TJDK 564.329.46 Nerineide Trnovskega gozda in Banjške planote Katarina Krivic Geološki zavod, Ljubljana, Parmova 33 Avtorica je v svoji diplomski nalogi obdelala fosilne polže iz družine Nerineidae, ki jih je našla v zgornjejurskem in spodnjekrednem apnencu na Trnovskem gozdu in Banjški planoti. Določila je rodove Cryptoplocus, Nerinea, Ptygmatis, Phaneroptyxis in Itieria ter osemnajst vrst. Skupna značilnost rodov družine Nerineidae so gube. To so različno veliki in različno oblikovani izrastki sten zavojev, ki segajo v notranjost življenjskega prostora živali. Rodovi se med seboj ločijo po številu, vrste pa po obliki in velikosti gub. Poleg števila gub je za posamezne rodove pomembna tudi oblika hišice. Avtorica je skušala ugotoviti tudi pomen nerinej za stratigrafijo. Le nekatere izmed obdelanih vrst se pojavljajo samo v zgornji juri, v kredi pa jih ni več. To so predvsem preprostejše oblike nerinej. Druge vrste so živele v zgornji juri in spodnji kredi, le nekatere pa so značilne samo za spodnjo kredo. Uvod Najdišča nerinej so znana iz različnih delov Slovenije. Tako- jih na primer Žlebnik (1952) omenja v svoji diplomski nalogi. Našel jih je v okolici Rapolč, severno od Ljubljane- Znane so tudi na Dolenjskem, v okolici Kočevja, na Gorjancih, pa tudi na Mokrcu in Nanosu. Najštevilnejše in najlepše primerke sem našla na Trnovskem gozdu (si. 1). Točen geografski položaj nahajališča je težko opisati, saj leži ob eni izmed zelo številnih gozdnih poti, ki jih uporabljajo le gozdni delavci. To je desni odcep nove gozdne ceste, ki vodi od vasice Zavrh pri Lokvah proti cesti Lokve—Trnovo. Severno od tu je najdišče skromne nerinejske favne Čepovan-ski dol. Leži na desnem bregu Čepovanske doline, nad zaselkoma Stanar in Pičulin, ob opuščeni cesti, ki vodi proti naselju Lavtrce. Na južnem robu Trnovskega gozda je tik nad vasjo- Vitovlje nahajališče Krnica. Vzorce sem nabrala ob cesti Krnica—Rijavci. Začela sem pri križišču pri gozdarski koči (974 m), kjer se srečata gozdni cesti iz smeri Caven in Mala Lažna, in končala kmalu za piknikom Veverica, kjer v kamenini nisem več našla presekov polžjih hišic. Ob tej cesti sem sledila plastem od srednjemalm-ske in zgornjemalmske do- valanginijske in hauterivijske starosti. Na severozahodnem delu Banjške planote sem pobirala vzorce na Kanalskem vrhu. Vasica leži ob cesti, ki pripelje na Banjško planoto iz Soške doline skozi vas Morsko. Tu sem dobila zelo slab material. Cesta se nadaljuje skozi vasi Mrčinje in Trušnje proti Lokovcu. Nahajališče južno od Kala je med Trušnjami in križiščem s cesto*, ki vodi na Kal. Nahajališče Plave je v apnencu nasproti hidroelektrarne Plave ob ovinku glavne ceste Nova Gorica—Tolmin. Priprava materiala za določevanje V vseh najdiščih so ostanki nerinej v gostem, zelo trdem apnencu. Zato se izoliranih primerkov skoraj ne da dobiti. Od več kot sto primerkov se mi je posrečilo preparirati eno samo hišico tako, da se vidi tudi njena zunanja oblika, pa še tej manjkajo mlajši zavoji in vrh. Hišice opazimo na terenu v vzdolžnem, prečnem, najbolj pogosto pa v ne-orientiranem preseku. Iz takega primerka je navadno zelo težko dobiti orientiran presek vzdolž hišice, po katerem je edinole mogoče določiti rod in vrsto. Za določevanje ni toliko pomembno, da je ohranjen čim večji del hišice, kot to, da je presek vzdolž kolumele točno po njeni sredini. Le redki so primerki, ki so izluženi v orientiranem