, kjer pripada Siamu, tako da bi bil Singapore etra-tegično in gos|XKlarsko uničen.
Na drugi strani pa sovjeti mrzlično delajo na to, da bi zvezali Irkutsk po železnici črez Urgo s Kalangom oziroma Pekingom, tako da bi dobili direktno zvezo s Kitajein in ne bi bili več navezani na mandžursko železnico. Amerika j>a izdeluje načrt, kako bi se zvezala po železnici Aljaska skozi čučki polotok z ustjem Lene, potem pa do Kanska. Ta stvar meri naravnost na to, da bi se ja|)0nska hegemonija v Aziji v korenini onemogočila. Vjirašanje pa je, da-li je Angliji to prav in če ni prieiljena, da kljub nevarni japonski konkurenci na |ioli-tičnem in gospodarskem polju na tihem Japonsko podpira, da ne bi na Pacifiku oziroma v Kitaju popolnoma zavladali ruska in ameriška unija. Interesne sfere se torej v Aziji tako zelo križajo, da še vedno ni mogoče govoriti o dveh blokih, posebno, ker prideta v tej veliki politični igri v poštev tudi Francija in Nizozemska, Kitaj sam pa je velika uganka.
Čisto nov problem |>a tvori Mongolija. Tako zvana zunanja Mongolija, ki ima svoje središče v Urgi, je sicer pod vplivom sovjetov, vendar na se je v zadnjih dveh letih začelo med temi Mongoli gibanje za popolno neodvisnost. Ta stvar je posebno zaradi tega za Sovjetsko unijo opasna. ker je vsa japonska diplomacija sedaj na delu, da organizira mongolsko nacionalno gibanje, ki naj bi obsegalo tako zunanjo Mongolijo kakor notranjo, ki je formalno še nod kitajsko suvereniteto. Najmočnejši glavar Mongolije, knez ali kan Tehvang. ki vlada v mongolski provinci Čarliar, je prijatelj mandžurskega cesarja Pu-Jia, o katerem je znano, da je pripravljen stopiti na čelo nacionalni akciji, da se združijo vsi Mongoli v neodvisno državo. Končni cilj je osnovanje takozvanega >Man Meng Kuoc, to je mandžursko-mongolske države. Znano je, da se je lanske jeseni j>od protekcijo Jnpuna zbralo v budističnem templju v mongolskem mestu Kuejhiia 170 mongolskih kanov, ki so si izbrali provizorično vlado in celo določili proračun 320.000 dolarjev za prvo silo. Mongoli so nasprotniki nankinške kitajske vlade ne samo zaradi njenega korupt-nega upravljanja, ampak tudi zato, ker tn <le-mokratično-socialistična vlada skuša razbiti fevdalizem mongolskih kanov. Nnnking se sicer zelo trudi, da bi Mongole po znanem »krščanskem« generalu Fengu ukrotil, zelo dvomljivo pa je. če bo uspel, ker ima tukaj o|>raviti z japonskim vplivom.
Na azijski celini se pripravljajo dogodki in prevrati, ki bodo odjeknili po vsem svetu in pripravljajo novo dobo svetovne zgodovine.
Uspeh italijanskega posredovanja
Sporazum Avstrije z Nemčijo
Na pritisk Italije je Dolifuss sprejet nemške pogoje • a zavaroval samostojnost Avstriji
Dunaj, 3. jan. Posebno poročilo »Slovencu«. Kljub »božičnemu premirju«, ki ga je naložila avstrijska vlada avstrijskemu narodu, da v miru vživa lej^oto božičnih praznikov in pričak.ee prihod novega leta, je Dunaj ves poln najrazličnejših vesti. Jaz sam se le težko spominjam.
da bi bilo kdaj v prošlosti toliko pritajenega šušljanja, ki se mu ne moreš izogniti niti na ulici, niti v tramvaju, še manj pa v javnih lokalih ali v zasebnih družinah, kakor prav pretekle tedne.
Priznam, da smo bili letos naravnost nervozni, posebno še, ker je skorai nemogoče zasledovati vse te vesti, ki se križajo, do njihovih virov in ugotoviti v vsakem primeru, kje leži resnica.
Zadnjič sem Vam poročal, kakšno zanimanje da je vzbudilo tukaj napovedano potovanje Suvicha, podtajnika italijanskega zunanjega ministrstva, na Dunaj, in kakšni komentarji so krožili med duna]-sko javnostjo: da pride Suvich mirit Avstrijo in Nemčijo, da prihaja z ultimatom, da si hoče zavarovati svobodno vporabo najkrajše zveze z Mad-jarsko čez »koroški koridor«, da pride z novimi predlogi o Podonavju, s predlogi, ki naj bi se navezali na sistem Male zveze, da bodo narodni socialisti zopet dovoljeni in tako dalje in tako dal)e.
Dunaj šušlja: „Sporazum z Nemčijo >c dosežen"
Osebno imam vtis, da ima ves ta šunder, v katerem zaenkrat ne moremo razločevati pravo od napačnega, zelo resno podlago, kajti odkar sem Vam pied prazniki zadnjikrat poročal, smo k že obstoječim vestem dobili nekaj novih, ki jih moram časnikarsko beležiti. Amnestija znanega voditelja hitlerjevcev v Avstriji Frauenfelda, miloct-ljivo, naravnost ljubeznivo postopanje s knezom Saxen-Meiningen, ki je svoje dni ušel iz koroških zaporov in se je mirno vrnil nazaj v Avstrijo, odkoder je bil — ne izgnan, ampak častno spremljan nazaj na nemško mejo, nadalje pojava precejšnjega števila na Dunaju znanih in razvpitih hitlerjevskih vodij, ki smo jih mislili na varnem v koncentracijskem taboru v Wollersdorfu, vse to govori za to, da so se v dobi »božičnega premirja« vodila med avstrijsko in nemško vlado resna pogajanja za sporazum in da je bil tudi neke vrste sporazum med obema državama že dosežen.
Dokazov za to Vam ne morem prinesti, ker na uradnih mestih, kakor tudi po redakcijah vladnih glasil na vsako takšno vprašanje odgovorijo s trdovratnim molkom. Bundesamt molči, »Reichspost« molči, »Neuigkeitsweltblatt« molči, krščanskosoci-alna stranka molči, Vaterlandische Front molči... In vendar pritiska od vseh strani prepričanje,
da se je moralo že nekaj doseči, da so se morali podpisati neki dokumenti in da stojimo, da, da stojimo tik pred velikim dogodkom, ki bo treščil v mednarodno politiko na isti način kot dr. Schoberjev avstro-nemšlri načrt o carinski zvezi, ki je bil objavljen marca 1930.
Pot do sporazuma: Kafco je posredovala Italija:
Iz navidezno kaotičnega notranjepolitičnega položaja v Avstriji, kjer ugotavljamo toliko navidezno nasprotujočih si struj, bom izluščil samo eno mnenje, ki se mi zdi, da se naj'botlj približuje resnici.
1.	Italija potrebuje Avstrijo, in sicer neodvisno Avstrijo, za svoje zveze z Nemčijo in Madjarsko, ki sta dva evropska stebra italijanske zunanje politike v Evropi.
2.	Italija zato ne more trpeti, da bi bila črta Rim—Berlin pretrgana in celo onemogočena zaradi spora med Avstrijo in Nemčijo.
3.	Italija, ki ie tako prijateljica Nemčije, kakor tudi Avstrije (Riccione), se je torej čutila prisiljeno, da posreduje med Avstrijo in med Nemčijo, da se poravnajo nesoglasja.
4.	Posredovanje se je najprej vršilo v Nemčiji, in sicer v Berlinu, kjer se je v začetku decembra mudil Suvich. in kjer so bili po vsej priliki sestavljeni nemški pogoji za sporazum z Dunajem.
Avstrijski poslanik v Rimu dr. Rintelen, eden glavnih f>oibornikov za sporazum z Nemčijo.
5.	Te nemške pogoje je italijanska vlada sporočila Avstriji potom avstrijskega poslanika v Rimu g. Rintclena, s pripombo, da so resni in da jih ne bo mogoče kratkomalo zavrniti.
6.	Avstrijski zvezni kancler dr. Dollfuss je pogoji prebral, se posvetoval s svojimi tovariši v vladi in jih — sprejel.
„Italijanski četverokot": Italija - Nemci a - Avstrija - Ogrska
Tako v Bundesamtu, kakor na nemškem, italijanskem in — madjarskem poslaništvu smo imeli priliko opažati pred božičnimi prazniki izvanredno aktivnost. Nemški, italijanski in madjarski poslaniki so bili stalno na smuških izletih, prav tako zvezni kancler Dollfuss sam. Kam so šli, kje so se naha-
jali če so se sestajali ali ne, ne vem, toda po vse)
pciliki so prišli skupaj. Tudi dr. Rinielen se je mudil pred in med prazniki na dopustu na Gornjem Štajerskem. Iz tega sklepamo, da so se vršila pogajanja, če ne pogajanja, pa vsaj resni razgovori o nemških predlogih za sporazum, ki naj izloči av-stro-nemški spor iz »italijanskega četverokota« Italija—Avstrija—Madjarska—Nemčija in ki naj preseneti v kratkem Evropo z novo četverozvezo.
Cena sporazuma: Avstrija dobi jamstvo neodvis» nosti, a prizna Hitlerjevo stranko
Neki Starhembergovec mi je izdal, bržkone iz jeze, ker njihov HcLmatschutz izgublja tako pri Dollfussu kakor pri Hitlerju in mu bo v Avstriji v kratkem odklenkalo, da obsega sporazum, ki naj bi se bil sklenil ali se je verjetno že sklenil med Avstrijo in Nemčijo, zahtevo,
da sc ustvari status quo, to se pravi, da se ukinejo vsi ukiepi avstrijske vlade proti hitler-jevskim organizaci.am in njihovemu delovanju, da se Hitler prizna kot moralni vodja vsega nemškega naroda, da se ustvari enotno gospodarsko ozemlje med Italijo, Nemčijo, Madjarsko in Avstrijo, odprto tudi za druge vstope. Nemčija pa da je na pritisk Italije in — tako govore tukaj po Dunaju — tudi Anglije pristala na to, da zajamči avstrijski republiki državno samostojnost za gotovo dobo let. V tej luči torej bo treba zasledovati notranjepolitične dogodke v »božičnem premirju« Česar se je bilo bati, se menda uresničuje, če že ni med tem postalo gotovo dejstvo: Avstrija bo dobila jamstvo za narodno neodvisnost za ceno, da kapitulira pred hitlcrizmom. Kljukasti križ se dviga nad Karavankami.	Ing. Sch.
(Ako gornje informacije našega dopisnika odgovarjajo resnici — in mi nimamo povoda o tem dvomiti — potem samo še poprašamo sedaj gospoda Paul-Boncourja, če je mislil na ta podonavski načrt, ko se je pred božičem hvalil, da imata Francija in I tali ra skupen program za ozdravljenje Po-donavja? Hvala lepa! — Op. ur.)
Sir John Simon v Rimu
Mussolini predla
I. Reformo Zveze Narodov 3. Obnovo Podonavja
Rim, 4. jan. b. Danes je tretji dan, odkar se nahaja v Rimu britanski zunanji minister sir John Simon. Ves čas je delal samo v britanskem poslaništvu, kjer je moral proučiti številne diplomatske dokumente, ki so mu jih poslali iz Londona. Zaradi tega sir John Simon ni zapustil poslopja britanskega poslaništva vse do včeraj popoldne, ko je obiskal šefa italijanske vlade Mussolinija v beneški palači.
Razgovor z Mussolinijem je trajal nekaj čez dve uri. Po sestanku je sir John Simon odšel na večerjo v hotel »Excelsior«, kjer je priredila italijanska vlada njemu na čast svečan banket. Nocoj se Simon ponovno sestane z Mussolinijem, nakar bo v britanskem poslaništvu prirejen banket. Jutri odpotuje britanski zunanji minister iz Rima.
Po neki verziji, ki jo registrirajo tukajšnji listi, ki pa je ne smatrajo za verjetno, bi se moral sir John Simon na povrutku iz Rima ustaviti tudi še v Berlinu. Misli se, da bi se v tem slučaju Hitler ne izogibal sestanku s Simonom. Ta sestanek, čeprav ni pripravljen in tudi ni bil določen, bi bil po mnenju tukajšnjih listov zelo koristen, ker bi sir John Simon potem, ko se je že sestal s francoskimi državniki in s šefom italijanske vlade Mussolini-fem, lahko dobil točne informacije o stališču, ki ga zastopa nemška vlada, razen tega pa bi od Hitler-
Nova romunska vlada bo danes sestavljena
Bukarešt, 4. jan. m. Pri sestavi nove vlade je naletel mandatar krone dr. Tatarescu na težave, ki so nekoliko zavlekle sestavo nove vlade, v katero bodo jhj izjavah političnih krogov stopili skoraj vsi dosedanji ministri v vladi pokojnega Duce in njegovega naslednika dr. Angelesca. Dr. Tatarescu je pri pogujaujih za sestavo vlade naletel na težave pri vseh starejših uglednih članih liberalne stranke, posebno pa pri sedanjem finančnem ministru Konstantinu Bratianu. ki / ostalimi starejšimi člani te stranke ni /adovolien z novo kombinacijo predvsem zaradi tega. кег je dr. Tntameu nu.juilnj-ši član vlade in je ravno on dobil mandat za sestavo nove vlade. Starejši člani te stranke so proti dr. Tatarescu ludi zaradi lega, ker ga smatrajo za voditelja mladih liberalcev v liberalni stranki. Da bi se vse te težave odklonile, je bila za danes dopoldne sklicana seja izvršilnega <xlbora liberalne stranke, na kateri je mandatar krone skušal doseči » |>omočjo <ir. Angelesca. da se / aklamacijo proglasi za šefa liberalne stranke sedanji finančni minister Konstantin Bratianu. kar je bilo tudi soglnsn« sprejelo. Tako ж) м> v«j osebni upori pnivivuali-
V političnih krogih izjavljajo, da bo nova vlada sestuvljena še danes ali jutri, ko se vrne v Bukarešt zunanji minister Tituleecu. Njemu nasproti je od|X)toval do Žombolja državni pod-tajnik v zunanjem ministrstvu Rnduleseu. ki Ki zunanjega ministra informiral o zadnjih jk>-litičnih dogodkih v Romuniji.
Georg Tatarescu
Oeorg Tatarescu, ki je sestavil novo romunsko vlado, je začel svojo politično karijero v vrstah liberalne stranke, kjer je bil 20 let eden izmed najožjih sodelavcev pokojnega Jona Bratiana iti pokojnega Jona Duce. Kakor znano je bil tudi glavni tajnik liberalne stranke. Njegovo imenovanje za predsednika vlnde smatrajo kot viden dokaz trdne odločnosti, <la se nadaljuje tradlcijonalna politika reda in miru v notranji politiki, v zunanji politiki pa orijentaeija. temelječa na obstoječih zvezah in na Mali zvezi, za katero je g. Tatarescu poleg .Iona Bratiana in .Iona Duce mnogo delal. Kar se notranje politik" tiče. iieglHŠnjn. >Ih ie Titulescu s svojim dosedanjim delom dokazni trdno voljo in energijo za ohranitev notranjega rerts in miru.
2. Nov način razorožitve
ja lahko zvedel gotove stvari, ki bi britanski vladi bile dobrodošle, da zavzame svoje stališče, ki ga splošno smatrajo kot nejasnega in neodločnega.
Zveza narodov z Rusijo in USA
Na sestanku z Mussolinijem sc je p>o informacijah, ki jih objavljajo fašistični listi iz Londona, proučilo vsa aktualna vprašanja. V prvi vrsti so razpravljali o razorožitvi, o reformi Zveze narodov, o neodvisnosti avstrijske republike ter o podonavskem vprašanju.
Glavni cilj reforme Zveze narodov bi bil po Mussolinijevi zahtevi, da vstopijo Nemčija in Japonska pa tudi Združene države in Sovjetska Rusija v lo ženevsko ustanovo. Mussolini namerava o tem izročiti formelni predlog velesilam in onim državam, ki so članice Sveta Zveze narodov, ne pa Zvezi narodov kot taki.
Na boljši nnein razorožitve
Glede razorožitvenega vprašanja zatrjujejo, da je Mussolini izjavil angleškemu zunanemu ministru, da po njegovem mnenju sedanja diplomatska pogaianja, ki se vodiio med interesiranimi vladami, predstavljajo najboljšo metodo, da se pride do predhodnih sporazumov med velesilami. Dalje se po teh angleških informaciiah Mussolini zavzema za sporazum med vsemi velesilami, in to ne samo v razorožitvenem vprašanju, anrnak ludi v vseh drugih aktuelnih problemih. V razorožitvenem vprašanju podpira Mussolini Francijo v važni točki Mussolini namreč smatra, da nemški predlogi ne moreio biti sprejeti v celoli, ker bi drugače povzročili splošno zvišanie oborožitve v Evropi. Mussolini iskreno želi razorožitev, pri trm pa računa » potrebo, da so vse države pri pogaianHh r Nemčijo zelo oprezne. Mussolini je pripravljen, da ?a stavi ves svoj vpliv, da pripravi Nemčijo do lega da zavzame pomirljivo stališče.
Austritn in Porlonavie
Končno se je po istih informacijah govorilo o vprašanju neodvisnosti avstrijske republike v tem smislu, da sc Avstrije ne more izločiti U podonavskega vprašanja. Sklepi, ki so se sprejeli na konferenci v Stresi, se niso mogli izvesti in jc zato po mnenju fašističnih listov treba računati z znano italijansko spomenico, v kateri sc detajlno nbrav nava vprašanje o gospodarski organizaciji Podonav-|a. Po teh informaci ah sc v Londonu predpostavlja. da sc bo italijanska vlada poshililo nekaterih členov trianonske mirovne pogodbe, v kateri so dolrčene gotove konccsife Avstriji in Madjarski glede ustanovitve svobodnih pristaniških con v Trstu in na Reki. Italija bi želela, da bi se del pomorske trgovine Avstrije in Madfarske usmeril ne ti dve italijanski luki na Jadrana,
Stran 2
^SLO VENEC«, dne 5. Januarja 1934.
6tev. i
140 rudarjev zapečatenih v rovu...
Strahote velike rudarske nesreče v Duchovu na Češkoslovaškem
Puc.hov, 4. jan. b. Danes dopoldne je postalo jasno, da je usoda zasutih rudarjev т 7. in 8. revirju zapečatena. V teku noči ni nikomur uspelo, la hi pomagal ponesrečencem. Dela so otcžkočcna, ker so so na več krajih zrušili podporniki. Štirje delavci, ki so se rešili, so se odpočili, tako, da jili lahko zaslišujejo. Nihfe od njih pa ni mogel dati kakšnih važnejših podatkov. V sedmem revirju so je moralo delo okoli reševanja ustaviti, ker se je pričel širiti črni dim. Kov so morali takoj zasuti, da so preprečili eksplozijo. Ker so se 4 rudurji rešili in so našli tudi trupla drugih 4 rudarjev, je ostalo v rovu šc 138 delavcev, ki bodo našli т rovu smrt. Pred rovi so družine zasutih, kajti 70% delavcev je hilo oženjenih in imajo otroke. Notranji minister in minister za delo. ki sta takoj prišla na kraj nesreče, sta se davi vrnila nazaj v Prago.
Praga. 4. jan. AA. ČTK porofa: čedalje manj nade jc, da so ho posrečilo rešiti onih 130 rudarjev, ki so zasuti v rudniku »Nelsonu«. Reševanje zelo otežuje ogenj, ki se je pojavil v okoliških jaških in podkopih. Štirje rešeni rudarji ne vedo nič natančnejšega povedati o vzrokih katastrofe.
Doslej so identificirali H trupel, med njimi tudi truplo neke ženske, ki je našla smrt zunaj jaška, ko se je porušila neka rudniška stavba.
Od 130 lasutih rudarjev jo 122 rodbinskih oletov.
Predsednik ministrskega sveta g. Maljpetr se je i več člani vlade pripeljal na kraj nesreče. V bližini rudnika več tisoč ljudi s strahom čaka poročil • sasutih rudarjih.
Praga, 4. jan. c. 2e od včeraj zvečer so na delu pomožne rešilne čete, da bi vdrle v rove. Ruševine okoli vhoda v rudnik pa ovirajo popolnoma dohod do vhoda. Izhod na strani so morali zasuti zaradi požara, k) se je širil ii njegovega žrela. S tem je usoda vseh rudarjev zapečateno. Do zjutraj rešilne čete niso mogle prodreti niti za en meter v prve rove pod vhodom.
Praga, 4. jan. k. Po zadnjih vesteh s kraja aesreče je opuščena vsaka nada, da bi mogli še koga rešiti iz rudnika. Najprej je nastala eksplozija v rudniku in nato se je bliskovito raz-
Proti Nemči'i...
širil požar. Do sedaj so iz rudnika izvlekli tO trupel. V bolnici je nekaj rudarjev, ki so bili v času eksplozije v bližini riidnikn. Vsi ti ranjenci so ostali brez težkih poškodb. Vsi napori za reševanje rudarjev v rovih niso imeli nobenega uspeha. V rudnik ni mogoče prodreti, ker iz njega sili požar in se vuli tako gost dim, da nа noben način ni mogoče prodreti skozi njega niti s plinskimi maskami. Zato se je poskušalo prodreti v rudnik po sosednjih rovih. Ponekod je uspelo reševalcem priti zelo blizu. Vsled dima pa so morali takoj nazaj iz rudnikov. Nikjer niso opazili nobenega znnka življenja. Danes popoldne se je pričel valiti še gostejši dim, zaradi česar se lahko sklepa, da se je požar v rudniku še razširil. Zato bodo morali zadelati v.se dohode v rudnik, da ne bi zrnk razširil in okrepil požara. Po prvih vtisih preiskave je ugotovljeno, da je do požara prišlo zaradi tega, ker so plini vžgali premogov prah, kar je najprej povzročilo eksplozijo. Zjutraj ob 8 je prišel na mesto nesreče socialni minister, ki je takoj sklical veliko konferenco, na kateri so bili podvzeti prvi ukrepi, kako pomagati vdovam in sirotam umrlih rudarjev. Socialni minister jc tudi obiskal ranjence v bolnici. Popoldne je prišel predsednik vlade Mnlypetr, ki se je podrobno informiral o nesreči. Kot prvo pomoč jc dal znesek 50.000 Kč. Preiskavo vodi posebno preiskovalno poverje-ništvo. češkoslovaška vlada dobiva iz vsega sveta sožalne izjave in vsi diplomatski zastopniki so prišli osebno, da izrazijo svojo žalost in sočuvstvovanje z nesrečo češkoslovaškega naroda. Sožalje je izjavil v imenn jugoslovanske vlade tudi jugoslovanski poslanik v Pragi dr. Grisogono.
Po zadnjih vesteh so reševalne^ čete po velikih naporih prodrle v dno rudnika, kjer so našle še dvoje trupel, čete so se morale takoj nmakniti, ker na dnu rova vlada silna vročina in tako gost dim, da nobeno človeško bitje ne bi moglo dolgo vzdržati v tem peklu. Kaos nn dnu je popoln. Kose trupel ni mogoče razločiti od ostalih delov rudniške montaže.
Rusko-poljska vojaška zveza
ki jamči neodvisnost vsem baltskim državam
London, 4. Jan. m. »Daily Ilerald« poroča danes, da je sovjetski komisar za zunanje zadeve, I.itvinov, izročil poljski vladi predlog za ustvaritev dalekosežnega varnostnega sistema držav vzhodne Evrope proti Nemčiji. Po tem predlogu bosta po informacijah »Dailjr Heralda« Rusija in Poljska »-kupno garantirali neodvisnost štirim baltskim državam: Finski, Estonski, Litvi in Latviji. ?I)aiIv Herald* smatra, da ho poljska vlada sprejela od Rusije postavljeni predlog, ker bi se z njim porav-
Jugos!avija-Bo!gari?a
Sofije, 4. jan. a AA. Današnja >Zorat prinaša fole poročilo o skorajšnjih razgovorih za ureditev železniškega prometa med Jugoslavijo in Bolgarijo:
Glavni ravnatelj bolgarskih državnih železnic Boškov je imel razgovor s predsednikom vlade in je pri tej priliki poročal Mušanovu o razgovoru, ki ga je imel v Belgradu 7. glavnimi ravnateljem jugoslovanskih železnic Iličem o celi vrsti vprašanj, ki likratu zanimajo bolgarsko in jugoslovansko železniško upravo. G. Mušanov je s svoje strani izjavil Boškovu, da je v razgovoru, ki.ga je imel 7. jugoslovanskim zunanjim ministrom Jevtičem, načel 'udi vprašanje direktne zveze med bolgarskimi in jugoslovifriskinii železnicami pri Ceusevu.
Včeraj je glavni ravnatelj bolgarskih državnih železnic Boškov sporočil svojemu jugoslovanskemu tovarišu 1 liču, da bi bolgarska vlada želela, naj bi se vprašanje o zvezi med bolgarskimi in jugoslovanskimi železnicami tretiralo neposredno med obema železniškima upravama, ne pa po posebnih komisijah. Boškov je povabil Ilifa, naj bi prišel v Sofijo, če utegne, 15. t. m., da bi se razgovori začeli.
Kralj Boris pojde v Romunijo
Snoči je bilo časnikarjem sporočeno, da je sedaj določen obisk bolgarskega kraljevskega para romunskemu kraljevskemu paru na 2.5. januarja.
Jurioslovansko-italijanshi trgovinsfii sporarum
Rim, 4. jan. AA. Danes ob 17 sta v Beneški palači predsednik italijanske vlade g. Mussolini in jugoslovanski poslanik g. Dučič skupno z načelnikom g. Piljo podpisala dopolnilni dogovor k sporazumu od 25. aprila 1932, s katerim se je izpopolnila italijansko-jugoslovanska pogodba o trgovini in plovbi iz leta 1424. Podivsu dogovora so prisostvovali tudi državni podtajnik v zunanjem ministrstvu g. Suvich. šef kabineta poslanik g. Aloisi in pooblaščeni minister Zamarelli, z jugoslovanske strani pa svetnik dr. Kasidolac.
M i in Nemči:a
Belgrad, 4. jan. AA. Zavod ra pospeševanje zunanje trgovine obvešča, da je Nemčija dovolila Jugoslaviji poseben kontingent za uvoz masla leta 1034. Ta kontingent znaša 240 kvintalov za vse leto 1934, oziroma 20 kvintalov na mesec. Zavod opozarja zainteresirane izvoznike, da se sme maslo v okviru tega kontingenta uvažati v Nemčijo samo •.kozi obmejne carinarnice v Salzburgu in Podmo-Mem.
Sporazum z Nemčijo -
bilka v viharju
Pariz. 4. jan. b. V »Le Capital« je napisal senator Caillaux zelo zanimiv članek o francosko-nemških odnosih, ki je tem značilnejši radi tega, ker je ravno Caillaux vedno zastopal zelo zmerno stališče napram Nemčiji in sicer tudi takrat, ko to ni bilo oportuno. Caillaiix piše: Velika je razlika pri pogajanjih s kako državo, če se nahaja v normalnih ali abnormalnih razmerah. Radi tega obstojata pri pogajanjih samo dve eventualnosti: ali odreči enakopravnost, ki jo je treba podpreti z argumenti in sredstvi sile, ali pa je treba skleniti močne in odkrite zveze ter na ta način vpostaviti ravnovesje siL Vsak nenapadalni pakt, ki bi ga Francija sklenila z Nemčijo na ljubo M«cf>onaldii, ne bo imei večje vminosii, kakor lahka bilka v harju. Problem miru se ne more rešiti s pomočjo hinavščioe-
Na vlaku iz Zagreba v Vinkovce
Sestanek Jevtič-Titulescu
Zagreb, 4. jan. b Z današnjim belgrajskim
brzovlakom oh (>.-15 j« prispel v svojem posebnem vagonu zunanji minister Jcvtič. Jevtič n> šel v mesto, ampak je prišel v Zagreb zato. da počaka svojega romunskega tovariša Titulesca, ki jc odpotoval včeraj ob 3 popoldne iz St. Moiitza, da pohiti v romunsko prestoliro, kamor je nujno pozvan, da se sesliine z novim predsednikom romunske vlade Tatarescom. Prihod Titulesca v Zagreb se je pričakoval oh 11.50. Pred prihodom vlaka se je Titu-lescu sprehajal po peronu z banom savske banovine dr. Perovieem. V Zagreb je poleg Titulesca prišel tudi romunski poslanik v Relgradn, Gnra-nescu, ki jc bil v družbi Jevtiča in Peroviča. Brzo-vlak jc prispel oh 11.50 in so takoj stopili v salonski vagon g. Titulesca naš zunanji niinister dr. Jevtič, dr. Perovič in romunski poslanik na našem
dvora g. Guranescu. Nato je šel Titulescn pred sa-Ionski voz, da se slika v družbi z jugoslovanskim zunanjim ministrom Jevtičem, banoin dr. Perovi-čem iu Guranescom, nakar jc Jevtič s Tituleecom zopet odšel v salonski voz. Konferenca je trnjala polno uro na zagrebški postaji vse do odhoda bel-grajskega brzovlaka oh 12.50. Titulescn in Jevtič sta potovala skupaj do Vinkovcev, kjer se je Jevtič poslovil od Titulesca, ki jc nudalji-val pol proti Bu-kareštu. medtem ko se je Jevtič vrnil v Belgrad. Kakor se čuje, so je na sestanku med obema državnikoma govorilo glede konfercnce Male zveze v Zagrebu. Z ozirom na spremembo romunske vlade ni izključeno, da se ho morala konferenca Male zveze odgoditi za nekaj dni.
Prihodnje zasedanje Male zveze se bo vršilo v Zagrebu med 20. januarjem in konccm tega meseca.
Položaj naših invalidov
nalo tndi sedanje nasprotstvo med Poljsko in Litvo zaradi Vilne.
Nemči'a pa ponu'a - ljubezen
Berlin, 4. jan. c. Londonski »Daily Herald«, ki se jc zadnji čas specializiral v napadanju hitlerjev-ske Nemčije, prinaša vest, da je nemška vlada ponudila Poljski nov prijateljski pakt. s katerim se odjx)veduje vsem svojim zahtevam na poljski koridor. Ta vest se tukaj odločno demantira.
Kvartopirci z milijoni
Pariz, 4. jan. V zvezi z afero kreditnega zavoda Bayonske občine ki se bo, kakor vse kaže, iz-premenila v pravi pilitično-finančni škandal, poročajo iz Cannesa v južni Franciji, da je Aleksander Stavinski preživel lam leta 1032. zimsko sezono in vodil s svojo družino neverjetno razkošno življenje, stanoval po največjih hotelih in imel prvo besedo v igralnicah na Ažurni obali. Nekega večera je Aleksander Stavinskij dobil pri kvartanju v občinski igralnici v Cannesu milijon frankov. Toda komaj je zapustil igralnico, je njen ravnalelj ugotovil, da so bile kvarte zaznamovane. Takoj drugi dan so Staviniskega na policiji zaslišali, toda preiskovalni sodnik v Cannesu se je zadovoljil s tem. da je Sta-vijskemu samo prepovedal vstop v igralnico. Toda Stavinjski se je preteklo sezono spet pojavil v Cannesu in sj>et igral v tamkajšnji igralnici, ler je nekega dne dobil 2 milijona frankov, toda loj>ot res jx> goli sreči.
Dimitrov - general rdeče vojske
London, 4. jan. b. »Daily Express« poroča iz Moskve, da je sovjetska vlada sklenila imenovati znanega komunista iz lipskega procesa g. Dimitro-va za generala rdeče armade in ga pozvati, da se stalno nastani v Moskvi. Obenem je mestni sovjet imenoval tudi neko ulico po Dimitrovu.
V	par vrsticah
Bivši predsednik francoske vlade I lerriot je imel snoči pred mnogoštevilnim občinstvom predavanje o svojem potovanju po Sovjetski Rusiji.
Marconi se je vrnil s svojega potovanja po Daljnem Vzhodu.
Nocoj prisj« v Rim grški zunanji minister Maksi mos.
Reuter poroča, da je po Rooseveltovem mnenju stabilizacija denarja posameznih držav še v nejasni bodočnosli.
V	zvezi z železniško nesrečo pri Lagnvju je sodna oblast dala aretirati tnnoge inženirje m šefe vzhodne železniške družbe.
Sv. oče jc sprejel odposlanstvo rimskega plemstva, ki mu je prišlo čestitat novo leto.
Pogajanja med japonskimi in indskimi delegati zaradi omejitve japonskega uvoza v Indijo so se končala s sporazumom.
»Daily Ilerald« poroča, da so Gandhijevega sina izpustili iz zapora po izdržanju šestmesečne kazni.
Sedanji madjarski poslanik v Rimu de Chori bo v kratkem odpoklican in na njegovo mesto imenovan baron Viflany.
V	političnih krogih se zelo mnogo govori o kandidaturi dr. Beneša 7a predsednika češkoslovaške republike v primeru, če bi Masarvk odklonil ponovno izvolitev.
Po uradnih poročilih je bilo 31. decembra organiziranih v fašističnih otroških organizacijah Balille 777.489 moških, 2^0.842 avantgardistov, 048.174 malih Italijank in 02.358 mladih Italijank, skupaj 1,758.803. Napram preteklemu letu se jc število članov v teh fašističnih organizacijah zvišalo ra 217355. .
Danes sla v Innsbrucku izvršila atentat na pomožnega redarja neki dijak in delavec, oba člana narodnosocialistične stranke.
23. novembra jc bilo v Parizu 230.000 brez* poselnih. konec decembra pa se jc to število zvišalo na 300.000.
Novi predsednik Katalonije Comparis je sestavil vlado, v kateri so vsi ministri člani levičarskih strank.
Bavarska mctercološka jK>staja bo spustila te dni v stratosfero balon brez posadke.
Belgrad, 4. jan. m. Po invalidskem zakonu od I. 1929. ima naša država 89.100 invalidov. S tem zakonom se je število invalidov znatno zmanjšalo, ker jih je bilo po prejšnjem invalidskem zakonu iz leta 1925. 215.377.
Zakonske jx>goje o invalidih je izpolnjevalo: osebnih invalidov 52.425, umrlih invalidov 107.879, vojnih sirot 32.438 in staršev umrlih invalidov 22.635. Invalidski zakon iz leta 1929. je pa uvedel velike reforme in je bilo po tem zakonu ukinjenih invalidskih pod|>or 126.215 osebam in sicer 24.839 osebnim invalidom, 61.057 vdovam umrlih invalidov, 27.704 vojnim sirotam in 12.615 roditeljem umrlih invalidov.
Proračuni za invalide so znašali v zadnjih petih letih: v proračunskem letu 1928/29 275 milijonov Din, v letu 1929/30 332 milijonov Din, v letu 1930/31 200 milijonov Din, v letu 1931/32 150 mili-
jonov Din, v letu 1932/33 96 milijonov Din. Za božične praznike je bilo sporočeno, da se bo razdelilo podpor v višini 670.000 Din. Od te vsote odpade na Belgrad 220.000, na ostale pokrajine v državi pa 450.000 Din. To podporo je v glavnem nakazalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, namreč 500.000 Din, nadalje belgrajska mestna občina 120.000 Din, in centralni odbor Združenja vojnih invalidov 50.000 Din.
Po stanju 1. julija 1933 je številčno stanje invalidov pri dravgkem finančnem ravnateljstvu sledeče: oseb. invalidov 2244, ki prejemajo letno jx>d poro v znesku 5,429.076 Din, družinskih invalidov pa je 2299, ki prejemajo 3,588.696 Din, torej je vseh invalidov na področju dravskega finančnega ravnateljstva 5234, ki prejemajo lelno podporo v skupnem znesku 9,017.772 Din.
Kemično tehnološki muzej
Belgrad, 4. jan. m. Tu je imel občni zbor klub inženjerjev kemije in tehnologov, na katerem je bil izvoljen nov odbor in sprejet sklep, da se ustanovi kcmično-tehnološki muzej, ki bo sestavljen tako, da bo prikazoval d.elo posameznih industrij in njih razvoj v celoti. Na občnem zboru se je govorilo tudi o težkem položaju, v katerem se dostikrat nahajajo naši kemiki in tehniki, ker jim domača podjetja ob sprejemu v službo stavljajo take pogoje, ki dostikrat sploh niso sprejemljivi. Na drugi strani pa naši kemiki in tehnologi tudi zelo težko pridejo do službe. V jugoslovanskih podjetjih je še vedno zaposlenih okoli 2COO inozemskih kemikov in tehnologov.
Dunajska vremenska napoved. Jasno vreme se bo najbrž še razširilo na ostale kraje v Avstriji. Naraščajoče izboljšanje temperature. Vetrovi iz jugovzhoda.
Zagrebška vremenska napoved; Pretežno ob-l lačno, megleno in hladno s slabimi lokalnimi pa-: davinami.
Osebne vesti
Belgrad, 4. jan. m. Odlikovani so: z jugoslovansko krono 5. stopnje Andrej Jug, svetnik splošne državne statistike v notranjem ministrstvu; — z zlato kolajno za vestno službo Julij C e r k v e 11 i k , pomožni statistik pri sta-tietičnem uradu v Sarajevu. — Postavljen jc za tajnika 5. pol. skup. v zunanjem ministrstvu dr. Josip Macan, tajnik 5. pol. skup. na razpoloženju. — Premeščen je za višjega gozdnega svetnika 4. pol. skup. 1. stojinje k gozdnemu odeeku banske uprave v Ljubljani ing. Zmago Z i r n f e I d. — Za pristava 8. pol. skupine pri banski upravi dravske banovine je postavljen Stanislav Pertošek, politično-upravni pripravnik iste banske uprave; — za pristava 8. ])ol. skup. okrajnega uačelstva v Novem mestu je postavljen Ivan G r š k o v i č, politično-upravni pripravnik istega okrajnega načelstva. Za načelnika političnega oddelka v zunanjenr ministrstvu je postavljen svetnik dr. Kti r i <1 o 1 a c.
nH
Utrinki.
SLAVA Z.4 EN GROŠ.
*Journal de Genove* porota, da je prišel neki pariški fotograf na sijajno misel. Mesto, da bi lepil slike na lepe kartončke ali jih izdeloval v raznih doprsnih o:ir. donoinih velikostih, mesto da bi svoje klijenle slikal pred kakšnim razkošnim ozadjem o letalu ali v avtomobilu, je ta modri moi sklenil. da bo odslej nudil svojim gostom slike v obliki poštnih znamk posnemajoč lepi sobčasti, z gumijem namazan papirček in velikost znamke. Njegov kli-jenl lo svojo znamko nalo lepo oslini in jo pritisne na pisemce, naslovljeno njegovim dragim.
Parižani so la domislek odobravali, in zakaj ga bi ne. če si še tako nepoznan, majhen in neviden ter brezslaven član človeške družbe, odslej ti bo dano. da boš namočil z jezikom svojo lastno znamko, jo pritisnil na kuverto in se mogočno sprehajal od nabiralnika do nabiralnika, kjer boš oddajal svojo sličico na naslov svojih sodobnikov. Kol Ma-sarpk, kraj j Jurij, Viljem Teli, Hindenburg. Priznajmo, da je to laskavo za vsakega.
Pariški fotograf je moral povečali svoj obrat, takšen je njegov uspeh. Sicer je res, da država teh novih znamk ne pripoznavn, toda če jo le prilepiš poleg državne, imaš ponosno zavest, kako bo moral dvignili državni uradnik jekleni pečat in udarili po tvoji sličici ter jo zamazati no isti način kol državne znamke.
Kaj, ko bi se država poslu žila ideje terja geni-j al vran fotografa. Mesto da plačaš državno znamko za 1 frank, za eno marko, za eno krono, za eno liro. za en dinar, aH bi država ne postopala pametno fe bi dovolila da vsak pritiska na svojo korespondenco • svojo lastno znamčico in plača za to državi i blagajni. 2 franka, dre marki, dve kroni, dve liri, dva dinarja. Kdo bi si ve privoščil lake žrtve za ceno, da držama pošta prenaša po vsem svetu njeaorvo sliko. D'žarve finance bi pa skozi to naš'e lepo ravnovesjeI Posebno trgovci in indvstrijci bi z obema rokama zgrahilj za takšno reklamo in bi izdajali znamke s sliko svoiih Šefov, seveda samo v primeru, da so njihovi izdelki, ki iih prodajajo, zares dobri. V n«spro'nem primeru bi naslikali na znamke le slike produktov!
Zamisel se lahko vporabi tudi ie na polju denar str a. če imaš enkrat mojo sliko na pisemski znirmlri. zakaj bi ie ne imel tudi na bankovcu. In koliko je hoaaliti ljudi, ki hi s milijoni odtehtali slaro. da jih mečkaš po žepih in nlačuieš z n lipovimi slikami cehe pn anstlilnah. Vidite, ka j fe n lir. murnosl. D o aolore točke je slabost, naprej na fa se pravilno vnovči, lahko postane prav koristna čednost.
V TIBETU.
Pred nekaj ledni umrli D al a j f.ama v Tibetu je z budistično modrostjo združeval tudi spoštovanie pred zaoadnn kulturo. Imel je v Tibetu avtomobil, rpelial ie hrzojav in telefon in električno luč v samostanih. Osl-rbel ie celo električen nonon za znan« mline za molitev. Svoletka svoieaa vladavin ie bil priialell Rusov, oziroma je mnfno stat nnd 11 Umorim vptirom. sovražil pa fe Annje'p. Toda l. 79'? se je snraril z Anglijo in je dal tibetansko armado nraani-imll pn evropskem vzoru in sicer od nvi/lrf-1 1,'ilt n'frlrjrr,
Tibet mrfa dohiti sednt naslednika Dal a i Глцјр, Dobiti naslednika pa ni tako enostavna stvar. Izvo-
litev novega Dalaj Lame je skrb samostanov, visokega uradnišlva in zvezdoslovcev. V Tibetu je razširjena vera. da se duh umrlega Dalaj Lame utelesi o svojem nasledniku in sicer 49. dan po smrli. Sedaj iščejo po celi deželi otrok, ki so bili v tem čas u rojeni. Do svojega 18. lela bo imel novi Dalaj Lame regenta. Prej je moral izvolitev Dalaj Lame potrditi kitajski cesar. Sedaj pa ni verjetno, da bi Tibetanei še vprašali kitajske oblasti, da izpolnijo lo formt* lite/,o. *DaiIg Hcrahl< iz Londona poroča, da st spričo vedno pogostejših nemirov v Tibetu indski oblasti vznemirjene in da bo vojaško vodstvo m meji zgradilo močno vojno oporišče in sicer Srin» I!ar. ki je glavno mesto Kašmira.
Tibet je dejansko neodvisna duhovniška držati s teokratično vladno obliko pod oblastjo Dalaj L<i me, ki je popoten suveren. Dežela meri 2,100.00t kv. km (več kol osem Jugoslavij) in šteje 1,500.0(4 prebivalcev.
POJDIMO ISKAT ZAKLADOV...
»Sundag Dispatclipripoveduje, da je stari nedavno umrli Dalaj Lama, poglavar Tibeta, kje/ stoji najvišja gora sveta Mount Everest, odločne prepovedal Angležem, da odslej ne smejo več poskušati plezali na la visoki hrib in da bo on vs.ih novi poskus znal preprečiti. General Bruce, ki je ž» dvakrat naskočil goro Everest, ne da bi mogel do. speti do vrha, se jc uklonil, grožnji Dalaj Lame in tretja ekspedicija na Everest bo menda izostala.
V svojem pismu je Dalaj Lama povedal Angležem, da kraljujejo na vrhu Ereresta nesmrtni bogovi v podobi zlatega petelina, ki sedi v zlatem gnezdu in ki ga stražitn dva velikanska, bela leva. Ti bogovi so se zaradi plezania na goro Everest razjezili. 7,e dvajset let letina ni bila tako slaba in vreme tako grdo. kakor po angleških poskusih priti na vrh Everesta. Zakaj plazijo Evropejci' okrog te gore? Dalaj Lama pozna Evropejce, da so grabežljivi, da so roparski, d„ ničesar ne store brez kori-slolovskih namenov. On ve, da hočejo Evropejci ukrasti zlatega petelina na 8000 metrov visoki gori. Tako mislijo Tibečani n Evropejcih in bodo imeli že prav, saj so jim Evropejci sami dali povoda za tako laskavo mnenje. .4 Tibečani si ne pustijo ukrasti zlatega petelina svojih bogov. Naj ostane gori, ta sveti zaklad, nedostopen in neoskrunjen Zalo Dalaj Lama ne bo trpel več nobene ekspedicije. Zaklad na vrlin gore naj ostane tajen človeškim očem...
Če bi general Bruce enkrat prišel na vrh Fve-resta, bi kajpada ne našel nobenega petelina in ne belih levov. In modri. Tibečani bi jim rekli, zakaj s le pa potem hodili tja. ko veste, da nodneron/ ne uboga našim človeškim apelilom. Simboli skrit" n resnico, če jih razdereš, le simbole, kaj najde:,? Neviden mislerijl
Ali ni zanimivo, da tisti, ki verujejo, da sr iiiv haja na vrhu Everesta zaklad, ne občutijo nike « potrebe, da bi tja hodili in ga poiskali, med tem ko tisti, ki v zaklad ne verujejo, rijejo tja 2 vsemi si. lami in za ceno svojega življenja. Povejte mi sedaj, kdo je bolj moder med njimi, ali stari Dalaj Lama, ki veruje v nedostopne zaklade za naše oči in гп naš razum nedostojnih višinah, ali general Bruca in njemu ulični, ki i; sanioljubja in iastik'Fpnosft skušajo prodreti do najvišjih mislerijev resnice, k1 jih nikdar doumeli ne bodo mogli.
Stev. 4.
>SLOVENEC<, dne 5. januarja 1954.
Stran B.
Denar sia delata -
Ljubljana, 4. januarja.
Pred vojno in celo po vojni do zadnjega časa se je le redkokdaj dogodilo, da bi bil kdo denar ponarejal. Med našim ljudstvom se je pa<č ohranil globok spomin na Prelesnika. Ta je bil zaradi ponarejanja denarja obsojen na dolgoletno ječo, ki jo je prestajal na ljubljanskem Gradu in je naposled tragično končal. O njem so krožile razne pravljice. Tako so pravili, da je nekoč prišel v neko borno kmečko hišo pri Sv. Vidu nad Cerknico. Gospodinja je bila sama doma. Prelesnik je bil čedno oblečen. Nagovoril jo je: »Mati, zelo sem lačen. Ali imate kaj za pod zob?« Ženica mu ie boječe in sramežljivo odvrnila: »Oh, gospod! Naj ne zamerijo! Malo mešanico imam.« Mešanica je notran;ska jed, nanravljena iz zmečkanega krompirja in fižola. Je prav dobra, če je močno zabeljena. Prelesnik je z apetitom pojedel krožnik te jedi. Nato je vstal in se ženici zahvalil. Ko je po odhodu ženica vzela krožnik z mize, je začudena opazila — desetgoldinar-ski bankovec. In spoznala ie, da je bil Prelesnik. Takih storijc je o Prelesniku še danes vse polno po Kranjskem.