preseku in tako brez posebne obdelave pripravljeni za določevanje. Navadno* je treba vzorce žagati, brusiti in polirati. Podolžne preseke hišic navadno le brusimo*. S tem ugotovimo* smer kolumele in skušamo čim bolj točno doseči njeno sredino v vseh zavojih. Mnogokrat se pri brušenju kolumela začne naglo ožiti, preseki zavojev pa hitro dobivajo razpotegnjeno obliko. To je dokaz, da je bila hišica izlužena ali zbrušena prek kolumele. Mnogo teže je s prečnimi preseki hišic. Na terenu jih vidimo kot krog ali elipso. Smer kolumele se da tu določiti na ta način, da viden presek brusimo*. Pri tem se elipsa pomika proti vrhu hišice. V isto smer se pomika tudi kolumela, ki jo- lahko opazimo* v sredini preseka hišice. V tej smeri nato* hišico prežagamo*. Ta metoda je primerna le za velike primerke, kjer se z brušenjem odstrani le posamezen zavoj in jih po* žaganju ostane še dovolj. V vseh primerih, posebno še, če sta vidna preseka hišice na dveh straneh vzorca, žagamo* vzporedno s kolumelo*, tako* da njen večji del ostane na eni polovici vzorca in tako z brušenjem laže zadenemo točno sredino* hišice. Prežagan primerek moramo* brusiti, da s tem zgladimo* površje*. Brusimo navadno* strojno* in uporabljamo zelo* grobi karborund. Raze, ki pri tem nastanejo*, odstranimo z drobnejšim karborundom, nato brusimo zopet z njegovo finejšo frakcijo*. Vsa ta brušenja so ročna. Navadno uporabljamo 70, 240, 400, 1000 in 1200 minutni karborund. S karborundom 1000 ali 1200 zbrušen material je pripravljen za poliranje. Za to pa se navadno* uporablja glinica (A1,03) ali kromov oksid (CraOs). Še bolje* kot na poliranem površju se notranjost zavojev vidi v mikroskopskih preparatih. Splošno o nerinejah To izumrlo družino* polžev so* razni avtorji obdelovali že pred sto* in več leti. Prvi jo je opisal Zittel leta 1873. Vanjo je združil rodove* s približno enakimi lastnostmi, ki so živeli v juri in kredi. Najstarejši predstavniki te fosilne družine so- iz spodnje jure. Nekateri raziskovalci navajajo- celo' triado (Zittel, 1924). Družina se je zelo razbohotila v zgornji juri in spodnji kredi, kar dokazujejo številni ostanki njihovih hišic na meji med sistemoma. Nerineje so navadno v združbi s koralami, hidrozoji, dicerasi, krinoidi, briozoji in ehinodermi. Vse to- so predstavniki grebenotvornih organizmov, torej so nerineje živele na grebenih ali v njihovi okolici. SI. 1. Geografski položaj nahajališč nerineid Fig. 1. Map showing the localities of Nerineidae Najdišča nerinej v Franciji, Švici, Avstriji, pri nas, v Romuniji in na Daljnem Vzhodu nam povedo, da so živele nerineje na območju nekdanje Tetide. Hišice nerineid imajo' zelo debele stene. V notranjosti imajo- stene posebne izrastke, ki jih imenujemo gube. Različni rodovi imajo1 različno oblikovane gube, nameščene na različnih delih sten zavoja. Rodovi se razlikujejo tudi po številu gub. Pomembno- je, da se gube vlečejo vzdolž cele hišice, od najstarejšega zavoja vse do ustja. Oblika življenjskega prostora živali se pri tem le zelo maloi ali nič ne spremeni. Recentnih polžev, ki bi imeli podobno oblikovano notranjost zavojev, ni. Nekateri imajo' zelo zoženo le ustno odprtino. Vanjo segajo' različno1 oblikovane in različno velike lamele. Tako ustje se izoblikuje šele v odrasli fazi individua. Oblike ustne odprtine za ustjem samim ne zasledimo več. Stene zavojev soi torej gladke. Telo recentnih polžev, katerih hišice imajo> zelo ozko