Not risarski talent
Zadnja leta pa ponarejanje denaria prav bujno cvete, osoibito, odkar so prišli v promet srebrni kovanci. Od vseh krajev priha;ajo poročila, da se je pojavil ponarejen denar. Nekateri mojstri so še nespretni in pravi začetniki. Mnogi pa so se izurili v prave strokovnjake.
Orožniki so pred dnevi odkrili tam v prijaznih Pinmanih pri Št. Vidu nad Cerknico nov risarski talent, mladega fanta, ki mogoče še nadkriljuje mojstra in risarskega ženija iz Suhadol. Ta fant se je spravil na ponarejanje bankovcev po 100 tn 1000 Din. En bankovec je bil že spravil srečno v promet, pa so ga kmalu zasačili, Imel je pač smolo, čeprav se je več mesecev mučil, da je bankovec napravil.
Prava kovačnlca napačnih srebrnikov
France je ključavničar, veseljak. Živi tam na gmajni pri Črnučah. Mesto da bi v delavnici izvr-
drugi pa na Posavju
I Seval svoj ključavničarski posel, je raje ustanovil
' kar na domu kovačnico za srebrnike. Na prav prebrisan način je zamislil dva modela za kovance po 20 in po 50 Din. Napravil je slične klešče, kakršne rabijo cerkovniki za pečenje hostij. Na obeh straneh ploskve je fino izrezal strani za kovani srebrnik. In pričel je z obratom. Stvar se mu je zelo posrečila. Ko je naredil prve kovance, je priiel tuhtati, kako naj bi jih spravil v promet. Imel je srečo. In pol leta je France spretno vodil svojo kovačnico. Spravil je ponarejenih kovancev za okoli 2000 Din v promet, ne da bi ga kdo sumil, da dela denar in ga razpečava. Bil pa je France preveč veseljak. Nič ni delal, pa je vendarle imel vedno polno denarja. Ponarejenci so se pojavfli po črnučah, celo na pošti, na Ježici in bližnjih vaseh. Orožniki na Črnučah 90 bili sicer obveščeni o kroženju ponarejencev, pa niti najmanj jim ni priilo na misel, da jim živi ponarejevalec kar pred nosom.
Naposled pa je Franceta vendarle zadela kazen. Imel je smolo, da so ga zalotili, ko je menjaval ponarefenec v neki gostilni. Sprva je bil France aretiran zgolj zaradi suma razpečevanja ponarejenega denarja. V četrtek po božičnih praznikih pa so se orožniki odločili, da napravijo pri Francetu hišno preiskavo. France je bi'1 prav zatopljen v svoje delo. ko mu je mati zaklicala: »Joj, Francel Žandarji gredo!« France ie skočil pokonci in hitro poskril modele in falzifikate, ki jih je kar v sneg pometal. Preiskava pa je imela uspeh. Orožniki so zaplenili štiri ponarejence po 20 in 12 po 50 Din. Na sodišču so z občudovanjem ogledovali ponare-jence, kajti na prvi pogled jih človek ni mogel ločiti od originalnih, le nekoliko lažji so in motnej-šega leska. Orožniki so prinesli vsa corpora delioti na sodišče. Franceta in niegovega kompanjona so že pred novim letom odpel'ali v liuhlianske zapore
Danes okoli 9.30 pa je iz črnuškega avtobusa stopila dokaj pisana družba. Dva orožnika sta vodila v sredi dve ženski, eno stare;šj, in dva mlada fanta. Bili so nekateri Francctovi sorodniki, ki so baje tudi zapleteni v ponarejevalsko afero.
Celjska župnija v letu 1933
Kako so se lani pravdali
Ljubljančani in okoličani
Ljubljana, 4. jan.
Do predlanskega leta so po vojni, posebno od 1. 1922 naprej pravde silno naraščale pri ljubljanskem okrajnem sodišču, tudi eksekucije so I. 1932. dosegle svoj višek. Lani pa je pri pravdah in eksekucijah opažati precejšnje nazadovanje, čeprav se je delokrog spornih oddelkov sodišča s 1. aprilom po novem postopku znatno povečal, kajti pred okrajno sodišče spadajo sporne zadeve do vrednosti 12.500, dočiin po starem le do 6.250 Din, dalje so prišle pred okrajno sodišče tudi menice do spornega zneska 12.500 Din. Za vse te civilne pravde je sedaj v rabi značka P (pravda). Prejšnja leta smo imeli 3 civilnosporne oddelke II, 111 in IV. Lani je bil ustanovljen še oddelek IVa, kateraga posli pa so se zaradi registrature razdelili na prejšnje 3 oddelke. Ta oddelek je sedaj samostojen.
Letni splošni pregled pravd in eksekucij kaže, da so sodniki močno preobremenjeni. Delati morajo s polno paro in hitrim tempom. Pred vojno je veljal za razdelitev sodnih poslov poseben ključ. Po tem ključu je bila določena obremenitev sodnika in eicr za sporne zadve (C in Cb) do 600 na leto, pri starejših sodnikih je bilo dopustno do 800 pravd, za izvršilnega sodnika 4000 do 5000, če je bilo malo realnih eksekucij in dražb, za kazenskega sodnika pa je bilo normirano 2000 kazenskih zadev. Sedaj pa so sodniki močno obremenjeni in če bi ta ključ veljal, bi morali pač ustanoviti še več civilnospornih oddelkov.
Nekatere pravde so bile pri okrajnem sodišču zelo hude in tudi dolgotrajne, umevno, da močno drage. Zaradi neke poti v okolici teče izredno napeta in ostra pravda. Sodnik je zaslišal celo vas do 100 prič. Pravda pa še ni končana in bo pač pognala kravico iz hleva za stroške. Bila je tudi zanimiva konjska pravda, ko je neki prebrisan Ižanec prodal staro in nadušljivo kljuso za zdravega konja. Mnogi toženci vporabijo pa tudi vsa mogoča sredstva in trike, da zavlečejo pravdo in s tem plačilo dolga. Izredno mnogo je trgovskih pravd za malenkostne zneske od 50 Din naprej.
Lani je bilo na vseh oddelkih 5655 civilnih pravd, dočim predlanskim 6368. Na posamezne oddelke je odpadlo: na II. oddelek, ki ga vodi g. G osi ar, 1949, na III. oddelek (sodnik g. Vladimir Velušček) 1771, na IV. (sodnik dr. St. Bajič) 1935. V gorenje pravde so vštete tudi menične tožbe, ki
jih je bilo 370. Opominjevalnih tožba po starem, zelo skrajšanem postopku je bilo lani 3610, predlanskim 3341.
Dva izvršilna oddelka sta bila močno zaposlena z ekeekucijami, ki pa so nazadovale napram 1. 1932. Z eksekucijami so bili zlasti bombardirani obrtniki, trgovci in srednji sloji, pa tudi okoliški kmet je bil večkrat obiskan od eksekutorja. Vsega je bilo letos 11.718 eksekucij, dočim predlanskim 12.242, torej za 524 manj. Oddelek V pod vodstvom sodnika dr. Andreja Dolinarja izkazuje 0041 eksekucij, oddelek Va pod vodstvom sodnika Bariče-viča pa 5.677.
P OftO iih ie pokopal
Čisto svojevrsten jubilej je slavil ob zaključku leta pri Sv. Petru v Radgoni tamošnji obče znani in priljubljeni grobar g. Franc Velcel: 50-letnico izvrševanja svojega poklica. V teku teh petero desetletij je dosegel tudi rekord, ki ga med nami gotovo nima nihče. Več ko 12.000 fa-ranov mesta Radgone m Gornje Radgone je pokopal. Kljub svojim številnim križem opravlja g. Velcel svoje delo kot grobokop fare Sv. Petra še nadalje. Je še čvrst in zdrav, prava slovenska korenina. Pri tem ga ima vse rado m ga spoštuje kot dobrega moža poštenjaka. Želimo mu, da bi preteklo še mnogo let, predno se bo tudi on preselil tja, kamor je preselil toliko svojih znancev: na farno pokopališče Sv. Petra.
Pri vseh vrstah bolezni
migreni, iieuralfcljl, Fuini. ».Ivfnlh In menetni nItilh te*kn»iih delnic hitro
ALGOCRATINE
l)olii ko v vseh lekarnah. Proizvaja K. • ANCOSMK PARIŠ
Oe'. reč. nori hr. l!>07fi "(1 SO. X 1ПЗЗ
Celjska župnija sv. Danijela je po številu prebivalstva med največjimi v lavantinski škofiij. Gotovo tega ali onega Celjana zanima, kako smo se v preteklem letu rodili, kako smo umirali in kako smo se ženili. Zaradi tega in pa da zvem mogoče še kake druge zanimivosti iz celjskega življenja, sem obiskal gospoda opata, ki ima vse te stvari zapisane v debelih bukvah.
In sva z gospodom opatom, ki mu je izročena skrb nad obširno celjsko župnijo, začela brskati po knjigah in prišla do naslednjih številk, ki so obenem tudi žive priče našega zdravja, naše telesne in duševne moči ter dokaz naše notranje odpornosti.
Pa smo začeli pri tisti knjigi, kjer ie življenje doma in ugotovili, da je bilo v letu 1933 v celiski župniji roienih 569 otrok in sicer 292 dečkov in 277 deklic; prav toliko otrok je bilo rojenih tudi leta 1932. Od teh 569 otrok je bilo 316 domačih — 170 dečkov in 146 deklic —, iz mesta 76 (40 dečkov in 36 deklic), iz okolice pa 240 (130 dečkov in 110 deklic). Iz drugih krajev je bilo rojenih v Celiu 253 otrok (122 dečkov in 131 deklic); vsi ti so bili rojeni v celjski javni bolnišnici. Med roiemimi je bilo tudi 50 mrtvoroienih (30 dečikov in 20 deklic). Zanimive so tudi naslednie številke: Med rojenimi je bilo 413 zakonskih in 156 nezakonskih. Ta številka nezakonskih bi bila za celisko župnijo malo previsoka, če ne bi vedeli, da je med njimi 120 takih, ki so bili v Celiu le rojeni, medtem ko je bilo pravih Celianov roienih nezakonskih le 36. 3 iz mesta in 33 iz okolice.
Knjiga smrti pa nam pripoveduje: Leta 1932. je pod zvonom sv. Danijela vzelo slovo 452 ljudi in se preselilo v boljše življenje. Med temi je bilo 252 moških in 200 žensk. Iz mesta jih je ivmrlo 66, iz okolice 146, vsi drugi, to je 241 oseb, je pa umrlo v javni bolnišnici. Umrljivost pada. L. 1932. je umrlo 479 ljudi, torej letos 26 mani. Mrtvorojenih, kakor že omenieno, je bilo 50, niti 1 leto starosti ni dočakalo 58 otrok. Te številke niso posebno razveseljive in kažejo, da umre veliko preveč otrok v nainežnejši dobi. Pač je bilo pa preteklo leto izredno veliko oseb, ki so umrle v starosti od 75. do 80. leta. Najstarejši Celjani, ki so se poslovili od nas v preteklem letu, so bili: Adamič Ivan, nadučitelj v p., umrl 30. marca; ta go-
spod je bil rojen 26. decembra 1846. Starejša od njega sta bila slikar Jakob Batič, r. 20. avgusta 1846 in umrl 17. ma|a ter prevžitkar Jurij Jazbec, ki je umrl 24. julija in je bil rojen 30. aprila 1846.
Poročilo se je 139 parov, in sicer 101 domač, I 30 tujih, 8 domačih parov se je poročilo drugje, i L. 1932. je bilo poročenih 148 parov, torej zadnje j leto 9 parov manj. Najstarejši ženin je bil rojen 1. 1867, najmlajši pa 1914.; najstarejša nevesta je bila rojena 1887^ najmlajša pa istega leta kakor najmlajši ženin. Samo 2 para sla bila, kjer sta bila oba vdovca, da je bil ženin vdovec imamo 11 parov, da je bila nevesta vdova jih je pa 4.
Ker je bila ravno prilika, sem povprašal gospoda opata, kako je sicer zadovoljen s svojimi ovčicami. Pri tem vprašanju se je gospodu opatu zjasnil obraz lahko bi rekel, da je posijalo zadovoljstvo iz njegovih oči. Slabi časi so, ljudje ne vedo, kako in kam, zato pa iščejo tolaiibe v cerkvi. Redki so, ki so v teh težkih dneh na Boga popolnoma pozabili, zato je pa tem večje število tistih, ki kljub revščini in bedi iščejo opore v cerkvi. Pri vseh službah božjih so cerkve polne, obhaiilna miza ima več častivcev kakor prej, tako da nam ni treba obupati. Samo v farni cerkvi je bilo v preteklem letu podeljenih nad 80 000 sv. obhajil. Pa to ni še vse. Imamo še Marijino cerkev, zavod šolskih sester, bolnišnico, mogoče nič manjše ni število (vbhajanili pri oo, kapucinih in pri lazaristih pri Sv. Jožefu. Za povzdigo verskega življenia je stopila med letom v življenje prepotrebna organizacija Apostolstva mož in fantov. Vsako prvo nedeljo v mesecu prejme sv. zakramente lepo število mož in fantov in to je začetek in znamenje lepših časov.
Nekaj pa mi je g. opat pred slovesom potožil i z žalostjo. Toliko je brezposelnih, ki bi radi delali, j pa se današnja družba na to nič ne ozira. Kljub božjim in posvetnim postavam, da se mora praznik posvečevati, smo imeli žalibog priliko videti ob cerkvenih in tudi državnih praznikih, da se je delalo kar na veliko. Naj bi raje zaposlili več delavcev in praznovali praznike, pa bi bilo boljše. Oko postave bi tudi moralo tukaj storiti »vojo dolžnost in gledati, da se bodo prazniki spoštovali. Žalibog prodira ta slab vpliv mesta že tudi na kmete, kjer mnogokrat nekateri delajo brez potrebe tudi ab nedeljah in praznikih.
Štirideset let zvest naročnik fSlovenca'
Gospod Ferjančič Jože 70 letnik
Naš jubilant ie b'1 rojen 6 januarja 1864. na Gočah v prelepi Vipavski dolini, katera je nekdaj spadala pod Kranjsko.
lože Ferjančič (po domače Brjaški) je sin dobrega vipavskega kmeta. Do svojega tridesetega leta je zelo napredno in umno obdeloval lomačo grudo. Ko pa je vsled trtne uši prišla katstrofa med vipavskega kmeta, je stopil v drž. službo v koperski kaznilnici. V letih 1896—1915 je služboval v koperski kaznilnici, nakar je prišel od 1. 1915—1929 kot višji paznik v mariboreko kaznilnico, ter je bil s polnimi leti upokojen.
Naš Jože je po naravi krepak mož in vseskozi dobrega značaja. Bil je povsod, kakor pri svojih tovariših, tako tudi pri podrejenih in nadrejenih zelo spoštovan.
Jubilanta najbolj diči to, da je vzgojil svoje otroke tako, kakor je dolžnost krščanskega očeta. Oče Jože ima dva sina in dve hčerki. Sin Pepe je pomorski kapetan, ki je prevozil že vse do sedaj nam znane morske luže, Adolf pa privatni uradnik. Hčerka Marija, poročena Veiss, je blaga gospa, pri kateri uživa oče prav udobno večer svojega življenja. Hčerka Fma, svoječasno učiteljica, je ludi poročena z višjim uradnikom.
Čeprav je jubilant zelo skromen, vendar je treba, da se ga naš list spomni, to pa v prvi vrsti zato, ker je že dolgih 40 let naročnik »Slovenca« ter se je hkrati boril v takratnih slabih razmerah na strani naših borcev: Kreka, Žitnika in drugih
Želimo našemu jubilantu in njegovi blagi soprogi Franji še mnogo let skupnega življenja v zadovoljstvu in miru ter mu zapojmo njemu lako ljubo vipavsko himno: »Vse drugač' Vipavcem eolnee sije.«	A. B.
Spomin na velikega Slovenca
K 80 letnici rojstva profesorja Antona Bezenška
Slovenci smo imeli že v robetvu pod Avstrijo mnogo odličnih slovanofilov, toda maloštevilni so bili, ki bi svoje življenje posvetili zbližanju in medsebojnemu spoznavanju med slovanskimi narodi tako plodonosno, kakor je to storil profeeor Anton Bezenšek, čigar 80 letnico rojstva bomo obhajali 15. aprila 1934. Ko se že toliko govori in piše o zbližanju vseh bratov na slovanskem jugu, je potrebno, da se spomnimo s kratkimi vrsticami pijonirja zbližanja med južnimi Slovani in na ta način otmemo pozabe ta važni jubilej. Da vlada za ta važen jubilej zelo veliko zanimanje v Bolgariji, pričajo številne razprave, ki so izšle baš pretekli mesec v odličnih J>olgarskih časopisih. Tako je v sofijskih dnevnikih: »Mir« dne 23. decembra, »Zname« 26. decembra, »Pladne«, »Zarja« m »Zora« dne 27. decembra nekaj prav toplo pisanih člankov o Antonu Be-zenšku kot apoetolu stenografije pri južnih Slovanih in borcu za medsebojno zbližanje bilo objavljenih. Pri tolikem zanimanju bolgarske javnosti tudi mi Slovenci ne smemo zaostajati, posebno še zato ne, ker je profeeor Anton Bezenšek ein slovenske matere in je tudi s svojim delom koristil ne .samo Bolgarom, ampak v veliki meri tudi nam.
Profesor Anton Bezenšek je dovršil gimnazijo v Celju, modroslovne nauke pa v Zagrebu. Že kot dijak in pozneje kot akademik se je zelo uspešno udejetvoval na leposlovnem polju. Kot akademik je zamenjal leposlovno polje s stenograf-skim in se je vsega posvetil tej lepi in koristni umetnosti. Kot temeljit slavist in poznavalec vseh južnotslovanskih jezikov je hotel ustvariti nekako južnoelovansko »pasigrafijo«, t. j, enotno stenografijo za vse južne Slovane, ki jim je bil vzor »tesnopie českv«. Bezenšek je s svojim delom a-sledoral cilj ubližanja vseh lužnih Slovanov, ne
samo na stenografsketn. ampak tudi na kulturnem polju. Stenografija mu je bila le sredstvo.
Že kot dijak višje gimnazije v Celju jc zasnoval in ustanovil prvo slovensko dijaško društvo na celjski gimnaziji z imenom »Beseda«, ki mu je bil predsednik vse do odhoda iz gimnazije. To
Anton Bezenšek (kip izdelala Mara Georgijeva)
društvo je bilo na tako trdni narodni podlagi, da je bilo ne samo političnim, ampak tudi šolskim oblastim hud trn v peti. Tako je »Beseda« priredila poleti 1874 v narodnem trgu Žalec svojo [.roslavo, ki je bila za tedanje razmere velik naci-jonalen dogodek. Kot spreten organizator je bil med [rvimi ustanovitelji odličnega bolgarskega društva »Sla v lanske besede v Sofiji'. V rlovuivu
je ustanovil ..Plovdivsko pevsko društvo«. To društvo je pod Bezenškovim predsedstvom in njegovim idejnim vodstvom prirejalo odlične koncerte na slovanskem jugu med Srbi m Bolgari. Kakor vidimo, ni samo stenografija bila tisto sredstvo za zbližanje bratskih narodov, ampak tudi pesem. Da so se ti bratski narodi med seboj pohliže spoznali, se je posluževal še drugega sredstva t. j. časnikarstva. Bil je stalni dopisnik in poročevalec različnih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih in celo nemških časopisov, ki so bili nam Slovanom simpatični (dimajski »Vaterland«). Zadnja leta pred vojno je napisal mnogo poročil in lepih člankov tudi za naš časopis. Da bi postalo to zbližanje še tesnejše in iskrenejše. je spisal za Slovence knjigo: »Bolgarija in Srbija«, še več, da! nam je bolgarsko slovnico s sloveneko bolgarskimi razgovori (1914), prevajal ej iz bolgarščine v sloven ščino novele in črtice, pa tudi iz slovenščine je mnogo prevajal v bolgarščino (tako A. Aškerčeve Rapsodije bolgarskega goelarja, ki so izhajale 1902 v Ljubljanskem Zvonu). Njegova usmerjenost ni bila naklonjena germanstvu, iskal je opore pri francoskem narodu. Na različnih kongresih in razstavah (Pariz 1889) je stalno poročal o razmerah tako prosvetnih kakor tudi političnih med južnimi Slovani. Značilno je, da so njegove velike zasluge upoštevale in cenile vse slovanske vlade in so ga v znak njegovega plodonosnega delovanja odlikovale z odličnimi redovi. Tudi francoska vlada ga je odlikovala z akademsko palmo častnika francoske akademije. Avstrijska vlada jc v Antonu BezenSku dobro poznala zakrknjenega in neizprosnega slo-vanofila, zato tudi ni imel niti najnižjega avstrijskega odlikovanja. Da, v sovraštvu do slovanstva je šla avstrijska vlada celo tako daleč, da ga je nameravala pred pričetkom svetovne vojne zapreti in internirati. I e srečnemu slučaiu se je zahvaliti, da ie Bezenšek še pravočasno izvedel za zlobno nakano in pobegnil po ovinkih iz rodnega kraja v Bolgarijo.
Da bi tudi mi sledili svetlim vzorom in iskreni bratski ljubezni med ;ii7nim' Slovani v novem letu, v to are nam: Rog pomagaj!
Kongres jugoslovanskih pravnikov
Stalni odbor Kongresa pravnikov kraljevine Jugoslavije, v katerem so zastopana vsa naša pravniška društva in ki torej predstavlja pravništvo naše države, je dne 10. decembra 1933 imel v Zagrebu svojo plenarno sejo, ki ji je predsedoval predsednik kongresa dr. Ivo Politeo, odvelnik v Zagrebu. Seje se je udeležilo tudi več odbornikov i z Belgrada in Ljubljane, ter iz drugih krajev.
Odbor je najprej likvidiral posle zadnjega kongresa, ki se je vršil meseca oktobra 1932 v Dubrovniku in nato pa prešel na posle, ki se tičejo bodočega kongresa. Sklenilo se je, da bo ta kongres v začetku septembra 1934 v Zagrebu, kjer je bil kongres pred 10 leti osnovan. Izhajajoč raz vidika, da je kongres pravnikov živ organizem, ozko povezan z življenjem naroda in države, je odbor sklenil, naj se na prihodnji skupščini kongresa v prvi vrsti razpravljajo tista vprašanja, ki v današnjem času najbolj interesirajo življenje vseh stanov in države in to so baš gospodarska vprašanja. Vsled tega se bodo na dnevni red zagrebškega kongresa stavila sledeča temata: 1. Odnos državnega in cerkvenega zakonodavstva, s posebnim ozirom na sklepanje zakona. 2. Dopolnitev kazenskih zakonov v pogledu deliktov iz ekonomske sfere. 3. Pravica do popravka po zakonu o tisku. 4. Zakonitost uredb. 5. Takse v sodstvu in administraciji. 6. Fiskalna bremena ter narodna imovina in dohodek.
Referente in koreferente bo odredil stalni odbor naknadno na podlagi predlogov, ki jih bodo posamezna pravniška društva stavila odboru do 15. jan. 1934. Vsa ta temata bodo natisnjena v spomenici, ki bo izšla nekako dva do tri mesece pred kongresom.
Ob priliki kongresa bo tudi razstavu jugoslo vanske pravne literature. Na kongres pride tudi večje število bolgarskih pravnikov, ki so že preje izrazili željo, da navežejo čim tesnejše stike s jugoslovanskimi kolegi.
Po kongresu se bodo vršili izleti v bližnjo in daljšo okolico Zagreba.
Opozarjamo že sedaj naše pravnike na ta kongres. Priglasi se bodo začeli sprejemati meseca maja. druge informacije bo dajalo društvo Pravnik.