ustno odprtino, je normalno- oblikovano'. Ker je mehko, brez notranjega skeleta, vendar zelo* mišičastO', se brez težav stisne skozi ozko ustno špranjo'. Iz tega sklepamo, da je bilo telo nerinej podobno* današnjim polžem. Težko- pa si predstavljamo, kako je žival živela v tako' tesnem prostoru, kot ga imajo hišice nekaterih vrst. Iz družine Murchisoniidae, ki je živela od kambrija do konca perma, so se verjetno postopno razvili predstavniki družine Nerineidae (P i v e -teau, 1952), ki so izumrli v zgornji kredi. Iz njih pa naj bi se razvila veja polžev, ki so se v večjem številu pojavili šele v zgornji kredi in nekateri njihovi predstavniki živijo še danes. To- so* polži iz družine Campanilidae. Med zunanjimi oblikami hišic predstavnikov teh treh družin najdemo podobnosti, ne da pa se med seboj primerjati ustnih odprtin in notranjosti zavojev, čeprav imajo nekatere izmed murchisoniid že izrastek — gubo na kolumeli. Skupne značilnosti rodov družine Nerineidae Oblika hišice je zelo* različna: stožčasta, koničasta, cilindrična in jajčasta. Hišice so tudi različno- velike. Imajo' lahko* popek, ali pa so brez njega. Tako ustje ima sifonalni kanal ali plitev izliv. Popek predstavlja votlo- ko-lumelo. V večini primerov sega do' vrha hišice, njegova širina pa je zelo1 različna pri različnih vrstah. Če je hišica brez popka, ima torej sifonalni kanal, je tudi njena kolumela polna. To je osrednji stebriček polžje hišice, okoli katerega se ovijajo zavoji. Stene zavojev so v skoraj vseh primerih zelo debele, na zunanji strani pa navadno ornamentirane. Večina hišic ima konvolutne zavoje, ki se le zelo malo prekrivajo. Pri nekaterih vrstah z jajčasto hišico pa se zavoji močno prekrivajo. Na zunanji strani so zavoji ravni, konkavni ali konveksni (si. 2). Za posamezne vrste so- pomembni tudi podatki, kot so višina hišice, širina hišice ali premer zadnjega zavoja, zelo' pomemben pa je apikalni kot — kot ob vrhu hišice (si. 3). Glavna značilnost pripadnikov družine Nerineidae so gube. To je nekakšna ornamentacija notranjih sten zavojev, ki je enaka od najstarejših zavojev vse do> ustne odprtine. Gube segajo iz sten v praznino- ali lumen zavoja, oz. življenjski prostor živali. Glede na steno, iz katere raste guba, jo- imenujemo kolumelarna, parietalna in lateralna ah labialna. Nekatere vrste imajo tudi izboklino na spodnji strani zavoja, ki jo imenujemo- palatalna guba. Pri mnogih SI. 2. Glavne oblike nerineidnih hišic 1 stožčasta hišica z ravnimi zavoji, 2 stolpičasta hišica s konkavnimi zavoji, 3 jajčasta hišica, zavoji se zelo prekrivajo, V višina zadnjega zavoja, v višina ustne odprtine, u ustna odprtina Fig. 2. Common forms of nerineid shells 1 conical shell with flat whorls, 2 turriculate shell with concave whorls, 3 oval shell; the later whorls embrace the earlier to the extent of completely covering them, V height of last whorl, v height of aperture, u aperture sL pL sC pC SI. 3. Shema hišice nerineje Fig. 3. A diagrammatic sketch showing some features of a nerineid shell a apikalni kot, h višina hišice, d največja širina hišice, S sutura, K kolumela, L stranska guba, pL primarna stranska guba, sL sekundarna stranska guba, P temenska guba, C kolumelarna guba pC primarna kolumelarna guba, sC sekundarna kolumelarna guba a apical angle, h height of shell, d maximum diameter of shell 5 suture, K columella, L lateral fold, pL primary lateral fold, sL se-condary lateral fold, P parietal fold, C columellar fold, pC primary columellar fold, sC secondary columellar fold 1 P O L- P P pC sC P P S. 4. Shematični prikaz gub Fig. 4. Sketch showing positions of folds Razlaga pri si. 3 Explanations in Fig. 3 >_sC PC vrstah se pojavljata na kolumelarni in na zunanji strani zavoja po dve gubi. Na kolumelarni strani je primarna kolumelarna — spodnja guba, nad njo- pa sekundarna kolumelarna guba. Enako je na zunanji strani. Spodnja guba je primarna lateralna, zgornja pa sekundarna lateralna guba. Na skicah in risbah jih označujemo z velikimi začetnicami mednarodnih imen: C — kolumelarna, P —- parietalna, L — lateralna guba. Za ta imena pa sem našla slovenske izraze, in sicer: parietalna ali temenska guba in lateralna ali stranska guba (si. 3). Gube se med seboj zelo ločijo po obliki in velikosti, kar je značilno- za posamezne rodove in vrste. Število- gub po mnenju nekaterih avt-orjev kaže na filo-genetski razvoj vrst. Gube naj bi se pojavljale v določenem zaporedju. To- sem skušala prikazati na sliki 4, kjer so poudarjene le oblike gub. Oblika življenjskega prostora živali je le približna. Sprva so- večino po-lžjih hišic z značilno- notranjostjo- zavojev, ne glede na število gub, uvrščali v rod Nerinea. Število- vrst tega rodu je bilo zaradi tega zelo veliko. Velike so bile tudi razlike med posameznimi vrstami in uvajati so začeli nove rodove. Pri tem so upoštevali predvsem notranjost zavojev, v nekaterih primerih pa tudi zunanjo- obliko hišice. Vrste z eno- gubo so uvrstili v rod Cryptoplocus, kar velja še danes. Obseg rodu Nerinea so zmanjšali tudi s tem, da so za bolj komplicirane oblike uvedli rod Ptygmatis. Pri tej ločitvi pa ni bilo točno- definirano- število gub. Tako rod Nerinea še vedno obsega vrste z dvema, s tremi in celo štirimi gubami, rod Ptygmatis pa vrste s štirimi in petimi gubami. Tudi v novejši literaturi kriteriji različnih avtorjev niso enotni. Pri določevanju primerkov s Trnovskega gozda Rodovni kriteriji in Banjške planote sem se držala načela, da spadajo vrste1 z dvema in s tremi gubami v rod Nerinea, vrste s štirimi in petimi gubami pa v rod Ptygmatis. Vsekakor bi bilo potrebno1 uvesti nove rodove, od katerih naj bi vsak vseboval le vrste z enakim številom gub. Enako število1 gub pa bi lahko1 imela dva rodova, ki se močno razlikujeta po zunanji obliki hišice. Ze stari avtorji so namreč ločili od rodu Nerinea rod Itieria, čeprav imajo- nekatere vrste teh dveh rodov enako število1 gub. Rodova pa se močno ločita po zunanji obliki hišice. Enako- je tudi pri rodu Phaneroptyxis, ki ima isto- število- gub kot nekatere vrste ro-du Ptygmatis. Pregled rodov in vrst s Trnovskega gozda in Banjške planote Rod Cryptoplocus Pictet & Campiche 1861 Rod Cryptoplocus je najpreprostejši rod družine Nerineidae. Zanj je značilna ena sama guba. Ta je pri posameznih vrstah različno- oblikovana, različno velika in sega v različno smer notranjosti. Lahko- je usmerjena naravnost navzdol proti spodnji strani zavoja, lahko pa je poševna in usmerjena proti zunanji steni. Tudi dno zavoja ima pri različnih vrstah različno- obliko — ravno- ali polkrožno. Za ločitev vrst tega rodu je pomembna tudi zunanja oblika hišice, predvsem njen apikalni kot. Vse hišice so stožčaste, z gladkimi ravnimi zavoji. Njiho-ve stene so- debele, ko-lumela pa je votla. Predstavniki tega rodu so znani le iz kimmeridgija in portlandija. Cryptoplocus consobrinus Zittel SI. 5a, b, c 1886 Cryptoplocus consobrinus Zittel, He-rbich, 42, Taf. XII, Fig. 1, 2. 