Usodni streli na meji
En tihotapec mrtev, drugi hudo ranjen.
Rankovci, 3. jaa.
V lanskem letu je izgubilo življenje 5 tihotapcev med Cankovo in Petanjci, A mnogo jih je bilo laže ranjenih. Najbolj cvete tihotapstvo s saharinom in s cigaretnim papirjem.
Na novo leto zjutraj so opazili graničarji dva tihotapca, ki sta že prekoračila mejo. Ker se na klic »stoj« nista ustavila, so začeli stražniki streljati. Eden je takoj padel smrtno zadet, a drugi je začel teči, dokler ga ni zadela krogla v stegno. Dve uri potem je prišla komisija, ki je ugotovila, da je eden mrtev, za drugega pa poskrbela, da so ga takoj prepeljali v murskosoboško bolniinico. Ta bo najbrž ostal živ. Tihotapca sla doma od Male Nedelje v Prlekiji. Obložena sta bila z več kilogrami saharina, ki ga dobijo tihotapci v Av. striji za mal denar.
Tihotapstvo izhaja največ iz prevelike/ga siromaštva. Zaradi zaslužka gredo mnogi po tem nevarnem poslu, pri katerem jih je že mnogo tvegalo življenje.
Zaradi para čevljev -3 leta
Ljubljana. 4. jan.
Mali senat pod predsedstvom s. o. s. g. Adolti j Hudnika je danes razpravljal tudi o tatvini pur I gorskih čevljev. Polde iz Zgor. Hitnja je postal tal iz navade. Neštetokrat je bil že kaznovan. Lam novembra mcseca je ukradel posestniku Jakobu Ju i rančiču par gorskih čevljev, vrednih 250 Din. Ob ' tožen je bil poleg te tatvine tudi tntvine neka j lerih stvari neznanega laslnikn in poskušenegu ' vloma. Polde je pred sodniki prav kratko in ci ! nično priznal, da je čevlje ukradel, drugje pa ni kradel in tudi vlomil ni. Zaradi čevljev je bil ob sojen na 3 leta robije, v ostalem pa zaradi pomanj kanja dokazov oproščen. Polde sodbe ni bil vese1 Ko je odhajal v jetnišnico, je sam pri sebi miniral, j »Tri leta.. Kruh in kvartir zastonj, a kje svoboda'
Ljubljanske vesti f
Bat'a ohraden
Ljubljana, 4, januarja.
Lep plen je padel ponoči v roke neznanega vlomilca, ki je vlomil v prodajalno Bate v Prešernovi ulici. Ta prodajalna ima vsak dan prav lepe izkupičke, ki gredo v tisočake, posebno lep izkupiček pa je imela včeraj, ko je bil, kakor vsako prvo sredo v mesecu, tržni dan in je mnogo kinetskega prebivalstva kupovalo pri Bati, povrh tega pa tudi mestno prebivalstvo sedaj prve dni v mesecu bolj pridno kupuje.
Vlom je prvi opazil davi ob četrt na 8 čevljarski mojster Franc Vogrinč, ki ie hotel tedaj v delavnico prodajalne. Vhod za uslužbence je zadaj z dvorišča pri »Perleeu«. Ko je Vogrinc hotel odpreti težka masivna in z železjem okovana vrata, jc presenečen opazil, da so vrata le prislonjena. Vogrinc je takoj videl, da je imela prodajalna ponoči nezaželjen vlomilski obisk ter je takoi o vlomu obvestil policijo ter dal poklicati poslovodjo tvrdke g. Adolfa Cizla, ki je prejšnji večer zadnji zapustil prodajalno. Na lice mesta je takoj prišla večja policijska komisija kriminalnih uradnikov, policijski fotograf in daktilograf. Poslovodja Cizel je moral kaj hitro ugotoviti, da se je neznanemu vlomilcu res posrečilo ponoči najti denar ter da je i odnesel vsega, kar ga je bilo v prodaialni.
Vlomilec se ie najhrže prejšnji večer skril na ! dvorišče Perlesove gostilne. Ponoči je z drogom j vlomil dvoriščna vrata v Batino prodajalno ter je
Lansko stanovanjske odpovedi
Pri ljubljanskem okrajnem sodišču jo bilo lani vloženih 1254 stanovanjskih odpovedi. V glavnem so bila stanovanja odpovedana malim ljudem. Mestna občina je oktobra predlagala 32 deložacij, gre v prvi vrsti za gramozno jamo ob Vodovodni cesti. Kakor smo že včeraj omenili, je mestna občijia odpovedala uradne prostore državnemu veterinarsko-bakterijološkemu zavodu. Ta odpoved je bila vložena pri sodišču 0. novembra 1983. Občina zahteva od banske uprave, tla zavod do 1. februarja letos izprazni vse uradne prostore, ki se nahajajo v nekdanji šentpeterski vojašnici in ki obstojajo iz 7 sob s pritiklinami. Odpoved je že postala pravomočna, ker banska uprava ni v določenem, zakonitem roku ugovarjala proli odpovedi.
Najbolj
ekonomična kavfoteha
sedanjosti je švedski sistem Agrippa, v obliki knjige brez predalov in omar. — Pojasnila daje zastopstvo za Jugoslavijo: tvrdka
/V?. Ti čar
centrala: Šelenburgova ulica 1 filijala: Sv. Petra cesta 26
Ta splošno priznana veletrgovina s papirjem nudi v največji izbiri razne knjige, registratorje, kakor sploh vse pisarniške in tehnične potrebščine. Polnilna peresa prvovrstnih znamk od 40 Din naprej.
0 Sv. maša za smučarje in turiste bo v soboto,
na praznik sv. Treh kraljev, in v nedeljo 7. januarja v Vzajemni zavarovalnici ob pol scdm;h.
0 Elizabetna konferenca v šentpeterski župniji se iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so jo med letom podpirali, ter jim želi srečno novo leto. Obenem konferenca sporo-ča, da je v nedeljo pred božičem napravila revnim otrokom — bilo jih je nad sto — in nekaterim dijakom božičnico in jih obdarila s toplo obleko in obutvijo, pa tudi s pecivom. Ob začetku šolskega leta je bila nekaterim siromašnim otrokom kupila tudi šolske knjige. Na dan sv. Elizabete je bila pogostila svoje podpirane stare žcnice z malo južino. Za zimo je nekaterim teh dala tudi drv. Vse leto pa so jih članice mesečno obiskovale in jim donašale primernih živil. Na ta način dobi darove dobrotnikov res samo resnična siromaščina. Da ima konferenca več sredstev, bi bila deležna podpore še marsikatera druga zapuščena ženica, zakaj župnija sv. Petra je — velika in potreba — velika; zalo si konferenca želi do-brotnic in dobrotnikov dosti in tudi kaj novih.
0 Velikodušen dar za mestne reveže. V spomin Ženi Pillerjeve, mestne učiteljice, ki je ponesrečila o priliki naše največje letalsko katastrofe, je darovala njena sestra gospa Brelih Ela 3000 Din za mestne reveže, zakar ji izreka mestno načelstvo svojo najtoplejšo zahvalo.
© Razpored pridobr.ine in pavšnlne^a davka na poslovni promet. V smislu člena 131 zakona o neposrednih davkih z dne 8. febr. 1928, Uradni list St. 75-26, naznanjam, da bo razpored pridobnine in pavšalnega davka na poslovni promet za davčno leto 1933 razgrnjen na vpogled davčnim zave-
Neznan vlomilec odnesel 32.000 dinarjev
odtrgal želeizje in ključavnico z vrat, nakar mu je bila pot v prodajalno prosta.
V prodajalni se ie najprej spravil nad dnevno blagajno, ki pa je bila prazna. Poslovodja Cizel je namreč, kakor vsak večer, pobral denar iz blagajne ter ga spravil v miznico, da ga po navadi danes odpošlje po Poštni hranilnici. Vlomilec se naj-brže ni niti nadejal tolikšnega plena. Pobasal je dva bankovca po 1000 Din in dva bankovca po 100 Din ter težko vrečico srebrnega denarja, skupno 32.161 Din. Po isti poti, koder je prišel, je tudi odšel ter je najbrže počakal do jutra, dokler se niso odprla vrata dvorišča, nakar je naglo izginil s plenom. Odnesel je tudi 7 parov svilenih ženskih nogavic.
Do 10 dopoldne jc bila danes Batina prodajalna zaprta zaradi policijske preiskave. Policija jc našla nekaj prstnih odtisov, ki ji bodo pri zasledovanju policije nemara še prav prišli. Pred prodajalno se je ta čas nabralo polno občinstva, deloma iz radovednosti, deloma pa so čakali, da se prodajalna odpre, da morejo kupovati.
Policija se trudi, da izsledi vlomilca. Po načinu vloma sodeč, bo to kakšen domač vlomilec, gotovo pa so mu bile razmere dobro znane, oziroma si je že prej skrbno ogledal vso okolico in prodajalno samo, sicer ne bi mogel vlomiti s tako gotovostjo in lahkoto. Tvrdka Bata proti vlomu ni bita zavarovana.
zancem med običajnimi uradnimi urami v času od 8. januarja 1934 do 15. januarja 1934 pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5-11. nadstr., soba št. 12. Vsi davčni zavezanci so, oa-no&no bodo še posebe obveščeni o ugotovljeni davčni osnovi in o odmerjenem davku s plačilnimi nalogi (obvestili). Proti višini davčne osnove in odmerjenega davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni po prejemu plačilnega naloga. Kolek za pritožbo 20 Din. — Šef uprave.
© Mesarski lokali in stojnice bodo v soboto, na dan sv. Treh kraljev, dne 6. januarja dopoldne odprte do 12.	111
© J100 irrelacij. Za praznike je policija temeljito očistila Ljubljano ter jo izgnala iz mesta vso, ki jih jo prijela in niso mogli dokazati, da imajo reden zaslužek ali pa vsaj stalno streho v Ljubljani. Pred Božičem jo bilo tako odpravljenih iz mesta okoli 100 brezposelnih, po večini z juga. Toda s temi brezdomci je lako. da če policija enega izženo iz mesta, pridela meslo njega takoj dva. Takoj po Novem letu se je opazilo, da se število brezdomcev v mestu zelo hitro množi, zlasti so to spoznale razne prodajalne, katerih kljuke je pritiskalo vedno več rok. Zato se je policija odločila, ponovno izvede temeljito racijo in res je bilo včeraj do opoldne privedenih na policijo nad 100 brezdomcev, ki so jih stražniki zajeli po raznih skednjih in kozolcih v okolici mesla, po raznih prenočiščih sredi mesta, nekatere pa kar na ulici. Posebno težkih zločincev med prijetimi ni. vsaj kolikor so jih dosedaj zaslišali in pregledali, le nekaj jih ima na vesti manjše prestopke, vsi pa enega glavnega in skupnega — preživljanje z beračenjem in postopanjem. Policija ho večino prijetih po navadi odpravila iz mesta, da bo mir do druge racije. Ta pa bo kaj kmalu.
0 Družinski oče brez zaslužka išče kakršnekoli zaposlitve, da bi mogel preživljati svojo družino. Je strokovno izvežban čebelar, pisarniška moč. sluča skladiščnik — karkoli bi bilo — vse sprejme. Naslov pove uredništvo »Slovenca«.
Mariborske vesti:
Iz ječe na vesel dopust . ..
Iz mariborske jeinišnice izpuste 150 retnikov
bi morali zopet nazaj zu zapahe, upajo pa, d« se ho izkazala uprava usmiljeno ter jih bo pustila preko velike noči še pri domačih poticah. Ko je vodstvo jetnišnice odhiralo • 11 r-avberje«, jc bilo iznenatleno: lepo število kandidatov za dopust se jo uprlo, (iu bi i ili izpuščeni. Pravijo, da jim je lepše za zidovi in omreženimi okni, knkor zunaj na cesti v snegu in mrazu... So to brezdomci, ki so večinoma napravili razne delikte radi tega, da pridejo preko zime pod streho. Po možnosti je vodstvo jetnišnice upoštevalo njihove upravičene želje ! ter jim prizaneslo z dopustom. In še eno ne-j srečo imajo tile dopusti: ne vštejejo se v kazen ...
Maribor, 4. januarja.
Po celicah in hodnikih mariborske jetniš-I niče se jo te dni raznesla vesela vest: gremo i na dopust. Jetnišnice je kakor lansko leto, tudi letos prisiljena, da pošlje večje število jetni-i kov začasno nn svobodo, da se tuko lažje prebijejo zimski meseci, ki so najtežji, ker je I treba za jetnike poleg prehrane še skrbeti za ! kurjavo. Letos so jih odbrali 130. ki pojdejo j te dni začasno na zlato svobodo. Sami manjši j grešniki, ki služijo poti letom dni, so med njimi. In to samo taki, o katerih ne obstoja sum, I da bi porabili ugodno priložnost ter jo pobrisali brez nade na svidenje. Jetniki ostanejo do konca marca na dopustu. S prvim aprilom
□	Iz dijaškega semenišča. Za ravnatelja kn.-šk. dijaškega semenišča v Mariboru je imenovan profesor dr. Alojzij Ostere. doslej kaplan v Celju.
□	Sodniški izpiti iz zimskosportne stroke se vršijo danes popoldne iu zvečer pri Orlu. Prijavilo ee je letos 14 kandidatov. Maribor se tudi v tej športni panogi osamosvojuje.
□	Mariborski katoliški akademiki so zborovali. Na rednem letnem občnem zboru kluba mariborskih katoliških akademikov »Panoni.ja« ie bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Se-kolec Karlo, stud. vet., podpredsednik Žebot Ciril, stud. i ur., tajnica Zlata Bartol, stud. phil., blagajnik Bartol Marijan, stud. iur., revizorja Kukovič Kazimir, cand. iur., Pušeujak Vladko,
1 stud. med., razsodišče Žebot Franček, cand. iur., Kieslich Kari, cnnd. pilil., Zajce Josip. cand. iur.
□	Smrt vzornega moža. V sredo je umrl po kratki bolezni strojni stavec Cirilove tiskarne v Mariboru g. Tomaž Robar. Pokojnik je bil 23 let vzoren sodelavec tega podjetja, v katerem se je izučil, ter je bil naposled najboljši strojni stavec. Rodom jc bil iz Slovenske Bistrice. Bodi ohranjen vzornemu možu trajen spomin!
□	Posestno gibanje v minulem letu je bilo dokaj živahno. Skupno je znbpleženih na mestnem področju 110 posestnih izprememb, torej nekaj več, knkor leta 1932, ter z razliko, da je bilo lani v nepremičninskem prometu več kupčije z objekti kakor s parcelami. Vzrok bo v krizi, ki je stisnila zlasti lastnike malostano-vanjskih vil in hišic, da ne zmorejo več amortizacije ter so bili prisiljeni svojo z muko zgrajeno lastno streho prodati. Promet s parcelami pa je nazadoval, ker nazaduje gradbena podjetnost. Največja nepremičninska transakcija v minulem letu je bil nakup mariborskega gradu po mestni občini. Kupna pogodba jo bil« napravljena za grad v mesecu decembru. G. Ber-da.js je dobil zanj od mestne občine VROO.OOO
Din. Vse ostale kupčije so manjše ter ne dosegajo niti milijona. Najvišjo vsoto je dosegla hiša in parcela g. Medice na Koroški cesti 3 z 800.000 Din. n ii to Jurčeva vila nn Zrinjskem trgu s 790.000 Din, obe tovarni gospe Swaty-Baver s "00.000 Din. poslopji Posojilnice s 682 tisoč Din. Auerjevu hiša 560.000 Din, ostalo pa so nižje vsote pod 400.000 Din. Večina kupčij pa se nanaša lia objekte v vrednosti 50.000— (30.000 Din.
□	Ribiška smola. V ribiških krogih je postalo nemirno. Pričel se je za častilce sv! Petra najlepši čas — lov na sulce. V teh krogih kroži sedaj novica o stnoli velikega mariborskega ribiča. Nekje doli pod Št. Petrom se mu je obesil za trnek kapitalen sulec, kakor ga po njegovem zatrjevanju ni imel na vrvici še noben mariborski ribič. Več kot debelo uro je trajalo, da je upornega suleu zdrcsiral in izmučil. Slednjič sc je posvetil srebrni trebuh velikana na vodni gladini v znak predaje. Ves srečen je segel ribič s kavljem proti sulčevi glavi, ko so je zgodila nesreča. Na ledu jo zdrsnil, štrbunknil v votlo, sulec p« jc odplaval s trnkom, vrvico in palico vred...
□	Z novim letom v smrt. V limbuškem gozdu so našli obešenca, ki je očividno že nekaj dni visel, ker je bilo telo zmrzlo in trdo ko rog. Našli niso pri njem nikakih dokumentov, pač pa priča razcapana obleka in bose noge, da je iskal v smrti rešitve pred bedo.
□	Orožje — nevarna sfvar. V Selcah se jo hudo obstrolil 16 letni posestniški sin Ferdinand Vogrin. Fant se je igral z nabasano pištolo, orožje se je sprožilo in krogla mu je prebila nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
П Zagonetna smrt. V Dragučevi pri Sv. Marjeti ob Pesnici so našli 50 letno posestnjco Marijo Pristavnikovo v njeni hiši mrtvo. Ker obstoja sum nasilne smrti, je bilo truplo včeraj raztelešeno.
Celje
Kamnih
Kdo je vlomilcc? Zadnje čase sta bila izvr šena v Kamniku dva drzna vloma: v pisarno avtobusnega podjetja »Peregrin«, kjer je vlomilec vdr skozi okno in odnesel 1300 Din, par dni nato pa v gostilno Malovrh na Grabnu. Tu si je predrzni vlomilec prilastil več kosov svinjine, 40 kg masti in še več drugih vrednosti ter album s 25 gramofonskimi ploščami. Ko je g. Malovrh čital v novoletni številki »Slovenca«, da so pri aretiranem zloglasnem vlomilcu Lamprehtu zaplenili tudi 25 gramofonskih plošč, je takoj poizvedel o stvari in izkazalo sc je, da so plošče res njegove. Pri vlomilcu so našli tudi dva ključa, katera je vzel v Malovrhovi gostilni. Zdaj bodo morali še dognati, kdo so bili Lamprch-tovi pomagači in kam je šlo ostalo ukradeno blago. V Kamniku so prepričani, da je tudi vlom v iPe-regrinovo« pisarno izvršil Lampreht.
Kamniški skauti zaslužijo pohvalo in priznanje, ker so v vseh parkih in sprehajališčih postavili lične hišice za krmljenje ptičev. Dobri ljudje, po-tresajte zrnja!
1
— Pri revmati/inu v clavi. ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (llexenschuss) se uporabila naravna »Fran/ Josetova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala
0 Odhod g. dr. Ostrca iz Celja. Včeraj je zapustil Celje in odšel na svoje novo službeno mesto v Maribor mestni kaplan in katehet g. dr. Ostre Alojzij. G. dr. Ostre si je v kratki dobi svojega službovanja kot mestni kaplan in katehet v Celju pridobil srca vseh, ki so prišli z njim v stik. Želimo mu iz vsega srca, da bi se na svojem novem službenem mestu, kot profesor verouka na mariborski realni gimnaziji in ravnatelj deškega semenišča, počutil čim najboljše in s svojimi izrednimi zmožnostmi deloval tudi v bodoče čim uspešneje.
& Novi mestni kaplan in katehet g. France Babšek, doslej kaplan na Ljubnem, je včeraj nastopil svojo službo v Celju.
& Velikodušen dar Vincencijevi konferenci. Celjski odvetnik g. dr. Haloni Alojzij je daroval Vincencijevi konferenci sv. Danijela v Celju 500 Din. Gospodu doktorju, ki se ob vsaki priliki rad spominja revežev, ki jih podpira Vincencijeva konferenca, se odbor najprisrčneje zahvaljuje in želi. da bi našel mnogo enakih posnomalcev.
& Pomota se je vrinila v včerajšnjem poročilu o smrti g. Benedičič Marije. Ni bita stara, kakor stoji zapisano 74, temveč (14 let.
& V Gradcu jo umrl pred dnevi bivši upravitelj celjske javne bolnišnice g. Temmerl.
er Ukinitev električnega toka. Mestna elektrarna sporoča, da bo v nedeljo, dne 7. t. m. od 8 do 14 ukinjen tok za mesto in okolico.
Nesreče. Belina Marija, hišn. posestnica, je padla doma pred hišo in si zlomila levo roko. —■ 81 letna dninarica Marija Zupane je dne 2. L m. padla v Levstikovi ulici in si zlomil desno nogo. — Peterlin Frančiška, 19 letna trgovska pomočnica iz Laškega je padla doma pred hišo in si zlomila levo nošo. — Vse tri so iskale pomoči v celjski javni bolnišnici.
Ptuj
liužitiiicu v hiralnici Božičnico so v ptujski hi« ralnici prav lepo obhajali. Uslužbenci hiralnice so vprizorili igro »Na betleliemskih poljanah«, 'uslužbenke pa niično igro »Betlehemska zvezdica«. Velika dvorana hiralnice, v kateri se je slovesnost vršila, je bila nabito polna občinstva. Poleg hiral-cev je bilo zelo mnogo ljudi iz mesta in okolice. Obe igri sta na navzoče napravili najboljši vtis. Na novega leta dan so diletanti obe igri nasplošno željo ponovili in želi ponovno toplo priznanje.
Napad. Preteklo noč so napadli neznanci vini-čarja Ignacija Muster iz Oruškovcev in niu z noži obraz dobesedno razrezati. Težko poškodovanega so spravili v ptujsko bolnišnico.
Dolnja Lendava
Osebne vesti: Dr. Otrin, ki je vršil podnačelnl ško službo pri tuk. srezkem načelstvu, je odšel nazaj v Ljubljano k banovini. — Pisarno odvetnika dr, Černeta je kupil g. dr. Štupica iz Maribora, ki bo te dni otvoril svojo odvetniško pisarno. Novega g. odvetnika toplo priporočamo. — G. Loiize Ude, odvetniški koucipiient, bo tc dni zapustil Dol. Lendavo. — G. Bejek Janko, kaplan, ni odšel v Ljutomer. kakor smo zadnjič poročali, temveč v Čren-sovce.
Otroka našli. Lansko leto poleti enkrat smo poročali, da je odšel od doma 8 letni fant g Tor-narja iz Lakoša. Otroka so en teden iskali, pa vse iskanje je bilo zaman. Nihče ni vedel, kaj je z otrokom Pred par dnevi pa so našli pogrešanega fanta v Muri na madjarski strani. Otrok še ni razpadel in tudi obleka se jc še držala trupla.
KuHurn: obzornik
„Meštrovič"
Izdala »Nova Evropa«, Zagreb 1933.
Že smo v drobnem zapisku poročali o monu-mentalni knjigi »Meštrovič«, ki vsebuje nad 100 posnetkov dei velikega jugoslovanskega mojstra, čigar ime je že znano domala slehernemu večjemu evropskemu razumniku. Ta katalog ima zlasti v tem pomen, da ga je uredil mojster sam ter tako avtokritično predstavil svoie petdesetletno življenje v svojih najizdatnejših umotvorih. Saj poznamo ze več katalogov, ki so izšli ob raznih niegovih razstavah bodisi v tu- ali inozemstvu, a vsi nudijo le delni obraz umetnikovega dela; poleg tega pa ie bila ureditev teh katalogov zasnovana na podlagi dognanj raznih umetnostnih zgodovinarjev, ki morebiti niso prodrli v globino duha umetnikovega ustvarjanja; ta poslednji zbornik pa, za katerega se je Meštrovič tako težko odločil (kakor beremo v predgovoru), je nekako razkritje, izpoved Me-štroviča, zrelega petdesetletnika, kar bo poslej veljalo kot osnova vsega nadaljnega razmotriva-nja o Meštroviču kot velikem umetniškem pojavu.