1965 Cryptoplocus consobrinus Zittel, Veselinovič, 254, Tab. VI, fig. 2. 1965a Cryptoplocus consobrinus Zittel, Veselinovič, 98, tab. II, si. 2. 1969 Cryptoplocus consobrinus Zittel, Nikler, 219, tab. I, si. 4, 6. Opis: Hišica je stožčasta, ima precej široko- votlo- kolumelo in debele stene. Zavoji so na zunanji strani ravni in gladki. Izbočena notranja stena zavojev daje kolumeli stopničasto1 obliko. V notranjosti zavoja je le ena guba, in sicer na zgornji strani. Temenska guba je močna, debela, najprej usmerjena navzdol, nato pa je nekoliko obrnjena navzven. Zgornjo- polo-vico- zavoja razdeli na dva dela, od katerih je zunanji večji. Osnovna oblika ustne odprtine je v mlajših zav-o-jih bolj pravokotna, v starejših pa o-valna. Dimenzije: višina 60 do- 80 mm, širina 40 do 78 mm, apikalni kot 42". Razširjenost: Na Trnovskem gozdu je vrsta Cryptoplocus consobrinus do sedaj znana le- iz Zavrha pri Lokvah in Čepo-vanskega dola, iz apnenca zgornje-malmske staro-sti. SI. 5 — Fig. 5 Cryptoplocus consobrinus Zittel a) Ustna odprtina s temensko gubo — Aperture with parietal fold b) Kolumelarni presek primerka iz Zavrha pri Lokvah — Columellar section of the specimen from Zavrh near Lokve Cryptoplocus picteti Gemmellaro-SI. 6 a, b, c, 1898 Cryptoplocus picteti Gemmellaro, Cossmann, 160, Pl. XIII, fig. 9. 1965 Cryptoplocus picteti Gemmellaro, Veselinovič, 253, Tab. VI, fig. 3, 4. 1969 Cryptoplocus picteti Gemmellaro, Nikler, 219, tab. I, si. 5. Opis: Hišica je visoka in konična. Kolumela je votla, sega do vrha hišice in je ozka, mnogo- ožja kot pri vrsti Cryptoplocus consobrinus. Stene hišice so debele. Zunanje površje zavojev je gladko-, ni pa popolnoma ravno. Zavoji so rahlo konkavni in imajo nekoliko- poudarjen zgornji rob, kar je razlika med to- vrsto- in vrsto- Cryptoplocus depressus (Voltz), ki ima zavoje popolnoma ravne. Ustni odprtini obeh vrst sta si zelo- podobni. Na preseku hišice se v notranjosti zavo-jev vidi temenska guba, ki je- že v korenu obrnjena proti zunanji strani zavoja. Življenjski prostor živali je dokaj velik. V starejših zavo-jih je njegovo dno po-lkrožno, proti mlajšim zavojem pa postaja čedalje bolj ravno. Oblika celotne notranjosti zavoja tako- prehaja od okrogle prek kvadratne do pravokotne. Razmerje med širino in višino- življenjskega prostora se torej od vrha proti ustju hišice spreminja v korist širine. Dimenzije: višina 93 mm, širina 50 mm, apikalni kot 27°. Razširjenost: Edini do- sedaj znani primerek sem našla v zgornjemalmskem apnencu na Krnici na Trnovskem gozdu. Rod Nerinea Defrance 1825 V rod Nerinea uvrščajo- vrste z dvema, s tremi in štirimi gubami. Nekateri mlajši avtorji pa vrste s štirimi gubami prištevajo rodu Ptygmatis. Tudi sama sem vrsto Nerinea calypso uvrstila v rod Ptygmatis, saj ima v notranjosti zavoja štiri gube. Vse gube pri vrstah rodu Nerinea so široke, močne in tope-. Zelo- debele so tudi stene zavojev. Kolumela je polna in precej široka. Hišice so- sto-lpičaste. Njiho-vi apikalni koti so majhni, pri nekaterih primerkih celo- zelo majhni, le okoli 6°. Take hišice so navadno- zelo- visoke, nekatere dosežejo- višino- nad 30 cm. Zavoji so na zunanji strani navadno zelo- konkavni, sutura poteka po visokem grebenu. Glede na višino- hišice in njeno širino je različno tudi razmerje med višino in širino zavoja, s tem pa se spreminja tudi oblika življenjskega prostora živali o-d približno rombične do zelo- podolgovate. Tak lumen zavoja leži v smeri njegove diagonale. Številne vrste rodu Nerinea so na koncu jure izumrle. Značilne so le za kimmeridgij in po-rtlandij, nekatere celo samo- za po-rtlandij, oziroma titonij. Le dve izmed naših vrst se pojavljata v valanginiju in hauteriviju. Nerinea syndjecavae Herbich SI. 7 a, b 1886 Nerinea Syndjecavae Herbich, Herbich, 10, Taf. VI. Fig. 1, 2, Taf. VII, Fig. 9, 10. 1965 Nerinea syndjecavae Herbich, Veselinovič, 249, Tab. IV, fig. 2, 3. 1969 Nerinea syndjecavae Herbich, Nikler, 219, tab. II, si. 5, 9. SL 6 — Fig. 6 Cryptoplocus picteti Gemmellaro a) Ustna odprtina s temensko gubo — Aperture with parietal fold b) Prehod od okrogle do pravokotne oblike življenjskega prostora — Developement from circular to rectangular form of aperture Si. 7 — Fig. 7 Nerinea syndjecavae Herbich a) Ustna odprtina s temensko in kolumelarno gubo — Aperture with parietal and columellar fold b) Kolumelarni presek primerka iz Zavrha pri Lokvah — Columellar section of the specimen from Zavrh near Lokve; 1,1 X Opis: Hišice vrste Nerinea syndjecavae so ozke, dolge in koničaste. Na vseh primerkih opazimo izredno debele stene in močno kolumelo, ki je polna. Hišice so torej brez popka. Na največjem primerku je vidnih enajst zavojev. Vsi so zelo konkavni in močno ornamentirani. Ob suturi se namreč vleče pas velikih vozlov, pravokotno nanj pa potekajo od vrha zavoja navzdol rebra. Ustna odprtina je rombična, vanjo pa izraščata dve gubi. Temenska je daljša in ožja od kolumelarne, je ravna in usmerjena nekoliko' navzven. Kolumelarna guba je kratka, široka in topa. Osnovna oblika življenjskega prostora se od starejših do mlajših zavojev ne menja. Razmerje med širino in višino1 notranjosti zavoja ostaja isto 1:1. Dimenzije: višina 68 do 75 mm, širina 25 mm, apikalni kot 25°. Razširjenost: Na Trnovskem gozdu sem to vrsto našla v zgornjemalmskem apnencu v Zavrhu pri Lokvah. Nerinea mikoi Herbich SI. 8a, b 1886 Nerinea Mikoi Herbich, Herbich, 12, Taf. IV, Fig. 4, 5. Opis: Najdeni primerek po notranjosti zavojev najbolj ustreza opisu vrste Nerinea mikoi, ki je največja znana med vrstami z dvema gubama. Življenjski prostor je podoben kot pri vrstah N. syndjecavae in N. transylvanica. Karakte-rizirata ga dve gubi, in sicer zelo široka in kratka kolumelarna, ter dolga, ozka in ravna temenska guba, ki je pri tej vrsti usmerjena pravokotno na dno zavoja. Sega do polovice zavoja in razdeli njegovo zgornjo polovico na dva dela, ki sta skoraj enaka, imata približno enako širino kot guba sama. Zaradi nepopolno ohranjene hišice se razmerje med širino in višino lumena lahko izračuna le za en zavoj. To znaša 1 : 1,3. Osnovna oblika življenjskega prostora je, kot vidimo iz indeksov, pokončni štirikotnik. Kolumela je zelo debela, debele so tudi stene zavojev. Iz ohranjenega dela hišice sklepamo, da je bila ta zelo dolga in stolpičasta. Zavoji so konkavni, nekoliko odebeljeni na zgornji in spodnji strani. Dimenzije ohranjenega dela hišice: višina 50 mm, širina 31 mm, apikalni kot 14°. Razširjenost: Edini primerek te vrste sem našla v zgornjemalmskem apnencu v Zavrhu pri Lokvah. Nerinea cf. transylvanica Herbich SI. 9 cf. 1886 Nerinea Transylvanica Herbich, Herbich, 10, Taf. VII, Fig. 1, 2. Opis: Iz ohranjenega dela hišice, na katerem so vidni le štirje zavoji, se lahko sklepa, da je bila