V predgovoru, ki je zgrajen kot mozaik in priča o sili duha (redko kdaj se zgodi, da zna umetnik o svojem delu tako stvarno govoriti kot ravno Meštrovič; pomislimo samo na njegov članek >-0 postanku umetnine«, kjer je povedal svoje misli v taki obliki, da povedano ni le dragoceno gradivo umetn. kritiku, marveč formalno in vsebinsko njegovim umetninam enakovreden proizvod), je v odkriti izpovedi izrazil svoj osebni odnos do lastnih dei. Na tem mestu se ne moremo podrobno baviti z njegovim izklesanim predgovo-
rom, Ie mestoma bomo iztrgali posamezne misli. Kako oster kritik je sam sebi, pričajo besede: Vse to, kar prinaša ta katalog v reprodukcijah, ni nič drugega kot zapiski, skice in študije, sploh pripravljanje za ono, kar sem nameraval in hotel v zaokroženi in popolnejši obliki povedali. . . Vse je torej priprava, življenje pa je prekratko, da bi izpolnil ono, kar je hotel. Zanimiva je misel glede njegovega odnosa do svojetlobne umetnosti, katere ni precenjeval ne podcenjeval, marveč mu je bilo predvsem za to, da svojo dobo poveže s preteklostjo, a hkrati pripravlja vezi s prihodnostjo. Saj je vendar edini cilj umelnosti večen kakor življenje in neločljiv od življenja ... V skulp-turi, pravi, se ne da vse izraziti kakor v knjigi, toda tu je izjaz še neposrednejši kakor v pisani besedi, podobno, kakor se v najslovesne ših Ire-notkih življenja več, to^le^e in iskreneje izrazi z gibom, pogledom in izrazom lica kakor z živo besedo . . . Zanimive so Meštrovičeve besede o vrednosti umetnikove osebnosti, zlasti v zvezi z narodom in sploh človeštvom dalje o eamoniklosli sodobnih svetovnih umetnin, o njegovih stikih ?. drugimi narodi itd Svojo izpoved zaključuje s sledečimi besedami: Ko pošiljam ta sVoj neznatni delež umetnosti v svet, naj mi odpuste moja rodna mati, moja nesmrtna mati Hrvatska s svojo sestro — dvojčico Srbijo, očetnjava Jugoslavija in družina Slovanstvo, da nisem posvetil lega skromnega šopka svoje pesmi, molitve in prolesia njim, marveč bratom ljudem ... A Gospod, ki jc, je vedno bil in bo, ki je vsemogočen, neskončno moder in usmiljen, bo uslišal molitev vseh nas z vesoljnega oltarja in obvaroval vse ljudi in narode, med katerimi bo tudi moj narod ...
Zbornik slik, kateremu je napisal uvod dr. Milan čurčin (»O poreklu i detinjstvu Ivana Me-štroviča), obsega 126 posnetkov Meštrovičevili del in sicer s področja skuipiure, arhitekture in risb. Ob koncu knjige eo kratka pojasnila o posameznih
delih. Kdor hoče Meštroviča v izboru najvišjih kvalitet poznati in doumeti, si mora omisliti to velepomembno knjigo, ki je naroča pri »Nova Evropa«, Zagreb, Preobraženska, 6-1.	L. G.
Jugoslovanski centri Penklubov bodo odpotovali 10. januarja na prijateljski obisk v Sofijo, kamor so jih povabili člani bolgarskega penklubskega centra. Slovenci (podpredsednik centra, Fr. Al-breeht, Fr. Koblar, Fr. Sleie, J. Vidmar, F. Kozak, A. Gradnik in I. Gruden) bodo krenili na pot že 9. januarja, v Belgradu pa se bodo sestali z zagrebškim in belgrajskim centrom. Izmed Hrvatov se bodo udeležili Livadič, Badalič. batušič Bego-vič, Brlič, Feldman in Gor;an, izmed Srbov pa: Sv. Štcfanovič, Des. Maksimovič, I Andrić, I. Kašanin, S. Miličič, M. Grol, Sv. Petrovič, B. Popovič, M, Ibrovac in drugi. Obisk Ima le prijateljski značaj in je povsem v smislu zadnjih sklepov penklubskega kongresa, ki je določil, da naj posamezni Pen klubi zlasti ined sosednjimi državami odstranjujejo medsebojne nesporazume in <io;e prijateljske stike.
1'evci sofijskega moškega zbora »Guslar« bodo v bližnji prihodnosti gostovali po Jugoslaviji, /bor šiejc 65 pevcev, a dirigent je znani bolgarski komponist Dimitrov
Uplov Sinclair: Alkohol. Izdala založba Prijatelj«, Ljubljana 1933. — Lastnost te knjige je, tla ima poleg sodobne živosti miren način pripovedovanja, brez osebnega modrovanja; kakor pac življenje, ki ne vprašuje na levo in desno, teče. Vsebina jc zajela iz alkoholnega in protialkoholnega vzdušja Združenih ameriških držav. Živeje kot so nam pojasnjevali dnevniki, nam obrazloži ta knjiga ves nesmisel tovrstnih protio'koho.nih borb Sama suhoparna strogost brez notranje vzgoje širokih plasti in etičnih vidikov nc bo opravila pri nobenem še tako idealnem početju ničesar. ludi ameriška
prohibicija se je morala umakniti, ker je bila v osnovi zgrešena. Knjiga . Alkohol" pokaže gnilobo ameriških družb, |x>sledice pijanstva, a hkrati tudi nekaj plemenitih podob, ki so se zaman trudile za novo življenje Amerike Nazor knjige pa je zlasti v zakonskih zadevah v po|x>lni razvezanosti medsebojnih dolžnosti zakoncev, torej v nasprotju z božjimi postavami, radi česar je knjiga krščansko vzgojenemu človeku tuja.
Deseta razstave »Obtika«. Te dni je, Jik pred odhodom na prvo reprezentativno razstavo v Sofiji, »Oblik«, desetič razstavljal v belgrajskem »Umetniškem paviljonu«. Zastopani so bili samo vodilni njego\ i člani, tako pred vsem Jovnn Bjelič, Vilko Gccan, Ignjat Job, Lazar I.ičenoski, Nikola Marlinoski, Veljko Stanojevič, Svetislav Strala, A G. Balaž, Vladimir Žedrinski, Pjer Križanič, Risto Stijovič, Petar Palavicini in še arhitekta sodobne smeri, Milan Zlokovič in Branislav Kojič. Razstavljenih je bilo čez 150 del sorazmerno visoke vrednosti. Saj ie »Oblik« kakršen je, danes brez dvoma najboljše in tudi umetnostno vodivuo društvo upodabljajočih umetnikov pri nas. Kljub temu pa je zadnje čase sila občutiti krizo. Mislim, da bo dovolj povedano, če izdom, da je »Ohlikovo« jubilejno razstavo obiskalo vsega skupaj okrog 500 oseb in da je bila na njej prodana vsega skupaj ena slika.
Ob tej priliki naj omenim, da namerava A. G. Balaž, najboljši srbski grafik in cdirl res čisto socijalno usmerjeni slikar v Belgradu, v aprilu ali v začetku maja razstavili v »Jakopičevem paviljonu« v Ljubljani okrog 130 svojih del. Te dni odhaja v Sofijo, v marcu pa priredi razstavo v Skop-lju. G. Balaž se je v Pragi *ičil slikarstva skupaj z našim grafikom Božidarjem Jakcem, s katerim bi se, kakor mi je pred dnevi omenil, lako rad se-sei. Upam. da bo na razstavi, za katero se Balaž intenzivno pripravlja, dovolj prilike za to. T. P.
Povodnji v Posavini in Podravini
Iz raznih krajev Hrvatske vnovič poročajo o grozečih povodnjih v Posavini in v Podravini.
Hujša ko Drava jo vsekakor Sava, vendar poročajo iz Cakovca, da je narasla Drava pri Prelogu odnesla kmetom mnogo sveta ter da si je napravila novo strugo po rodovitnih njivah Ker se je to v teku zadnjih let že večkrat zgodilo, je to za kmete toliko hujše.
Sava pa je povzročila v Posavini še večjo škodo. Od 2. t. m. zvečer je Sava pri Slavonskem Mrodu začela stalno naraščati. Dne 3. t. m. zjutraj je bilo pod vodo že mnogo sveta, posebno na bosanski strani, kjer ni nobenih obrambenih nasipov.
Ni je pa nesreče brez sreče! Povodenj je raztrgala led, ki je doslej pokrival Savo, Ta led je bil preslab, da bi mogli ljudje čezenj, pa je ven-
darle onemogočil čolnarenjo po Savi. Zato je bilo mnogo vasi ob Savi čisto odrezanih od vsakega prometa. Narasla voda je sedaj omogočila promet.
Kajpada je povodenj ljudi vseeno zelo preplašila, kei se boje, da bo še hujše, |iosebno ker od Novsko prihajajo poročila, da je tam že vse pod vodo.
Okrog Novske so se razlilp vodo iz potokov Hova, Pakra, Bijela, Trebež in Struga. Razlila se je tudi reka Una. Te vode so poplavile doslej '20 km na dolgo ves rodovitni svet. Sedaj je tam kakor jezero.
Sava še ni prestopila bregov pri Jasenovcu, a je že 7 metrov nad normalo. Co se razlije še Sava, ; bo to strašna nesreča.
Kaj pravite?
Sedaj šele vemo, zakaj je »Narod* prej zabavljal ires kukavico in zakaj sedaj ne. Saj je včeraj tako lepo odkritosrčno priznal, namreč zalo, ker je prej kukala na sosedovi smreki, ne pa na njegovi. Mislimo, da je kukavica ena in isla, prej ni nič slabše kukala, kakor sedaj, samo »Nurod* jo ima sedaj za svojo, no in svojim se ie sme pogledali skozi prste. Morala kritike je seveda postranska reč. In kaj bi z njo? Glavno je, da vemo, zakaj »Narodki tako rad vidi bližnjemu pezdir v očeh, v svojih pa niti bruna ne, molči tudi o drugih stvareh, ki še bolj zasluiijo kritike, kakor pa jo je svoj čas nedolina slovenska gramofonska
plošča.	.	,
Ker je ljubljanski kino tudi blizu »Narodove* smreke sme gospod papa Hugenberg mirno vrteli spoje zvočne filme v njih, nihče v slavni rubriki ■■'Naši čitatelji imajo besedose ne bo spotaknil obenj. In ie celo v kulturne filme napredujejo brez lastne krivde nekateri filmi. Ce se dekletom izpod njegove smreke vnemajo srca ob pogledu na brhke avstrijske, nemške, madjarsko uniforme, to bi bilo kmalu hvalevredno, saj pade senca prave smreke na vse to. Ogenj v strehi pa bi bil takoj, če bi to predvajal slučajno kino, ki bi stal v senci sosedove smreke,
»Narodu* smo prav hvaleini za pojasnilo, saj nam je lepo razodel, da jc včasih golk srebro, molk zlato. Ob priliki ga bom-o mi, ki ne spimo, še kaj poigačkali, Icadar bo kar naenkrat utihnila njenima kritična trobenta.
Ugoden posel za traiikante!
Ne potrebujete nikakega denarja, zaslužite pa lahko lepo. Pošljite nam svoj naslov na sledečo adreso: Ugoden posel, Maribor I., poštni predal 73. апвнвмнишдзаааанианааапавааала
Dijaški upori na celjski gimnaziji
Pod tem naslovom smo prinesli dne 15. decembra 1. 1. notico, podpisano od I. Š. K tej notici smo prejeli sedaj drugo inlormacijo: na q-,i, Leta 1878. dne 2. decembra so peli duaki Vaeko himno z ruskim besedilom, dne 19. novembra 1885 pa avstrijsko himno s slovenskim besedilom. Radi ruske himne sta bila izključena prof. Matek in bivši župnik v Sv. Petru v Sav. dolini. Ti pojavi, ki so za kulturni razvoj slovenskega dijaštva pomenljivi, naj bi se opisali na podlagi virov, tako da bo vsak dvom izključen. A. Sch.
O dijaškem uporu, dne 19. novembra 1885 je pisal malo obširneje vseuč. profesor g. dr. Matija Murko v biografiji pokojnega dr. Vatroslava Oblaka. (Ant. Knezova knjižnica VI. zv. stran 153, 154.) Vatroslav Oblak je bil takrat osmošolec celjske gimnazije. »Na celjski gimnaziji je bila navada,« — tako piše dr. Murko — »da se je pri šolskih mašah pelo zapored enkrat nemški, latinski in slovenski. Na cesaričin god 19. novembra 1885 je bilo na redu slovensko petje. Dijaki so šli ravnatelja prosit, naj se dosledno ludi cesarska pesem poje slovenski, kar se jim je najprej dovolilo, po ugovarjanju nemškega učitelia petja pa prepovedalo. Ali Oblak pregovori pevce, četudi ni bil sam pevec, da se nauče do dobra štiriglasno slovensko himno in da sklenejo proti prepovedi vendarle popevati slovenski. Dijaki so res tako storili. Disciplinarna preiskava je dokazala, da je bil vsega tega kriv Oblak, vendar se, tako piše na istem mestu Murko, »v rodbini pripoveduje nasprotno, kar priča, da se Oblak ni čutil vsaj tako krivega, kakor se je o njem trdilo«. Oblak ie bil zaradi tega delikta izključen iz vseh avstrijskih gimnazij.
Mislimo, da je sedaj v svobodni Jugoslaviji čas in tudi prilika, da se na podlagi arhiva celjske realne gimnazije natančno preišče vsa ta zanimiva doba iz življenja slovenskega dijaštva na celjski gimnaziji.
— Pri bledi sivorumenkasti barvi kože, utrujenosti oči, slabem počutku, zmanjšani moči za delo. žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Franz-.Josef« grenćice V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josef« voda največ radi tega, ker na mil način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov.
Koledar
Petek, 5. januarja: Telesfor, mučenec; Kmili-jana, devica.
Osebne vesli
=t Napredovali so v IV. skupino, 2. stopnje, šefi mestnih kontrol v Ljubljani: Podrekar Drago, Gruber Karel, Zisič Miloš in Magolič Srečko.
Ljudsko gibanic leta 1933
Dolnja Lendava, Matične knjige v naši župniji (11,000 vernikov) kažeio sledeče številke: Krstov smo imeli 300 (1. 1932 329, 1. 1931 pa 282). smrtnih slučajev je bilo 198 (1. 1932 161), porok pn smo imeli 158 (domačih le 65). Najmlajša nevesta jc bila stara komaj 15 let — pa ni bila domačinka Nai-slare ši par pa je bil star: ženin 65 let. nevesta pa 62. Nezakonskih otrok je bilo 25 (lani 29). samo-umori trije (en tujec), uboji štirje (dva tujca, dva so ustrelili mejaši). Zanimivo je tudi, da sc je letos rodilo več Slovencev kot Madjarov, Obhajil je bilo samo 300C0. Opravilni zapisnik župnijske pisarne izkazuje 1059 številk in dekanija je dala 168 Jtevilk.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl g. Filip M e n d a š , železniški sprevodnik v pokoju. Pogreb bo v soboto ob 14. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše so-žaljel
Ostale vesti
—	Romanje v Rim. Rok za priglasitev so nam v Rimu izjemoma podaljšali do konca januarja. Kdor želi iti, naj se priglasi vsaj do 28. januarja. Najverjetneje bomo dobili skupni potni list. Glede tega vsakemu, ki se prijavi, sporočimo po pošti. Število za priglasitev je omejeno, zato ne čakajte s priglasitvijo, da ne zamudite! — Ekonomat salezijanskega inšpektorata, Rakovnik, Ljubljana.
—	Zemun za djakovsko katedralo. Na prošnjo odbora za obnovitev po požaru poškodovane dia-kovske katedrale, je mestni občinski svet v Ze-munu soglasno dovolil 10.000 Din podpor.
—	Prometne razmere v krajih ob Sotli. Potniki, ki so ob božičnih praznikih in pred Novim letom potovali na dopust ali po opravkih v kraje ob Sotli, so bili zelo nevoljni, ker je celjski avtobus za toliko časa opustil nuino potrebno zvezo Celje—Sv. Peter in Celje—Kozje, dočiin redno vozi mariborski avtobus na progi Maribor—Celje. Kje jo krivda, bo morala pojasniti celiska mestna občina. Očividci trdijo, da jc večji del ceste Celje—Št. Peter že davno sposobna za avtobusni promet, maihen del ceste, ki še ni sposoben, bi sc dal z neznatnimi denarnimi sredstvi usposobiti za promet. Avtobusno podjetje bi moralo v to svrho nekaj prispevati, ne pa ves promet ustaviti. Ako se pa celiska občina noče pobrigati za te zapuščene okraje, bodo pa morali zasebni podjetniki prevzeti proge ob Sotli
—	Koliko so v Bel rada zgradili leta 1933. Bel-grajska občina je izdelala stat'stiko gradbene delavnosti v Belgradu v letu 1933. Po tej statist;ki je bilo leta 19^3 zgra'enih 370 stavb v vrednosti 152,407.750 Din. V letu 1932 je bilo zgrajenih 689 stavb v vrednosti 285.298.444 Din. Ugotovljeno je, da je število nadstropij novih zgradb v letu 1933 manrše kakor v letu 1932. Lani je bilo zgrajenih 847 nadstropij, v letu 1932 pa 1453. Gradbena delavnost je lani v primeri z 1. 1932 padla za 46 odstotkov.
—	Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu miglianiu oči. rardraže-nib živcih nespaniu oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Joselova« grenčica odprto telo in olatša krvni obtok
—	Trebevič proglašen za narodni park. Ministrstvo za šume in rude je odobrilo načrt sarajevskega gozdarskega ravnateljstva za pogozdovanje Trebcviča. Pogozdovanie se mora izvršiti v desetih letih. Obenem je Trebevič proglašen za narodni park in je v njem prepovedano vsako sekanje. Stroški so proračunani na 2 milijona dinarjev.
—	Dete pilo ocetno kislino. Iz Čakovca poročajo: Zaradi nepazljivosti staršev se je zgodila huda nesreča, ki je zahtevala smrt 15 mesečnega deteta Ivice Lukač iz Haluževca. Dete je ostalo nekaj časa brez nadzorstva. Seglo je po stekleni-čici, v kateri je bila ocetna kislina. Nagnilo je steklenico in popilo manjšo količino kisline. V tem je prihite! oče in takoj videl kaj se je zgodilo. Poklical je zdravnika, ki pa ubogemu otroku ni mogel več pomagati. Drugi dan je dete v strašnih bolečinah umrio.
—	Zasičena vlomilska tolpa, V Belgradu je neki orožnik slučajno naletel na tolpo v trenotku, ko je hotela vlomili v neko trgovino. Ko se je orožnik približal, so ga lopovi zapazili v zadnjem hipu in posrečilo se jim je- pobegniti. Orožnik je mogel prijeti samo enega vlomilca, ki je izjavil, da se piše Svetozar Rogatič in da ie preteklo leto pobegnil iz ječe v Sremski Mitrovici. Bogatič je izdal tudi svoie tovariše, ki so bili vsi aretirani.
—	Pri gašenju hiše pozabil na ženo. Te dni ponoči se je v Sremski Mitrovici zgodil tragičen slučaj. V hiši mestnega redarja Pismelroviča je izbruhnil ogenj, ki je kmalu dosegel tudi posteljo, na kateri sta spala Pismetrovič in lijepova žena Danica Nesrečneža sta opazila požar šele, ko ie bila postelja v ognju. Žena je skočila s postelie in zletela na dvorišče. Gorela ji je srajca in lasje. V obupu se je vrgla v sneg in se ji ie tako posrečilo, da Je pogasila ogenj na sebi. Vendar je kluib temu dobila tako hude opekline po vsem telesu, da je
i podlegla. Njen mož pa je ves čas v izbi gasil I požar in povsem pozabil na ženo. ki se je na dvo-| rišču borila s smrtjo.
—	Mnogo je vzrokov -- zdravilo je pa samo eno. Veliko število ljudi je, ki trpe manj ali več na glavobolu ali migreni. Vzroki so različni, duševni ali telesni, posledice pa so vedno v večji alt manjši meri škodljive za dolično osebo. V tem slučaiu izvrstno pomagaio Руглтк.оп tablete »Bay-er«. Njihovo delovanje je pri vseh teh vrstah bolezni odlično.
Koroška Bela
Dne 3. januarja smo pokopali moža poštenjaka Ferdinanda Krcna. 60 let svo cga dela je položil v tovarno KID na Javornikti, dejal samo zanjo, za družino in svojega Boga. Nai počiva v miru! _ S podpisom kolektivne pogodhe delavstva, nameščenega pri KID. bo ostalo nerešeno le še stanie delavcev v oddelku za fino pločevino na Javorniku in v cevarni na Savi. Da bi se le tudi to čimprei rešilo in sicer v prilog domačinov, ki naj stopijo na mesta nepotrebnih tujcev, ki kar ne morejo pozabiti na svoiega Fiihrcrja in s svojimi sercnadami kale nočni mir.
JcspnJce
Črne koze so se pojavile na Jesenicah, oziroma Javorniku v dveh slučajih. Takoj so bile pod-vzete vse varnostne odredbe Kakor sc čuje, bo celokupno uslužbenslvo KID v kratkem cepljeno proti kozam.
Na novo leto in v torek so sc ves dan valili mogočni plazovi z Možakljc. Grmelo ie kot v poletnem času in smučarji so bili tam v stalni nevarnosti. Saj je ravno 25 let letos, ko je prav pod Možakljo deset metrov visok plaz zasul železniško progo proti Bohinju.
Ha&nanila
Ljubljana
1 Misijonski večer v Unionu, V nedeljo, dne 7. januarja bo v Unionu običajna vsakoletna misijonska prireditev. Na letošnji prireditvi se bomo seznanili z misijonskim delom v Zadnji Indiji. Pred predavanjem bodo pel razno religiozne pesmi slovenski vokalni kvintet in baritonist g. Joža Liko-vif, ki ga bo spremljal na klavirju msgr. Stanko Premrl. Misijonski večer se vrši brez vsake vstopnine. pač pa se bodo ob vhodu v dvorano prodajale razne misijonske brošuro in knjige, med katerimi zasluži posebno zanimanje knjiga »Zadnja Indija«.
1 Timmermansarvi »Trije kralju na odru Rokodelskega doma. Vslopnico 7,a božično igro »Trije kralji«, ki bo jutri v Rokodelskem domu, se dobivajo danes zvečer od 6—8 in jutri od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Pričetek igre jo ob pol petih jiopoldne. konec ob sedmih.
1 Združenje borcev Jugoslavije akcijski odbor opozarja občinstvo na svoj javni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. I. m. ob pol 11 v veliki dvorani hotela Union. Govorili bodo predsednik združenja borcev Avg. Kuster, ter Člani akcijskega odbora Stane Vidmar, Ivan Marinko, Matko Štele. Vladimir Fabjančič ter zastopniki čelnikov. Za polovično vožnjo je vložena prošnja.
1 Korošci! Ne pozabite, da jo v soboto 6. januarja družabni večer!
1 Drevi ob pol S bo v kapelici Salezijanskega mladinskega doma govor za žene in dekleta.
1 Boiičnica v Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem bo drevi ob 5. Darila bo razdelil g. okrajni načelnik dr. Žnidarč. Vstop prost.
1 Kino Kodeljevo bo predvajal drevi ob 8 »V novo življenje« (H. George) in »Peklo vojnih ujetnikov«.
1 Nočno slniho imajo lekarne: mr. Leustek, Re-sljeva c. 1; mr. Bohinec ded.. Rimska c. 24 in dr. Kmet, Dunajska c. 41.
Maribor
m Slavnostni koncert v proslavo rojstnega dne kraljice Morije bo 12. januarja. Koncert bo vodil g. profesor Mitrovič, nastopi pa priljubljena pevka gospa Ančica Mitrovič ter vojaški orkester, ki bo igral tudi .samostojno pod taktirko kapelnika Svobode. Dalje sodeluje violinist Taras Poljanee. na klavirju ga spremlja pianist Galatia iz Ljubljane.
m SSK Mnraton. Letošnji III. redni občni zbor bo dne 20. januarja t. 1. ob 20 v prostorih Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6.
m Sinuške tekme SSK Maratona bodo na Činžatu dne 6. in 7. januarja. Prijave se sprejemajo še danes do 16 in na startu.
★
Trbovlje. Na praznik ev. Treh kraljev bo veliko obrtniško zborovanje v gostilni Volker.
Cirkovce. Gasilska četa ponovi dne 6. januarja ob 3 popoldne Vombergerjevo igro »Vrnitev«.
Cerkveni vestnih
Cerkev sv, Jožefa. Na praznik Razgl. Gospodovega ob 8 slov. sv. maša; izvaja se: Inširuuien-talna »Missa solemnis« v h-molu, zl. M. Brosig; graduale: »Onines de Saba«, zl. P. Griesbacher. Po ofert.: »O Deus ego amo te«, zl. J. B. Mueller. Po maši: »Sv. Trije Kralji«, zložil Gr. Rihar-dr. Fr. Kimovec.
Cerkev M. D. v Križankah. Na praznik Razgl. Gospodovega ob pol 11 slov. sv. maša; izvaja se: Instrumentalna »Missa solemnis« v D, zl. Jos.

5owod isto
iS
Vv.\ . v/ •. ' . . ' ■-VV'V.

[готадхзи fcaA&s!
Prhljaj izgine1
Lasje prenehajo izpadati!
Lasje spet rastejo1 ©
Gruber, Gradual: »Omnee de Saba«, zl. P. Griesbacher. Po ofert.: »llodie nobis coelorum re.\«, zl. J. P. Benz. Po sv. maši: »Prisvetil je veseli dan«, zl. Gr. Rihar-dr. Fr. Kimovec.
Bratovščina sv. Hcšnjega Telesa v Ljubljani hvaležno potrjuje prejem 600 Din, ki jih je v njene namene daroval g. rudniški sve.nik Franc Janda. Bog povrni požrtvovalnemu dobrotniku in mu obud' veliko jKisnemovalcev!
Stolna kongregacija Marijinega varstva ima danes redni shod.
L J U BLJ ANSKO GLEDALIŠČE Drtima
Začetek ob 20. Petek, 5. januarja: »Rai potepuhov«. Izven. Sobota, 6. Januarja ob 13: »Turške kumare.« Izven. Globoko znižane cene. Ob 20: »Sonjkin in njegova srečat. Premijera Izven.
Opera
Začetek ob 20. Petek, 4. januarja: Zaprto.
Sobota, 6. januarja, ob 16: »Boheme«. Izven. Znižane cene.
Ob 20: »Dežela smehljaja«.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 5. januarja: Zaprto. Sobota, 6. januarja ob 15: »Pastirček Peter in kralj Briljantin.« Otroška predstava pri najnižjih cenah (od 10 Din navzdol).
Jugoslovanska knjigarna
Priporočamo sledeče novosti: BKRGIIOFF, Dcr ganze Christ. Propovedi za nedelje in praznike na jiodlagi evangelijev. 247 strani. Nevezana Din 64.—. KBKKSCmvlilLER-SIKltP, Gnaile uucl Tngeml als Inburgrilf des inneres Lehens. 351 strani Nevezana Din 72.—. GANDENTIUS F0LK1N, Zungen umi Zeichen Gottos aus vergangener Zcit. Priložnostne pridige. 110 strani Nevezana Din 41.—. LIPPKRT, Ven Ohristentum umi Lebenskunsi. Propovedi po radiju. 235 strani. Vezano Din 110.—. LIPPHRT, Von Fcsten and Freuden. Propovedi po radiju. 269 strani. Vezano Din 116.-. L1PPEKT, Von VVuiuleru und Gehcimnissen. Propovedi iv> radiju. 261 strani. Vezano Din 116.—. MONNICHS, Inneres leben. Za čtivo in pouk. 232 strani. Vezano Din 60.—. MUCKERMANN, Dcr Monch Iritt iiher die Schvvelle Časovna razmišljanja. 357 strani. Ve zano Din 57.-. SVOBODA, Prcdigto zur Zoit. Osnove za pridige. 168 strani. Nevezano Din (it.—. VILLAM. I)as Lehen Jesu im Lande und Vulke Israel. 529 strani. Vezano Din 150.—.
Gradbena delavnost Maribora v L 1933
Maribor raste. Kljub demontiranju in prenosu uradov in ustanov v druga mesta, kljub očitnemu zapostavljanju, ki ga ie bil deležen v zadnjih letih. Ne narašča samo po številu prebivalstva, ampak tudi po obsegu. In ustvarja si svoj svojski zunanji izraz, prilegajoč se tipični mariborski okolici s temnim ponosnim Pohorjem na jugozapadu, dravskim poljem na jugovzhodu in vencem obronkov Slovenskih goric, ki ga obkrožajo na severu, zapadu in vzhodu. Obdravska prestolica se oblikuje v gospodarsko in kulturno središče bivšega Štajerja, postaja najvažnejši center slovenske industrije. In mesto se te važne pozicije, ki jo zavzema, tudi zaveda; v tej smeri je pričelo v povojnih letih ustvarjati svojo gradbeno in gospodarsko-komuna no politiko, ki je obdržala enotno linijo: notranja in zunanja izgraditev Maribora. Teh smernic so se držale vse mariborske občinske uprave. Poskdice se očitujejo v vsakem oziru: Modernizacija cest, kanalskega omrežja, elektrifikacija do skra;nih mej, izpolnitev zevajočih vrzeli z novimi stavbami, cele nove mestne četrti, ogromen razmah ndustrije. Tudi v letu 1933 se je vodila gradbena politika v omeuje-| nem pravcu. Dasi preteklo leto ni bilo tako plodo-nosno, vendar je prineslo marsikaj, čemur se radi vladajoče gospodarske krize n'smo nadejali. Na-[Jredovali .smo zlasti v zasebni gradbeni podjetnosti; pa tudi v javni se očituje znaten napredik, dasi j je bilo treba pokopati mnogo lepih načrtov, odlo-! žiti jih na poznejše, »hoijše* čase. Največji prospeh pa izkazuje industrijska gradbena podjetnost, zlasti tekstilna, ki je v minulem letu neverjetno napredovala. Skupna bilanca gradbene podjetnosti v minu-: lem letu je torej še dokaj ugodna, zlasti z ozirom j na pesimistične prognoze, ki so se stavile v začet-■ ku lanskega leta.
Najmanj napredka kaže stanovanjska gradbena podjetnost. Ustvarilo se je v mestu 32 novih sla-i novanjskih zgradb s skupno 106 stanovanji. Zaseb-I na inicijaliva je bila odločiinejša ud javne. Obč'na i je zgradila le eno stanovanjsko stavbo in sicer zasilno stanovanjsko hišo v Metelkovi ulici, v kateri ie našlo zavetje 32 družin. Zasebniki so zgradili 31 stanovanjskih objektov, v prevladujoči večini manjšega obsega z enim ali dvoje stanovanj. Po številu stanovanj največje zasebno poslopje, ki se je dogradilo, jc Rečnikova hiša ob Pobreški cesti s 7 stanovanji, sledi Pipuševa zgradba s 6, nato Oactova in Belova hiša e po 5, Pirihova in Čulkova stavba e po 4 stanovanji. Za stanovanjske potrebe mariborskega mesta očitno pren;a'o novega prostora. V tem pogledu bi morala biti občinska gradbena politika mnogo inicijativnejša. Še dvoje, troje takih zasilno-stanovanjskih zgradb bi bilo nujno potrebnih, da bi j se olajšala najhujša stiska. Premnogo družin se še stiska po barakah, vagonih, kleteh in prislreških, veliko jih je še sploh brez strehe. I/poln le pa so ee z novimi stavbami mnoge zevaioče vrzeli, povečale zlasti predmestne vilske kolonije, opaža se pa, da se polaga še vedno p.emalo važnosti na iz'raditev mestnega središča. V tem oziru nosi tudi veliko krivde pretirana špekulacija s cenami stavhišč. Kot velik topogleden napredek pa je treba omeniti sklep, s katerim se olajšuje zgradba objektov v že odprl ih ulicah. Še večje važnosti za celokupno
gradbeno politiko jc ustanovitev posebnega benega odbora, v katerem so priznani strokovnjaki.
grad-
Odbor odločuje o zunanjosti projektiranih stavb. V preteklem letu je zavrnil marsikatero fasado ter dosegel, da se je morala izpremeniti ter prilagoditi tako, da ne bo v kvar zunanjemu izgledu mesta. Tako smo šele zdaj jvričeli popravljati stare grehe, ki imajo marsikatero ponesrečeno stavbo na vesti.
Javna gradbena podjetnost se je kazala posebno v izgradnji cest. Kaidrminski fond, v katerega je prispevalo mariborsko gospodarstvo toliko milijonov, je le počel polagoma dotekati nazaj ter se izpreminjati v lepe tlakovane ulice, v novo carinsko pošto, žal pa je še odrekel v pogledu nove carinarnice. Največja pridobitev je tlakovanje in pričetek ureditve Aleksandrove ceste, ki je dobila že sedaj povsem nov izgled ter bo še pridobila z ureditvijo promenadne poti ter asfaltiranjem hodnikov. Končala se je v minulem letu tudi tlakovana Sodna ulica, Einspielerieva ulica do Počehovskega potoka ter rampa pred glavnim kolodvorom. Porabilo se je za tlakovalna dela nekaj nad 4 milijone dinarjev. Kanalizacijsk h del v večjem obsegu se ni izvrševalo, ed:no nadkritje poioka pod Kalvarijo, ki je stalo 130.001) Din, je treba sem prišteti. Načela se je ureditev Pobreške ceste ter spojitev Smetanove ulice z mestnim središčim. Omeniti je nadalje kopanje novega velikega vodnjaka v Betnavskem gozdu, s katerim se ho znatno [>ovečala kapaciteta mestnega vodovoda, preselitev llanovinskega dečje-ga doma v nove prostore v preurejeni banovinski stanovanjski hiši !er preuredba dosedan ega dečje-ga doma v povečano oskrbniinicu. Od javnih stavb ju carinska pošta velika pridobitev. Poslopje, v katerega se je zazidalo 5 milijonov, je že skoro docela izgotovljeno ter se bo vselitev uradov kmalu izvršila. Druga važna stavba je Delavski azil, ki bi bil že pod streho, da ni nenadna zima zavrla nadaljevanje dela. Poslopje bo dvonadstropno, ker se je posrečilo zasigurati povečanje tozadevnega kredita.
Največji razmah je v minulem letu dosegla tekstilna industrija. Celo vrsto novih podjetij smo dobili v mestu, še več v okolici. Vsaka večja prazna dvorana, nekdanji hlevi in drugi prostori se že iz-preminjajo v tekstilne obrate, ki jih je v Mariboru in okolici že 26. Najbolj se je povečala Hutterjeva tovarna, ki je zgradila no.-o predilnico ter postavila temlje za povečanje tkalnice. Hutterjeva predilnica je najmodernejše podjetje cele srednje Evrope ter je opremljena z najnovejšimi angleškimi stroji. Novo predilnico si je postavila tudi tovarna Zelenka in drug, obrate pa so povečale še tovarna Doclor in drug, Mariborska tekstilna in tovarna svile Tho-ma. Novo veliko podjetje je »Jugosvila«, ki gradi letos še bombaževinasto tkalnico ter obeta povečanje vseh obratov.
Novo leto nam prinaša v javni gradbeni podjetnosti realiziranje naslednjih nač-tov: carinarnica, izgotq,vitev delavskega azila, pričetek adaptacije gradu, nove zasilnostanovan ske zgradbe, dovršitev novega vodnjaka, nada jevanje tlakovanja cest, ureditev Smetanove ulice ter Pobrežke ceste i odstranitvijo Torkove hiše. Teksti na induftrija bo nadaljevala s povečanjem svojih obratov in oheta te Se ustanovitev novih podjetij. Na manj izgledov je zopet za zasebno stanovanjsko gradbeno pod'elnost. Tu je pač glavna ovira v pomanjkanju gotovine, če hn v te-m oziru nastopil utfoden preobrat, potem bo Maribor porasel za rekordno število novih zgradb.
Ladje plujejo prav za prav po zlatem
morju Morje vsebute velikanske množine zlata in srebra
Oceani ne vsebujejo samo mnogo soli, temveč tudi zlata in srebra. Množina zlata, ki leži v morju, je tako velika, da bi prišlo v posest vsakega človeka na z mlji zlata v vrednosti enega milijona dinarjev, ako bi se posrečilo ta velikanski zaklad dvigniti iz morja.
To ni bajka, temveč to ugotovitev vsebuje poročilo priznanega ameriškega raziskovalca, ki ga je priobčil Smithsonian Institut. To poročilo na-vaia, da vsebuje morska voda zlata in srebra v fantastičnih množinah. Žalibog pa ugotavlja isto poročilo, da se dozdai ni posrečilo najti metode, s pomočjo katere bi lahko pričeli pridobivati zlato in srebro iz morja. Niti kapljice ne moreš dvigniti iz morske vode, da ne bi istočasno dvignil milijone molekuJov zlata, trdi poročilo. Morska površina je tako debelo pokrita z molekuli zlata, da lahko trdimo, da vse ladje plavajo na zlatem morju. Kilogram morske vode vsebuje okoli 45-mi-lijonski del miligrama zlata. Učenjaki so dognali, da znaša površina vsega morja na svetu 365 mili-lonov kvadratnih kilometrov. Povprečno lahko ra-
čunamo, da je morje globoko tri kilometre. Tako ! pridemo do sklepa, da Vsebuje morje okoli ene milijarde kubičnih metrov voide, ki tehta seksti-ljon kilogramov. Sekstiljon je številka z 21 ničlami. Ako spremeniš miligram v unče, potem vsebuje ta množina vode nič manj kakor triljon 500 mili-| jard unč zlata. Tako bi prišlo na vsakega človeka i na svetu 700 unč zlata, kar je vredno okoli 14,000 I dolarjev, če računamo, da plačamo 20 dolarjev za unčo zlata. Spričo sedanjega padca dolarja bi se ta znesek še povišal.
Morje torej vsebuje neizmerne količine zlata. Tako ugotavlja to poročilo. Toda kdo naj ta za-! klad dvigne iz morja? Teoretično je sicer mogoče pridobivati zlato iz morske vode, toda stroški za to bi bili v razmerju z vrednostjo pridobljenega zlata previsoki.
Morska voda vsebu.je tisočkrat več srebra kakor zlata. Poleg tega vsebuje tudi železo, fosfor, baker, arzen, cink, jod, magnezijo, kalcij in mnoge druge rude.
V Barceloni je bil pri ogromni udeležbi katalonskega ljudstva pogreb predsednika katalonskega avto-nomističnega gibanja, polkovnika Francisca Macie.
Zadnja pot romunskega ministrskega predsednika
Ministrskega predsednika Duco spremljajo na zadnji poti v Buka-reši. Takoj za krsto gre ministrski predsednik Augelescu
Po grehu kazen - Otrokova pravica
Francoski vojak Chindler, ki je prišel leta 1916 v nemško ujetništvo, je zapeljal ubogo dekle, ki je delalo pri istem kmetu. Čeprav ji je oibljutboval zakon, je pozabil na njo in otroka, ko se je po koncu vojne vrnil v domovino. Kmalu se je poročil in prevzel posestvo v bližini Nancyja. A letos ga je le našlo ravnateljstvo draždanske sirotišnice, kamor je bila izročila nezakonska mati v vzgojo otroka. Zahtevalo je pri francoskem sodišču preživnino. Chindler je od kraja poskušal zatajiti otroka, ki ga ni nikoli videl. A sodišče prve stopnje mu je naložilo mesečno plačilo v znesku 180 frankov, dokler ne bo postal njegov sin 16 let
star, Chindler se je pritožil na vzklicno sodišče. Njegov odvetnik je poskušal vstvariti protinemško razpoloženje s tem, da je govoril o trpljenju nekdanjih vojnih ujetnikov. A vzklicno sodišče je kljub temu upoštevalo samo otrokove pravice. Priznalo je, da mora biti kaznovan na nemškem ozemlju 4:vršen prestopek po nemš'ki postavi. Zato je naložilo obtožencu preživnino, počenši z letom 1928, kadar je bil dospel deček v zavetišče, čeprav je vložila sirotišnica svojo tožibo šele letos. Na ta način je moral Chindler plačati takoj 13 tisoč frankov.
Sc. maša nad zemljo v burit in viharju
Ruske gosti so najboljše
V Moskvi so te dni priredili nenavadno tekmo. Ta naj bi pokazala, katere gosli so najboljše. Priznani umetniki iz vsega sveta so preizkusili gosli najrazličnejših tovarn. Umetniku so zavezali oči, tako da ni mogel vedeti, na kakšne gosli igra. Preizkusili so gosli slovitih tovarn Stradivari, Amati in Gvarneri, toda obenem tudi gosli najmodernejšega ruskega izdelka. Uspeh tekme je bil prav senzacionalen. Umetniki so se izrekli za ruske gosli, katerim so tudi prisodili 5 prvih nagrad in šele šesto nagrado so dobile gosli Stradivari.
Cerkvena edinost v petju
Samogovor arheologa: Že davno so ugotovili, d; so živele sardine tudi v kameniti dobi, toda da bf že takrat sardine konservirali v takšnih škatlah, je zame vsekakor novo odkritje.
Janezku je prinesel Božiček železnico i vlakom.
>>Ali nisi prav zadovoljen s tem darilom?« »jasno povedano, očka, misiii sem, da mi bo prinesel kaj času bolj primernega. Na primer ra-keuii avto ali stratosierni halona
Jod v jajcu in m!ehu
Jod ima znane zdravilne lastnosti. Zdravniki večkrat priporočajo hrano, bogato joda. Toda jod v brezprimesni obliki je pokvaril že marsikateri želodec ali zobovje. Jod kot dodatek k hrani jo po večini naredi neužitno. Zato se zelo zanima medicinska kemija za novi način pridobivanja organskega t. j. prebavljivega joda. Fiziologija je že davno opazila, da vsebujejo jod tudi jajca z jodom cepljenih kokoši, čeprav ohranijo svojo užit-nost in okus. Danes se že v naprednih deželah prodajajo bolnikom namenjena jajca, ki vsebujejo določen odstotek joda. A to načelo odkriva široke možnosti sodobni medicini. Z jodom cepljene krave dajejo n. pr. jodovo mleko. Razen jtrtlli i vbrizgavajo kemiki živini tudi druge zdravilne sno-I vi. Na ta način pridobivajo za posamezne bolezni I primerno meso, mleko, maslo, sir itd.
Advokat Luis Campanys, borec za avtonomijo Katalonije. ie prevzel nasledstvo polkovnika Macie, predsednika avtonomne republike Katalonije.
List, hi izhaja tOOO let
»Peking Gazette«, najstarejši dnevnik na svetu, je obhajala svojo 1000 letnico. Slavnostna številka je otbjavila različne zanimive spomine in številke. Mod drugim je bilo obglavljenih v teku 600 let 1797 sotrudnikov lista, ki so se pregrešili »zoper sveto vljudnost in s tem žalili čast kitajskega naroda«.
Potniki rednega poštnega letala francoske proge Sajgon—Marseille so ugotovili neko nedeljo, da je med njimi katoliški duhovnik, misijonar iz Indo-ldtaja. Takoj so ga naprosili za nedeljsko mašo. Duhovnik je nagovoril pilota, ki ima isto neomejeno oblast kakor kapitan ladje, in z njegovim dovoljenjem opravil v nedeljo zgodaj sv. mašo. Neki visoki uradnik je bil za mašnega strežnika in z veseljem pripovedoval, da obuja spomine na srečna otroška leta v domači gorski vasi. Vsi potniki s pilotom vred so duhovniku odgovarjali »amen« in peli molitve. Marsikdo je potem zatrjeval, da je zapustila la maša nad oceanom nepozaben vtis. Divjala je huda burja, veter je divje razgrajal okoli letala, in poLniki so vedeli, da samo Bog čuva njih življenje.
Pred 50 leti so francoske čete zasedle Sudan in tako postavile temelje afriški kolonialni sili Francije. V 19. stoletju si je Francija osnovala pravi kolonialni imperij. - Na podobi slovesnost ob
50 letnici v Dakarju.
Pevski zbor ruskega emigrantskega Bogoslov-skega instituta v Parizu je priredil pod vodstvom I. Denisova več zgodovinskih koncertov. Bili so pred vsem namenjeni stari cerkveni glasbi pred Petrom Velikim, t. zv. »Znamenomu razpevu«, ki ne kaže nikakih poznejših vplivov italijanske posvetne opere XVIII. stoletja (kakor pri Bortnjan-1 skem i. dr.). Poročevalci ruskih listov obžalujejo j ^moderne težnje« skladateljev pri harmonizaciji ! starih napevov. n. pr. septakorde v najbo-lj ne-| primernih trenutkih. V tem oziru ima Bortnjanski žalibog še vedno dosti posnemovalcev. Prav har-j tnonizacija zastira poslušalcem porazno slrčnost I starih ruskih molitev z gregorijansko in tudi am-' brorijansko katoliško cerkveno glasbo. Znani glas-i beni zgodovinar Boris Schloetzer zatrjuje n. pr., i d« je popolnoma slična ona ambroziianska »Hvala Bogu na višavah«, ki jo izvajajo pevke pariškega : ionskega benediktinskega samostana (rue Mon-sieur), starim ruskim pravoslavnim napevom z istim besedilom. Lahko bi se takoj izvajala v pravoslavni cerkvi po primerni harmo-ii^aciji.
Naši listi so že poročali o straSni letalski nesreči pri Ruyssiede v Belgiji, kjer je treščilo na velik«./ angleško potniško letalo ter se vžgalo. Zaradi eksplozije so prišli ob živi
letala, skupno 10 ljudL
tla
rijernjc vsi potniki in
Poljsko literarno nagrado za icio 1933 je po delilo poljsko prosvetno ministrstvo avtorici knjige »Dnevi in noči«. AUuiu DabrovvskL
Lovec na muhe
Ameriški posfanik na carski poste ji
Londonski listi poročajo o veličastnem sprejemu, ki so ga priredili v Moskvi novemu ameriškemu med njimi tudi g. Trojavski, ki je bil imenovan za prvega ameriškega poslanika pri sovjetski vladi. V hotelu »Nationalc so dali poslaniku prostore, ki so opremljeni s pohištvom nekdanje carske družine. Na pos elji, ki jo uporablja Bullitt, je bil baje rojen zadnji car Nikolaj 11. Na postaji so pričakovali Bullilla najimenitnejši predstavniki sovjetov, meni njimi tudi g. Trojen ivski, ki je bil imenovan za poslanika v Ameriki. Trojanoveki in Bullitt sta se po pozdravu prijela pod pazduho In tako zapustila postajo. Ko je Bullitlov avtomobil prispel do hotela in je poslanik ugledal zastavo, se je odkril. Bullitt se je pripeljal z las.nim avtomobilom iz Amerike. Zunanje ministrstvo je takoj povabilo Rul-litta na zajtrk. Okoli 80 nameščencev bo štelo ameriško poslaništvo. Vlada je pripravljena pripravili začasne prostore za poslaništvo v palači najvišjega sodišča. Vse kaže, da bo Amerika zidala v Moskvi lastno palačo in Bullitt je že pripeljal s seboj posebnega arhitekta za to.