visoka in stolpičasta. Kolumela je polna, stene pa zelo debele, predvsem zunanja, ki je ob šivih odebeljena. V lumen zavoja segata dve gubi. Kolumelarna je zaradi svoje velike širine in majhne višine slabo izražena. Temenska guba je v starejših zavojih zelo ozka, v mlajših pa široka in topa. Zaradi majhnega dela hišice je težko ugotoviti, ali je to pravilo, ali le posledica fosilizacije. Primerek najbolj ustreza opisu vrste N. transylvanica, velike podobnosti pa kaže tudi z drugimi vrstami, na primer z vrsto N. csaklyana, N. syndjecavae in N. mikoi, ki se med seboj le malo ločijo1. Razširjenost: Primerek sem našla v zgornjemalmskem apnencu v Zavrhu pri Lokvah. Nerinea cf. crispa Zeuschner SI. 10 cf. 1855 Nerinea crispa Zeuschner, Peters, 359. cf. 1886 Nerinea crispa Zeuschner, Herbich, 13, Taf. V, Fig. 17, 18, Taf. VI, Fig. 15—18, Taf. IX, Fig. 7, 8. cf. 1969 Nerinea cf. crispa Zeuschner, Nikler, 219, tab. II, si. 8. Opis: Ohranjeni del majhne polžje hišice meri le 15 mm in ima štiri zavoje. Manjka ji vrh in spodnji del. Stene zavojev in kolumela so debele. 13 — Geologija 17 V lumen zavoja segata dve gubi, kolumelarna in temenska, ki sta majhni, slabo izraženi, predvsem temenska. Razširjenost: Primerek sem našla v zgornjemalmskem apnencu pri Plavah. Nerinea jeanjeani Roman SI. lla, b 1898 Nerinea Jeanjeani Roman, Cossmann, 53, Pl. XIII, fig. 10, 17. 1965 Nerinea jeanjeani Roman, Veselinovič, 246, Tab. II, fig. 1, 4. 1965a Nerinea jeanjeani Roman, Veselino vič, 95, tab. III. si. 3. 1969 Nerinea jeanjeani Roman, Nikler, 219, tab. III, si. 1, 6. Opis: Hišice so- visoke in stolpičaste. Zavoji enakomerno- naraščajo. So nekoliko konkavni in imajo na spodnjem in zgornjem robu niz vozlov. Tako tvorita spodnja stran starejšega in zgornja stran mlajšega zavoja greben, sredi katerega poteka sutura. Hišice nimajo' popka. Kolumela je polna in široka, stene zavojev so- debele. V notranjosti zavojev so- izoblikovane tri gube, in sicer kolumelarna, temenska in stranska. Vse tri so si podobne med seboj. So sorazmerno majhne, a dobro vidne. Ko-lumelarna je ravna, kratka in ozka. Temenska je ozka in zavita proti zunanji strani zavoja, stranska pa je nekoliko a b SI. 8 — Fig. 8 Nerinea mikoi Herbich a) Ustna odprtina s temensko in kolumelarno gubo — Aperture with parietal and columellar fold SI. 9 — Fig. 9 Nerinea cf. transylvanica Herbich Kolumelarni presek primerka iz Za- vrha pri Lokvah (1,8 X) Columellar section of the specimen from Zavrh near Lokve (1,8 X) SI. 10 - ■ Fig. 10 Nerinea cf. crispa Zeuschner Kolumelarni presek primerka iz Plav (2,8 X) Columellar section of the specimen from Plave (2,8 X) SI. 11 — Fig. 11 Nerinea jeanjeani Roman a) Ustna odprtina s temensko, kolumelarno in stransko gubo — Aperture with pa- rietal, columellar and lateral fold širša. Razmerje med širino in višino notranjosti zavoja se nekoliko spreminja. Višina se proti zadnjemu zavoju hitreje veča kot širina. Ta vrsta je podobna vrstam N. voltzi, N. salinensis in N. hoheneggeri. Razlike med njimi so v glavnem v različnem razmerju med širino- in višino1 lumena zavoja, so pa seveda zelo majhne. Dimenzije: višina 62 do 85 mm, širina 29 do 30 mm, apikalni kot 20° do 23°. Razširjenost: Vse primerke te vrste sem našla v zgornjemalmskem apnencu pri Plavah. Nerinea hoheneggeri Peters Sl. 12a, b 1855 Nerinea Hoheneggeri Peters, Peters, 357, Taf. III, Fig. 1, 2. 1886 Nerinea Hoheneggeri Peters, Herbich, 21, Taf. VIII, Fig. 19, 20. 