V Hollywoodu, kinematografski prestolici, imajo zastopnike čudnega poklica, ki lovijo aH vsai podijo muhe. Vazelin in barve, s katerimi so namazani igralci pri posnetkih, privabijo muhe, ki ' nagajajo ljudem pri delu Igravci poskušajo z rokami ali pahljačami napoditi nadlogo. Vse to ovira fotografiranje. Razen tega lahko ostane brenčanje i muh tudi na dragocenem zvočnem filmu z ostalimi glasovi vred. Zato zapodijo posebni nastavljenci muhe, preden utegnejo postati občutljive za igralce in aparat. Med temi lovci je pogumni Муке ; Foley, ki hoče spremeniti dosedanjo tehniko svo-j jega poklica. Nastavljen je pri Paramounthu. Če je v službi, si namaže obrito glavo s sladkornim sirupom in sedi poleg aparata. Potem ne nadle-j gujejo muhe ostalih igralcev njegovi sladki glavi na ljubo.
Speti
Težka atletika
Malo navodil za dviganje roik.
Mnogim se zdi nesmiselno in nemoderno danes govoriti o dviganju ročk, ko je smuk takorekoč vladar uied vsemi športi. Priznati je ireba vse velike prednosti smučanja, toda vedeti moramo tudi lo, da jih jo uinogo, ki si tega idealnega zimskega športa ne morejo privoščiti iz tega ali drugega razloga in, da jiii je tudi mnogo, ki jih smučanje ne veseli in ne zanima, ampak imajo večje veselje n. pr. do telovadbe, težke atletike, sabljanja itd.
Pred nedavnim časom smo si na kratko ogledali težko atletiko in smo videli, da obsega tri športno vrste: dviganje ročk, rokoborbo in boks. Danes nekoliko besed o dviganju ročk.
Za to panogo rabimo železne ročke. Vaj z roč kami jo toliko, da se more s tako obilico In pestrostjo vaj primerjati malokatera šporina vrsta.
Potrebno pa je, da dvigaiec popolnoma obvlada svoje telo, da ima močno voljo in sposobnost hitre duševne koncentracije. Te lastnosti dobi dvigale« šele po dolgotrajni, vztrajni, vestni in sistematični vaji. Jasno jo, da take vaje ne morejo ostati Dre/, učinka «in duševnost dvigalca.
Mi si hočemo ogledati le one vaje, ki se ocenjujejo pri mednarodnih tekmovanjih in sicer: potegi, sunki in lezna dviganja. Vsaka \1 i / a teh vaj se izvaja z des-EJ№»"Ч?«*V»4a" levico ali pa r^' ~	obojeročno. Poleg teh
vaj imamo dvig od tal do vzravnave, vihtenje ročk, dviganje ročk v počepu, v mostu itd.
Poleg je vaja, kjer ne pride toliko do izraza telesna moč, kakor spretnost, hitrost in sposobnost koncentracije dvigalca. Vaja se izvede na ta način, da ročko, ki jo držimo z nadprijeniom (dlan obrnjena dol) in sicer v sredi pri levo- in desno-ročnem potegu ali pa v primerni razdalji od srede na levo in desno pri obojeročnem potegu, z vso silo potegnemo tik ob telesu, brez kakega presledka do stegnjene ozir. do stegnjenih rok nad glavo. Uspeh je odvisen od hitrosti in pravilnega potega tik ob telemi. Zanimivo pri tej vaji je. da razlika med enoročnim in obojeročnim potegom ni velika. Enoročni poteg 50 kg ali dvoročni 65 kg je že lep uspeh, ki ga more srednjemočan človek doseči šele po dve ali večletni vaji.
Sunek je vaja. kjer more doseči človek, absolutno vzeto, največji uspeh. Zato se pri dvigalcih ta vaja najpogosteje goji in često na škodo drugih vaj. Izvede se sunek takole: Pri enorofnem sunku primemo ročko v sredi s podprijemom (dlan obrnjena gor) in si jo naložimo na rame brez pomoči os'ate roke (prosto) ali pa s pomočjo ostale roke (ne-proeto). Ko smo dvignili ročko do ramen, si uravnamo dihanje, zberemo vso moč in sunemo ročko kvišku do vzročenja (stegnjena roka) nad glavo. Pri obojeročnem sunku imamo ista dva dela vaje: prosti ali neprosti dvig na prsi in nato krepki sunek do vzročenja rok nad glavo, kjer je obdržati ročko ifl&fi sekund. Glavno pri sunku je, da v tis em trenutku, ko ročko sunemo, skrčimo nogi ter tako-rekoč pademo pod ročko in se nato vzravnamo. S tem vzamemo rokama skoraj vse težko delo, ki bi ga sicer morali opraviti in ga prenesemo na vse telo. Treba pa je pripomnili, da se pride do popolnega sunka, t. j., da se pri najmanjši uporabi sile doseže največji uspeh, šele po dolgi in sistematični vaji.
Tezno dviganje pa je dokaj enostavno. Izvede se tako, da si ročko prosto ali neprosto naložimo na ramena pri enoročnem aH na prsi pri obojeročnem dvigu, ter jo nato počasi dvignemo do vzročenja (— stegnjenih rok) nad glavo. Pri tem se noge ne smejo skrčili, nili se ne sme križ ulekniti, sploh so ne sme telo nikamor nagniti.
Za vse vel.ia važno pravilo: imej nasprotnika vedno v očeh. Nasprotnik je ročka, ki jo moraš premagali in ki jo torej moraš vedno gledati. Za začetnike velja še eno pravilo: ne delaj pretežkih vaj, ker so silno škodljive. Vadi z lahkimi ročkami ler pogosto (trikrat na leden) in glej, da si pridobiš tehniko dviganja, t. j., da pri posameznem dvigu sodeluješ s celim lelesom in najbolj ekonomično uporabiš svojo moč in hitrost.
Danes velja za najboljšega dvigalca Francoz Rigoulot, ki potegne z eno roko preko 100 kg, obo-.ieročn-o pa 130 kg in sune oboieročno okoli 180 kg. Dobri dvigalci so še naslednji: Svoboda, Sladler, Oadine, Schielberg, Hueneberger, Lurich. Alzin itd. V dviganju, držanju. nošenju in vihtenju ročk, uteži In bremen so se odlikovali prav posebno hralje Sa-ccn, Znikin in Paddubni in še mnogo drugih. V ta oddelek spada n. pr. dviganje topa in nošenje konja (Kari Abs) po vzorcu Milona Krolonskega.
V naši državi ta šporl še ni prav posebno razvit. Vzrok je v pomanjkanhi izveibanih trenerjev Pred leti ie nbstoial v Ljubljani akademski težk-oalletski klub, ki se je resno in sistematično pečal z dviganjem ročk in kier so posamezniki dosegli že lepe usoehe. Iz te<ra kluba |e pnzneie izšla inlcijativa za ustanovitev težkoatletske sekcije SK Tliriie v Liub-tiani. ki ima sedaj naiboliše dvigalce ročk v državi.
Želeli bi bilo, da se ta šporl čimbolj razširi me t našo пк-Sko mladino. Literature v slovenskem Jei'.'kU o težki atletiki nimamo, prinorečam-n pi dn.bno hrvnteko knjižico »Težka atlelikn«. k' jo le napisal Rnlf J. Hokc. —	Srn. R.
Teh шв za zimsbi po hal
Na praznik v soboto in nedeljo se nadaljujejo nogometne tekme v prid brezposelnim igralcem.
Visok sneg in muhasto vreme je prekrižalo načrte i nogometašem i zimskim športnikom, tako, da smo osltili za božične in novoletne praznike brez športnih prireditev v Ljubljani. Da bomo pa vsaj zadnji konec božičnih praznikov izrabili tudi v športno namene, se je ŽSK llermes potrudil iu seveda tudi precej žrtvoval, da se bodo mogle odigrati tekme v prid brezposelnim igralcem na njegovem igrišču. Tako bomo imeli priliko oba praznika gledati v Ljubljani nogometne tekme za omenjeni pokal, ki se bodo odigrale po naslednjem redu:
Na prazniik sv. Treh kraljev (v soboto) ob 13: llermes—Sloga ob 15 Primorje—Mars; v nedeljo ob 13 Jadran—Reka, ob 15 Korotan (Ljubljana)—Ko-rotan (Kranj).
Vse tekme bodo zelo zanimive in lo tembolj, ker v Ljubljani že delj časa ni bilo nobene športne prireditve. Sloga bo imela precej težko stališče s llermesom, še bolj pa seveda Mars s Primorjem. Radovedni smo, kako se bo odrezal prvak Gorenjske kranjski Korotan, ki je dosegel lansko lelo prav iepe rezultate.
Prosimo, da м občinstvo v čimvečjem številu udeleži teh prireditev, ki iuiajo poleg športnega tudi velik eocijalen pomen.
Službene ob}o ve LNP
(Seja u. o. 22. dec. 33.)
Prisotni gg.: Rybaf, Kuret, Novak, Btilje-vič, Kačar, 1 evalek, Drufovka in Jugovec. — Odsotni gg.: ravn. Šetina, ing. Debelak, Kralj, Melicer (upr.), Stanko, dr. Kosti, Logar, Vos-pernik, Malovrh, Dorčec, Skalar, Petrič (ne-upr.). — SK Slaviji se na dopie od t5. XII. 1433 pismeno odgovori. — Na znanje se vzame dopie ČSK. br. 4-57 od 6. XII. 1933, s katerim dostavlja skico igrišča. — SK Iliriji se na njen dopis od
14.	XI. 1933 pošlje liefinitiven odgovor. — Opozarja se klube, da pošiljajo pošto za LNP na uradni naslov (poštni predal 138) ali v smislu določil potls. pravil tajniku I. Za pošto, ki ne bo dostavljena na ta naslova, LNP ne odgovarja. — Na znanje se vzame dopis SK Železničar, Maribor, od 2t. XII. 1933 in se potrjuje prejem skice igrišča, ki je bila temu dopisu priložena. — Na znanje se vzame poročilo delegacije o poteku redne glav. letne skupščine JNS od 17. XII. 1933. — Odobri se dopust do
15.	junuarja 1934 I. blagajniku LNP g. ravn. Šetini. — Tajnik 1.
Naši drsalci na odlični t išini
jugoslovanski prvak v umetnem drsanju g. Polo Schvvah, član KS Ilirije, in njegov rojak. mladi talent g. Gvido Sernec, sla se udeležila prvenstev Visoke Ta tre v umetnem drsanju ter stu dosegla zelo lepe uspehe. Sr-hvvab je zasedel drugo mesto s 505.1 točkami takoj za inž. Pražnovskem, drsalcem svetovnega slovesa. Sernec (Mi je zasedel s 337.-1-4 točkami četrto mesto. Našima vrlima drsalcema iskreno čestitamo k uspehu.
*
Razpis klubske tekme. Smuč. klub Ljubljana razpisuje za nedeljo 7. januarja pri svojem domu na Pokljuki I. del klubskega prvenstva v kombinaciji, ki ga je moral prenesti na omenjeni kraj zaradi izredno neugodnih snežnih razmer. Pri klubskem prvenstvu se ocenjujejo še posebej teki in skoki. V nedeljo na Pokljuki tekmujejo seniorji na 15 km, juuiorji do 16 leta i>a na 6 km. Ostali del tekmovanja se vrši pozneje. Start v nedeljo ob 9 dopoldne pri domu. Cilj istotam.
SSK Maraton, Maribor, priredi v nedeljo 7. januarja svoj klubski dan s siuuškinii tekmami dam, gospodov in otrok, na Činžatu pri Fali, o čemur je naš list že pred par dnevi poročal Za vodstvo tekem je določen naslednji sodniški zbor: Predsednik dr. VVankmiiller A.; nam. dr. Vatovec Er.. Tehnični vodja: Zvezni sodnik Aljančič L.; nam. Kramberger t r. Star-terja: Dostul A. in Krambergar Fr Sodniki na cilju: Aljančič, Doetal, Kramberger. Čaeome-rilca: Grešak C. in llameršak Vinko. Zapisnikarji: Zedničel E., Goleč J., Pohar Mara Zdravnika: dr. VVankmiiller A. in dr. Lutman Stanko. Nadzorniki proge: Korman Leopold in 6 klu-bovih članov. — Prosimo vse člane in članice, da se poslužijo prijavnice in prijavijo udeležbo za sebe in svoje prijatelje in znance. Prijavnice se dobijo pri klubovem tajništvu na Koroški cesti 1. — Za prijatelje in znance, ki niso člani kluba, pa bi se tekem radi udeležili, morajo prijavnico sopodpisuti člani kluba, ki s svojim podpisom jamčijo, da dotični niso člani drugih klubov ali organizacij.
Ljubljanska zimsko-sportnn podzveza ima drevi ob pol 20 v damski sobi kavarne Emona sejo upravnega iu tehničnega odbora. Na dnevnem redu jc izvedba podzveznega prvenstva. Gg. dr. Kuhelj. Kopriva, Predalič, Hayne. Kuhar, Šmuc, Iskra. Turnšck. Steiner, Vučnlk in
Kajfež sigurno.	. ,
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 19 bo v klubski .sobi kavarne »Evrope« važna seja načelstva, katere naj so zanesljivo udeleže gg Vodišek, Baltezar, Banko. Habie, Oster-man. Šporn. Dobovšek in Jerančič. Atleti se opozarjajo, da so treningi v te ovadnici na Grabnu radi božičnih počitnic prekinieui in se bodo nadaljevali z 9. januarjem. - Nacelstvo.
Smučarski klub Ljubljana sporoča na mnogoštevilna vprašanja glede prevoza tujcev in Smučarjev iz postaje Bled. odnosno iz postaje 1 esce-Bled do novega smučarskega doma na Pokljuki, da je glavno otlhajališče za vožnje s sanmi vedno Parkhotel na Bledu. Iu so stalno na razpolago sani. Avtobus vozi od vsakega vlaka iz postaje Lesce-Bled do Parkhote a o ceni 6 Din za osebo. Sam od Parkhotela do doma na Pokljuki stanejo 35 Din za osebo (vendar pa za najmanj dve osebi) in to ob rednem odhodu izpred Parkhotela ob 8 zjutraj. Sicer pa po dogovoru z voznikom, vsekakor pa ne več ko 30 Din za osebo.
Vremensko .poročilo JZSZ in SPD
a) Telefonično pn stnnju 30. decembra sjutraj.
Bistrica, Roh. jezero: + lu, oblačno, 120cm snega, sneg južen, smuka manj ugodna. — jezero: —2", oblačno, 50cni snega, mirno. — Kranjska zora, Rateče-Planiea: barometer se dviga, —2 , visoka megla, dežuje s snegom, 130 cm snega, san-kališče uporabno, Vršič in Tamar 350 cm prsica. Kočevje- + 1°, zelo oblačno, mede, 5 cm novega snega na podlagi 40 cm, sankališče neuporabno, sneg južen. - Zelenica: -6". vreme jasno, veter lahki sever, 40 cm novega suhega prsica na podlagi 120 cm, smuka prav dobra.
b) Pismeno po stanju 29. decembra.
Rateče-Planica: 0°, vreme južno, mirno, 10 cm noveea snega na podlagi 120 cm, sneg južen, srnukc na zvoženem terenu dobra, smuka v planinah neugodna. - Dovje Mojstrana: -3", sneži, mirno. 5 cm novega južnega snega, smuka ugodna, skakalnica uporabna, Izgledi ugodni, smtiški tečaj ee vrši, sprejemajo so nove prijave. — Planina Sv. Križ nad Jesenicami: — 1", sneži, mirno. 50cm novega snega na podlagi 75 rin. .-neg prsič, smuka Idealna izgledi za nedeljo ugodni, smuka v planinah Idealna. - Vrhnika: - V, vreme slabo, veter zahodnik. 25 cm novega snega mi podlagi, sneg moker, južen, smuka manj ugodna, izgledi za praznike dobri, smuka v planinah dovolj ugodna^ — Dloke: —2", oblačno, veter vzhodnik, 70ctn južnega snega, smuka dobra, izgledi dobri. — Krvavec: — 4", 20 cm prsica na zmrznjeni podlagi, smuka idealna.
Vremensko pottičilo. Mojstrana. 3. jan. 3.1: Milo. skoraj jasno, brez omembe vrednih izdavili. — Smuka dobra, izgledi za nedeljo prav
Gospodarstvo
m
Znižanje obrestne mere v Bo Ig
•••
V zvezi z ureditvijo vprašanja dolgov, o katerem poročamo na drugem mestu, ie bolgarska Narodna banka znižala uiskontno obrestno mero od 8 na 7%, lombardno obrestno mero pa od 9 na 8%.
S tem znižanjem je oficijelna obrestna mera v Bolgariji nižja kot pri nas. Danes ima samo še Albanija isto obrestno mero kot mi, višjo pa Rusija. Po 1% znaša obrestna mera v Bolgariji in Grčiji.
Jugoslovansko gospodarstvo
Za svojo 25 letnico je izdal "Jugoslovanski Lk>yd«, gospodarski dnevnik v Zagrebu, velik zbornik »Jugoslovansko gospodarstvo«. Večino materiala je zbral in sestavil lastnik in urednik »Jugosl. Lloyda« g. Joso Lakatoš. Deloma je ta zbornik smatrati kol nadaljevanje »Gospodarskega almanaha«, ki je izšel pred leti. Vendar je docela samostojno delo.
Priznati moramo, da je v Zborniku osredotočeno ogromno delo in žrtev pri današnji neorganiziranosti statistične službe pri nas. Knjiga vsebuje ludi podatke o važnih gospodarskih panogah v svetovnem obsegu, kar dobro služi za primerjavo posameznih držav. Veliki obseg knjige se vidi že iz naslovov posameznih poglavij: Prebivalstvo. Kmetijstvo. Agrarna reforma. Zadolžitev kmeta. Rudarstvo in topilništvo. Gozdarstvo. Zunanja trgovina. Promet. Tujski promet. Zadružništvo, dennrstvo. Državne finance. Industrija. Soc. zavarovanje.
O zadolžitvi kmeta ima knjiga več zanimivih delajlov iz ankete Priv. agr. banke. Odsek o industriji vsebuje tudi sezname ind. podjetij važnih strok. Pri nekaterih podatkih bi si želeli več detajlov in vpoštevanja najnovejših statistik, vendar to ne kvari celotne slike, ki ie zelo pregledna.
Cena knjige? Naroča se pri »Jug. Lloydu«.
Moč valutnih blokov
Blok držav, ki so ostale zveste zlatemu standardu, obsega tele države: Francijo. Italijo, Belgijo in njih kolonije, Švico, Poljsko in Češkoslovaško. Vse navedene države imajo 12.22% vsega prebivalstva in 22.60% vse svelovne trgovine. Drugi blok tvorijo šterlinške države: Anglija, Dominijotii in skandinavske države. Vse te imajo 22.62% vsega
Erebivalstva na svetu in 33.36% svelovne trgovine, iržave, ki imajo srebrno valuto: Kitajska, Perzija itd., imajo največ prebivalstva 34.27%, toda pri svetovni trgovini so udeležene samo s 6.58%. Nato pridejo severnoameriške Združene države s 6.75% vsega prebivalstva in 13.07% svetovne trgovine. Toda k Uniji bo treba prišteti še nekatere druge ameriške države.
Obrestna mera zagrebških bank znaša po sporazumu vseh zavodov 12.5% za dolgove in 6.5% največ za vloge. Sploh so banke in denarni zavodi izven Slovenije prilagodili obrestno mero za dolgove na 12.5%. Toliko znaša obrestna mera tudi pri bankah v Sloveniji, 10.5% pri regulativnih hranilnicah in 9.5% pri zadrugah. Obrestna mera za vloge znaša izven Slovenije 6.5%, v Sloveniji pri zadrugah in regulativnih hranilnicah 4 oz. 5% za vezane vloge, pri bankah pa je obrestna mera neenotna.
Nova zgradba Državne tiskarne v Belgradu. Prosvetno ministrstvo je razpisalo ponudbeno licitacijo za zemljišče, na katerem naj bi se zgradila nova državna tiskarna. Zemljišče mora obsegati 6000 do 8000 ms v gotovem delu mesta.
Koliko je Rusi'a dolžna Nemčiji? Do nedavnega je bila Nemčija največji dobavitelj Rusije. Še dne 1. januarja 1933 je znašal ruski obligo Nemčiji 1200 milijonov mark, v teku leta 1933 pa se je zmanjšal na 7C0 milijonov.
Zaščita dolžnikov v Bolgariji bo stopila v kratkem v veljavo. Olajšave bodo dobili dolžniki za vsote od 2000 do 1 milijon levov. Odplačilo sc razdeli na 10 let iu je treba prvi dve leti plačati samo obresti. Dane so olajšave tudi garantom. Olajšave veljajo za kmete, trgovce in obrtnike, možne so pa tudi za delavce, pripadnike prostih poklicev, ura.I nike, upokojence, invalide itd. za dolgove do i I milijona levov, saj jim je dovoljen štiriletni mora torij pri obrestni ineri 89i.
Zavarovanje vlog v USA, o katerem smo ze pisali, se je začelo izvajati 1. januarja 1934. < 'd 13.432 Slatcbank jih k zavarovanju ni prislonilo 141. Zavarovanje se zaenkrat nanaša samo na vloge do 2500 dol., s 30. junijem pa bodo zavarovane vse vloge do 10.0C0 dol. s 100%, od 10.000 do 50.000 dolarjev s 75% in nad 50.000 dol. s 50%. S sedanjo uvedbo zavarovanja bo zasigurana polna vrednost vlog 21,748.754 vlagateljem, I. j. 97% vseh vlog de 2500 dol.
Rffico in ameriške banke. Do 1. januarja je Re fico kupila za S00 milij. dolarjev prednostnin delnic raznih bank.
Znižanje diskonta v Litvi. Litvanska banka je znižala diskont od 6 na 5%.
Bor 7 M
Dne 4. januarja 1934.
Denar
Danes sta narasla Pariz in Newyork, popustili pa so tečaji Amsterdama, Bruslja in Berlina, do-čim so druge devize ostale neizpremenjetie.
Avstrijski šiling je bil tia ljubljanski borzi zaključen po 9.12, na zagrebški po 407 in belgraiski po 9.03. Grški boni so uolirali v Zagrebu 39 bi., v Belgradu 34.50-35 (35).
Ljubljana. Amsterdam 2298.74—2310.10, Berlin 1362.36- 1373.16, Bruselj 795.24 -799.18, Curih 1108.35—1113.85, London 185.30—1P6.90, Newyork 3588.83—3617.09. Pariz 224.57-225.6'), Praga 170.12
—	170.98, Trst 300.57—302.97.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 51.982 Din.
Curih. Pariz 20.2625, London 16.76, Newyork 328, Bruselj 71.70, Milan 27.16, .Vladrid 42.50, Amsterdam 207.375, Berlin 123, Dunaj 72.80 (57 SO). Stockholm 86.40, Oslo 84.20, Kopenhagen 74.S5 Praga 15.35, Varšava 53.05, Atene 2.95, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Tendenca jc bila nekoliko slabejša, kar se je poznalo tudi pri tečajih, ki so bili nižji. Promet je oživel in je znašal danes: vOjiia škoda 1500 koin., T/c inv. pos. 1C0.0C0 ler 8% tiler 2000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 100 delnic Priv. agrarne banke ter 150 delnic osjeske sladkorne tovarne.
Ljubljana. 7% inv. pos. 54— 55, agrarji 26 den., vojna škoda 296 - 297, begi. obv. 36.50 den„ 8% Bler. pos. 38—40, 7% Bler. pos. 35-36, 7% pos. DHB 52 den.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 52 den. agrarji 26.50—28, vojna škoda 296.50—297, (296.50, 296.75, 297), 2. 290- 292 (290), 3. 289 290 (290), 4 290 bi., 6% begi. obv. 37.50- -38, 8% Bler. pos. 38 —38.50 (38), 7% Bler. pos. 35-37, 1 ob. srečke 10
—	13, Srečke Rdečega križa 9—15. — Delnice: Narodna banka 3800 den., Priv. agr. banka 236 —237 (235. 237), Šečerana Osjek 125-132.50 (130), linpex 50 den., 1 rboveljska 120—130.
Belgrad. Narodna banka 3860 zaklj. Priv. agr. banka 235-236 (235, 233), 7% inv. pos. 54.50 -55 (55.50, 55), agrarji 29 bi., vojna škoda 297—299 (29S, 296.50), 2. 297 bi.. (292). 6% begi obv. 38.75 ; -39 (39, 38.25), 8% Bler. pos. 38-39, 7% Bler 1 pos. 35—36.
dobri. 7a pravoslavni božič se vrše smučarski tečaji za začetnike in za boljše smučarje [>od vodstvom drž. prvaka v kombinaciji, g. Jakopiča Albina. Prijave sprejema Smučarski klub Dov je-Mo jst rti na.
Dortinundskik šestdnevnih kolesarskih dirk, ki
se vršijo od 12. do 18. t. m. po novih pravilih, se bo udeležilo 15 moštev.
Pri kolesarski dirki v dvorani, ki se je vršila za
poklicne dirkače za veliko darilo Antvverpna, je zmagal svetovni prvak Scherens (Belgija) s tremi točkami pred Albert Richterjem, Honemannom in drugimi. — Svoječastii svetovni prvak v cestni dirki Ronsse (Belgija) pa si je priboril veliko Luvlen-da-rilo v dirki z dvosedežnim vodstvom v treh tekih na 59.75 km pred Nizozemcem Pijnenburgom, Italijanom Guerro in francoskim prvakom Ch. Pelissie-rom.
Mednarodno tekmovanje v dviganju ročke namerava izvesti francoska težkoalletska zveza letos. Vsaka včlanjena zveza naj bi postavila na ta miting po dve najboljši pelorict (od peresne do težke). Tekmovalo se bo v olimpijskem troboju.
Italija ima zlato športno knjigo, ki jo je uvedla fašistična vlada in v katero se vpisujejo vsi športniki, ki so dosegli kake posebne uspehe na športnem in telovadnem polju.
Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju parov se bo letos izvedlo v Helsingforsu o priliki 60 letnice obstoja tamkajšnjega »Skridskoklubba« v dneh 22. in 23. februarja. Poleg tega sc bo vršilo Se mednarodno tekmovanje v umetnem drsanju gospodov, dam in veteranov.
Beccali, famozui italijanski tekač in svetovni rekorder pojde začetkom leta 1934. v Ameriko, kjer lx> startal pri raznih prireditvah v dvoranah. Dne 3. februarja nastopi v Nevvjorku, 10. februarja v Bostonu. 17. in 24. februarja zopet v Newyorku. Beccali bo naletel v Ameriki na zelo močne nasprotnike kakor: Cunninghama, Venzkeja in Bon-tnrona. Najnevarnejši bo vsekakor Cunningham, ki se jc prav posebno pripravil na (e notranje naslo-|>e, kajti preti kratkim je pretekel v dvorani eno miljo v izbornem času 4:12.
Ameriške plavačice popravljajo svoje rekorde. Pri plavalnem mitingu, ki se je vršil v Miami, so ameriške plavačice postavile celo vrsto novih rekordov. Miss Bridges je plavala 200 jardov hrbtno v času 2:48, Miss Oovednik je preplavala 1(X) jardov prsno v 1:21 in Miss Knigbt je zmagala v pro-slom plavanju na 300 jardov v času 3:45.2 in 300 m pa v času 4:07.2.
Japonci so povabili na svoje državno plavalno prvenstvo, ki se vrši v avgustu v Tokiju, celo šumo najboljših ameriških plavalcev. Ker je tudi ameriška plavalna zveza privolila svojim plavalcem slar-lali v Tokiju, je njihovo sodelovanje toliko kol si-"iirno. Od Američanov pridejo v prvi vrsti: Laufer, Kojac, Medica in Flanagan.
Radio
frogrrrml Hadio-Llnhllnna»
Petek, 5. Januarja; 12.15 Reproduc. koncert
slov. narodnih v duetili — 12.45 Poročila _ 13.00
Čas, cigani svirajo v reproduc. glasbi — 18.00 Žaba vtio predavanje (Viktor Pimat) — 18.30 Ob Eriavčevi 100 letnici (dr. Slodnjak) — 19.00 So-kolstvo — 19.30 Izleti za nedelio (dr. Rudolf Aa-drejka) — 20.00 Prenos iz Zagreba: Koncert — 22.00 Čas, poročila, reprodukcija Smetanovega godalnega kvarteta »Iz mojega življenja«.
Sobota, 6. januar: 7.^0 O selekciji kulturnih I rastlin (ing. Ferlinc B.) — 8.15 Poročila — 8.30 ! Gimnastika (Pustišek Ivko) — 9.00 Versko preda-! vanje (dr. Ciril Potočnik) — 9.30 Orgle, zvonovi in slov. božičnice na ploščah — 10.00 Prenos iz j stolnice — 11.00 Slovenska glasba, izvaja Radio I orkester — 12.00 Čas, reproducimna ruska glasba I — lb.00 Zimska dela v sadovnjaku (Flego Anton) j — 16.30 Šrainel kvartet Pevec iz Hrastnika, vmes I reproduc. valčki — 20 00 Vijolinski koncert ge. i Fanike Brandl — 20.45 Harmonika solo, g. Stanko — 21.30 Čas, poročila — 21.50 Radio orkester ; in Radiojazz.
Drugi profiratiM i
Petek, 5. januarja Belgrad: 16.00 Samospevi _ 20 00 Prenos koncerta iz Zagreba. — Zagreb: 20.00 Schumannov koncert za čelo in orkester — 20.30 Vokalni kon-cerl St. Ivelja — 21.00 Aktovka, dram, prizor — I 21.30 Jugo-sl. narodne pesmi. — Dunaj: 12.00 Ra-r dio orkester — 17.15 Pelje in klavir — 19.05 Koncert dunajske glasbe. — Budimpešta: 13.30 Ciganska kapela — 18.30 Klavirski koncert — 19.30 Prenos iz drž. opere. — London: 20.00 Plesna glasba — 21.00 Angleška glasba, solisti in orkester. — Milan: 17.10 Komorna glasba _ 21.00 Simfonični koncert. — Miinchen: 16.00 Orkestralni koncert — 17.50 Vokalni koncert — 20.10 Sinfo-nični koncert — 21.15 San Olafa Astesona, reci-tativ in zbor — 22.35 Koncert šleske filharmonije
j
Sobota, 0. januarja Belgrad: 17.00 Prenos bdenija iz Sahorne cerkve 21.00 Božične in kok-dne pesmi, poje zbor. j — Zagreb: 20.15 Božične pesmi 20.45 Orkestralni koncert. — Dunaj: 10.10 Koncert na orglah 12.00 ' Orkestralni koncert 17.00 Lahka fjlaeba: orkester j 19.05 Koncert za čelo 20.05 Operna in operet ta j glasba. — BudimpeSla. 12.30 Koncert opernegr orkestra 15.30 Zborovski konctTl 20.20 tSari pleri — Miinchen: 8.15 Koncert na orglnh 16.00 Simfonični koncert 21.00 Koncert simfoničnega orkestra ' — Praga: 9.35 Koncert komornega zbora 17.0П Plesna giasba 19.25 Kris.ovo detinstvo, evclopiteri ska trilogija Berlioz. — Rim: 17 C0 Simfonični koncert 20.10 Vokalni konccrt 21.00 Prenos opite.
MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Din 1"—; tem-lovanjski og asi Dia 2'—. Najmanjši inesek za mali oglas Uia 10'-. Mali oglasi se pla ujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamnega snataja se računa enokolo.iska. 3 mm visoka petilna vrstica po Dio 2'50. Za pismene odgovore giede malib oglasov treba priložiti znamko.
Sobo
v centru z event. uporabo kuhinje — takoj oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 101.	(s)
Opremljena soba
čista, se odda boljši osebi. Vodovodna 17, blizu milnice.	(s)
»IiUMU
Hotelsko sobarico
perfektno, kot prvo moč, z dobrimi spričevali, veščo nemščine, ter zmožno kavcije, sprejme Hotel štrukelj._(b)
Kontoristinjo
zmožno slovenščine in nemščine, samostojno in zanesljivo, s perfektnim znanjem vseh pisarniških del — in
trgovsk. pomočnika
verziranega v trgovini z mešanim blagom, agilne-ga, dobrega prodajalca z lepim nastopom, prostega vojaščine, sprejme s hrano in stanovanjem v hiši Jurej Šterk, Vinica pri Črnomlju.	(b)
Hranilne knjižice
Prve Hrvatske Stedionice kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe z višino vloge in najnižjo ceno na Evgen Lutman, Brezovica pri Ljubljani	(d)
I
Pohištvo
i
Ženinom, nevestam!
Pohištvo iz zaloge kupite vsled solidnega izdelka najceneje edinole pri Avgustu Černetu, Zgornja Šiška, Vodnikova 122, postajališče Heinrihar. (š)
in
Če avto svo/ stan oruda/aS аГ motorja bi \n«bil se rad liri kuncev ti тпнџо nriiem 4lnvrniev na/maniš' insrrai
II
Stanovanja
Stanovanje
sob, popoln kom-fort. se odda za februar. Poiasnila: Dvorakova ulica 6'II1. Telelon 3314 Ič)
Stanovanje
IKSffiJ'
Pekarija
se da v najem. Mertik Ivan v Sv. Jurju ob ščav-nici.	(n)
1ШПШ1
Klavirji!
Planini!
Enpujte na obroke
od Din 400*—
prve svetovne fabrikate: Bosrndorier. Steinway. Forster. 1'etrot, Holzl. Stingl original, ki so
nesporno najboljši! i Lahka precizna mehanika.) Prodaja i i ti izključno le sodni i/velenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Bre/nik
Aleksandrova cesta 7.
VellkaimkH zaloten vseh Klas-benlh Inštrumentov In strun
Posestva
Trgovsko hišo
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbiri naiugodneie in naiceneie tvrdka Kari Prelog, Liubliana. Židovska uiica in Stari trg III
Polenovko
namočeno in suho, prvovrstno in specerijsko čokolado za kuho, kg 34 Din — samo pri Kovačič, delikatesa in specerija, Miklošičeva cesta 32. (1)
Špecerijsko trgovino
na prometnem kraju, radi prevzema drugega obrata, takoj ugodno prodam. — Ponudbe na upravo »S1.« pod »Takoj« št. 100. (1)
Prodajam patent
za električne računalke, za šolske otroke, z vsem inventarjem, zelo poceni, radi prezaposlenosti. — Gamace, Kranj, Klane 47.
s sobo in kabinetom, pli-	s posestvom, pri Maribo-
oom — se lahko takoj	ru, proda za 60.000 Din
odda na Domobranski ce-	Zagorski, Maribor, Fran-
sti 17/1. (č)	čiškanska ulica 21. (p)
Galoše
popravlja najboljše Gumi-klinika, Tyrševa 9. (t)
Dr bel*
MinastR otrobp
kupite naiceneie pri trvdki A VOLK. Ljl BI JANA
Kml|r«a cel« 24.

Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni soprog, očka, tast in ded, gospod
Mendaš Filip
železniški sprevodnik v pokoju
Pogreb bo na dan Svetih treh kraljev ob dveh popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 4. januarja 1934.
Terezija, soproga. Iva, Milka, Slavko, Peter, otroci. Ivan Kocmur, zet; Jantek, vnuk.
SREČNO NOVO LETO želi vsem cenj. odjemalcem in odjsmalkam
Marija Vidma jer
trgovina s semeni CANKARJEVO NABREŽJE 3 LJUBLJANA
Na dan Treh kraljev pri (lamiiu:
★
Prašički, ribe in bržole na ražnju. Najboljši cviček, belokranjska črnina, teran, renski rizling in druge specialitete. Od 5 popoldne dalje svira že od Silvestra znani Havaii-Jazz-band. Odprto že v zgednjih jutranjih urah in se bo serviraia piškova obara, golaž, vampi itd.
Tudi v naši podružn c
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljoni
lahko plačate naročnino za »Slovenca« »Domo ljuba- in oBogohuba«. naročate inserate in dobite razne informaciie — Poslovne ure od pol 8 ziu trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska številka 3030
Obvestilo
Nabarljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani otvori dne 5. januarja 1934 v zgradbi Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani na Sv. Petra cesti št. 25 (preje hotel Tratnik) za člane zadrug včlanjenih v Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev
zadružno prenočišče
Na razpolago so udobne sobe z eno, dvema in tremi posteljami. Cene: Soba s toplo in hladno tekočo vodo, centralno kurjavo, kopalnico in takso od 16 Din do 22 Din za osebo.
Prenočevati morejo železničarji, učitelji in drugi državni in samoupravni uslužbenci in upokojenci (ter njihovi družinski člani), ki so člani katerekoli zadruge, ki ie včlanjena v Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. — Državni uslužbenci! Poslužujte se te koristne in potrebne zadružne ustanove in prenočujte v zadružnem prenočišču.
NABAVLJALNA ZADRUGA USLUŽBENCEV DRŽAVNIH ŽELEZNIC V LJUBLJANI.
FOTOAPARATI
svetovnih tvrdk Zeiss-lkon /' Roden-stock // Volgtlander II Welta H Certo 1.1, d. 1.1, d. H ima vedno v zalogi
FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE
DI ANA
PASTO ZA ZOBE
ŽENINI!
NEVESTE!
V zakonu se Vam obeta lepa, a zelo težka naloga, vzgoja Vaših otrok. Zato Vam priporočamo knjigo:
Vole:
OTROK
I. in II. del
Poglavja o vzgoji, katera Vam pomagajo, da dosežete lepe uspehe na vzgojnem polju..
Knjiga ima dva dela, v katerih Vam podaja pisatelj točne smernice za vzgojo Vaše dece. Vse potrebno najdete v tej knjigi — kako odpravite otroku slabe lastnosti ter ga dovedete črez vse strmine življenja k vzvišenemu cilju, da postane pravi krščanski mož ali žena, kakršne tako nujno rabi slovenski narod.
Knjiga stane I. del nevezan Din 25-—, vezan Din 35*—; II. del nevezan Din 24-—, vezan Din 34-— ter se dobi
pri
H. NIČMAN - LJUBLJANA
Kopitarjeva ulica 2
ljudska posojilnico
v Ljubljani II Miklošičeva cesta 5
v Celja
registrovana zadruge z neomejeno zavezo v novi lastni palači
spreiema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje
Denar fe pri nfef naložen popo'nome varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po seslnikov z vsem svojim premoženjem.
Aleksandra Kahmanova:
Dijaštvo, ljubezen, 71 Čeka in smrt
17.	februarja 1919.
Danes ponoči nas je grozno tuljenje vojaka
Alfjorova zbudilo iz spanja. Vsa baraka je bila v temi; električna luč ni gorela in za vseh osem sob sta bili samo dve majhni petrolejski svetilki, ki so jih uslužbenci nosili s seboj. Nekaj časa je bilo tiho, potem smo elišale, da žvenketajo šipe, mnogo ljudi kriči vsevprek.
»Rdeči so prišli I« je nenadno kriknila Boby-ljeva. »Hvala Bogu, Rdeči soU
Nastala je strašna panika. Skočila sem s postelje in hotela uteči, pa sem takoj padla po tleh. Tam sem obležala in pričakovala Rdečih, smrti...
Po nekaj minutah jt pritekel nekdo k našim vratom in jih od zunaj zaklenil. Bile smo v temi zaklenjene kot v ječi.
»Tovariši« je kričala Bobyljeva na ves glas, »jaz sem proletarka in moža so mi Beli ustrelili 1 Toda tu notri so trgovčeva žena, žena vseučiliškega profesorje in zdravnikova hči, te primite, te ustrelite! Le poetrelite jih! Le postrelite jih k
Zunaj je postalo zopet tiho; nič se ni genilo, ostale smo v temi, samo mesec je bledo svetil sko® zamrzlo okno.
Sele proti jutru je prišla ranocelnica, ki nam je povedala, kaj je bilo vzrok ponočnega hrupa. Vojak Alfjorov, ki je od Bobyljeve zvedel, da ga nameravejo Beli netrellti, je skočil skozi okno in se tako hudo poškodoval, da je proti jutru umrl.
Vojakom, ki so prišli opoldne ponj, da bi ga odpeljali, je prihranil delo ...
18.	februarja 191».
Pod oknom je stala danee ob navadnem času
poleg staršev dnma v žalni obleki, ki je nisem mogla prepoanatl. V pismu so mi starši sporočili, da (e Vadimova mati tu; prišla je obiskat hčer in moža, ki sta na kliniki hi duševno bolne.
Mati Vadimova? Vadimova? Keko čudno, da sem sedaj prvič izza svoje bolezni mislila na Vadi ma I
On je pri Rdečih, mi pri Belih; kako vest ali celo kako pismo prejeti bi bilo povsem nemogoče.
19.	februarja 1919. Vera Ivanovna je nocoj vso noč tako kričala,
da so jo morali prenesti na hodnik. Zdravnik pravi, da je njeno stanje brezupno. Nocoj je umrla Ljenočka. Ubogo dekle! Vso svojo dušo je žrtvovala svojim bližnjikom!
20.	februarja 1919. Prvič sem vstala. Komaj dv« koraka moreni
napraviti, ne da bi se morala usesti. Dali so nvi star, neopran halah, na katerem se še vidi in tudi duha, da je prejšnji nosilec bljuval. Od perila so mi dnli moške spodnje hlače in vojaško srajco. Ženskega perila nimajo.
22.	februarja 1919. Kadar me starši vprašajo, če česa pogrešam,
če sem s čim nezadovoljna, vedno pravim, da ne! Tudi se res ne morem pritoževati; vsi me imajo radi in so dobri 7, menoj. Toda kako ravnajo z drugimi, to me kači!
23.	februarja 1919. Vera Ivanovna je danes umrla. Oba moža,
prejšnji in sedanji, sta obupana.
24 februarja 1919. Tasja je bolniškn sestra, t* srečnim smehljajem streže bolnikom, nosi posode ven, prinaša hrano. ! Ali zdrS?
25. februarja 1919.
Počasi že lahko hodim po sobi.
20. februarja 1919.
Pravkar je bila Tasja pri meni, oblečena v
nvetlozeleno bluzo, ki se jI je zelo prilegala in je
bila v njej jtodobna svetli kuščarici. Bila je močno
odišavljena in si je ustne pobarvala živordeče. Gin-
ljivi izraz slabosti in otroške brezpomočnosti je iz-
ginil, okrog ust ji je igral zjuagoslaven in skoraj
hudoben nasmeh.
»Odšla bom iz barake!« je rekla; »nočne posode prenašati mi je že preneuinno. Preseda mi, igrati svetnico! Dobro se imejte, Alja! Ne pozabite me in hvala vam za ljubeznive besede!«
Cedla je k meni, se me oklenila in začela jokati. Tudi mene je jok posilil. Ali pomoči ji ne morem.	27. februarja 1919.
Greta se bori s smrtjo. Vse dni presedim pri njej, pa kaj morem? Še ua bi jo obrnila, nimam moči, in strežajke še ne mislijo ne na to, da bi ji podale posodo, tako da neprestano moči. Venomer kliče: »Mamica, mamica I«
Električna luč ugasne vsak hip, v sobah je mraz, hrana je skoraj neužitna, vse govori samo eno: da Rdeči zopet zavzemo mesto, da se zopet prične streljanje. Domov hočem, tu nimam več obstanka. Ko bi ne bilo uboge Grete, bi že davno prosila, naj me spuste domov.
1. marca 1919.
Greta je nocoj umrla v strašnih mukah. Stre-žajka Glaša je tudi zbolela; boji se, da jo bomo teple, kakor je ona tepla druge.
3.	marca 1919.
Zopet doma! Alf čudno, v moji duši ni veselja. Govorim malo, rajši molčim. Velike, svetle sobe, dobre jedi, gostje, glasba, zabave, vse to me čudno gane. Navajena sem slišati vzdihe in gledati umiranje.
Pred menoj stoji v ogledalu visoka, sloka oseba. z ostriženimi lasmi, podobna petnajstletnemu dečku. Ali me bo Vadim še ljubil, če me vidi tako?
4.	mami 1919.
Kolčak je bil pri nas v mestu. Bila je nepozabna slavnost: prebivalstvo vseh slojev se mu je zahvaljevalo za osvoboditev od boljševikov. Navdušenje je silno, stotine vstopajo v vojsko kot dobro-voljci. Tudi Griša Filipenko se je priglnsil.
6. marca 1919.
Noš docent se je danes vrnil iz Omska. Iz navade mu še vedno pravim docent, čeprav je že dolgo profesor. Povedal je. da »o Kolčaku dnevi Meti, v Omeku je nepopisna nueda. Glavni vzrok,
da Beli ne uspevajo, je po njegovem mnenju vedenje entente. dvoma, da ententine sile ne marajo, da bi Beli zmagali; boljševiška Rusija jim mnogo bolj prija nego nacionalna. Brez zaveznikov pa so beli prešibki, nedostaja najpotrebnejšega.
»Le škoda, da se zastonj tratijo dragocene sile in mladostni idealizem!« je dejal docent. »Seveda je mladina deloma sama kriva. Ne tista, ki se v čisto neverjetnih okoliščinah junaško bije z Rdečimi, ampak tista, ki v Irkutsku, Omeku itd. postopa po ulicah, poseda po pisarnah, ljubimkuje in smiio to misli, kako se dobi dober delež in lepa uniforma. Rdečim je dalje mnogo lažje; imajo določena gesla, ki so jasna, preprosta in najnižjemu človeku brez nadaljnjegti razumljiva; če so pa tudi izvedljiva, če se sploh dajo do zadnjih posledic I premisliti, za to nihče ne vpraša! Beli ne morejo 1 postreči s takimi enostavnimi obrazci. Boljševike moramo zmagati. To je enostavno, kaj pa potlej, 1 Kdo ve točno, kaj bo potlej? Po osvoboditvi? Ali ; more ljudstvo doumeti, da je potek zgodovine tisoč-
I krat bolj zapleten kot vsa gesla sveta? Zato pa že raje verjame tistim, ki pravijo: Vsi, ki imajo več nego vi, se morajo poetreliti in potem boste vi vse to imeli, kar so imeli prej oni... In potem ta podla sodrga Eserjev (SR = socijalni revolucijo-narji). Če Beli napredujejo, menijo, da bi le ne bilo dobro, ko bi ti zmagali; če pa Rdečim are dobro, se boje, d« bo slabo, če pridejo Rdeči na krmilo. Vrhtega v vojski delajo na razdor, ščuvajo vojake proti častnikom. Tega pa te nerazsodne množice ne pomislijo, da si s tem sami icopfjejo crob. Verjemite mi, бе boljševizem na Ruskem končno zmaga — in zmagal bo —, potem bodo pred forumom zgodovine Eeerji pred vBetni odgovarjali za to!«
Po teh docentov besedah je nastal mučen molk, zakaj velik del naših goetov je pripadal slranki SR-jev. Vsi pa. tudi SR-ji, so sc zgražali ob misli, da bo nad našim meslom zopet zavladala rdeti strahovlada. Za božjo voljo! Ali bo docent p* imel prav?
Za »Juroalovanako tiskarno« v Ljubljani: Karel CeA
Izdajatelj: Ivan Ka*ovwe.
Urednik: Lojse Golobi*