1898 Nerinea cf. Hoheneggeri Peters, Cossmann, 53, Pl. XIII, fig. 16. a b Sl. 12 — Fig. 12 Nerinea hoheneggeri Peters a) Ustna odprtina s temensko, kolumelarno in stransko gubo — Aperture with pa- rietal, columellar and lateral fold 1959 Nerinea hoheneggeri Peters, Sučič, 171, Tab. V, si. 6. 1965 Nerinea hoheneggeri Peters, Veselinovič, 247, Tab. IV, fig. 6, 8. 1965a Nerinea hoheneggeri Peters, Veselinovič, 94, tab. III, si. 1. 1971 Nerinea hoheneggeri Peters, Charvet & Termier, 188, Pl. XXX, fig. 1—5. Opis: Hišice so konične, dolge do 10 cm. Njihov apikalni kot je 18°. Zavoji so konkavni. Imajo- zelo močno ornamentacijo. Vzporedno s suturo potekajo večji in manjši vozli. Stene zavojev so debele, kolumela je polna, torej so- hišice brez popka. Na vseh primerkih je lepo vidna notranja oblika zavojev. Karakte- SI. 13 — Fig. 13 Nerinea cf. vogti de Mortillet a) Ustna odprtina s temensko, kolumelarno in stransko gubo — Aperture with pa- rietal, columellar and lateral fold rizirajo jo tri gube, ki so približno- enako dolge. Najširša je stranska guba, ki je topa. Kolumelarna je nameščena niže od prve, je nekoliko- krajša in se bolj ostro konča. Tudi temenska guba je ostra, zavita pa je proti zunanji strani zavoja. Osnovna oblika življenjskega prostora je rombična. Razširjenost: Na Trnovskem gozdu sem našla primerke te vrste le v haute-rivijskem apnencu na Krnici. Nerinea cf. vogti de Mortillet SI. 13a, b cf. 1939 Nerinea vogii de Mortillet, Pet kovic, 71, tekstsl. 6—8, tab. I, si. 6, tab. IV, si. 4, tab. V, si. 1—4. cf. 1953 Nerinea vogdti (de Mortillet), Mongin&Trouve, 230, Pl. III, fig. 2. cf. 1954 Nerinea vogti de Mortillet, And j el kovic, 58, Tab. I, si. 3. Opis: Višina enega primerka je bila po rekonstrukciji najmanj 230 mm. Širina v spodnjem delu primerka je 28 mm, apikalni kot meri 8°. Hišica se torej močno razlikuje od oblik drugih vrst iz rodu Nerinea, saj je zelo1 dolga, oziroma visoka. Stene hišice so' zelo močne in debele. Zavoji so- konkavni. Ustna odprtina je podobna kot pri nekaterih vrstah rodu Itieria, vendar je zunanja oblika hišice močno različna. Življenjski prostor je razpotegnjen, vanj pa segajo tri plitve gube, po ena na kolumelarni strani, ena na stropu zavoja in ena na zunanji ustni. Najniže v spodnjem delu zavoja je kolumelarna guba, ki je zelo-široka, plitva in topa. Nekoliko više je stranska guba, ki jo< Pet kovic imenuje tudi kolumelarna, zasledila pa sem celo ime parietokolumelarna guba. To ime dobro nakaže mesto njenega izraščanja. Širina lumena zavoja je proti višini pri tej vrsti zelo majhna. Razširjenost: Primerke te vrste sem našla nad cesto, ki vodi iz Krnice proti Rijavcem, v spodnjekrednem apnencu. Nerinea sp. — vzorec št. 93 SI. 14a, b Opis: Presek hišice kaže njeno zunanjo obliko in notranjost zavojev. Ni pa videti vrha in mlajših zavojev, zato se ne da izmeriti njenih dimenzij. Apikalni kot je okoli 20°. Zavoji so- rahlo konkavni, stene zavojev so> debele, kolumela je votla. Tudi notranjost zavojev je lepo vidna, kljub temu pa vrste nisem mogla določiti. V literaturi ji nisem našla ustreznega opisa. Na prvi pogled je ustna odprtina podobna ustju vrste N. hoheneggeri, pa tudi nekaterim kred-nim vrstam. Nobena cd omenjenih vrst pa nima točno tako oblikovanih in razporejenih gub. Zelo- očitna je na primerku podobnost med stransko in kolumelarno gubo. Obe sta iste velikosti in oblike, le da sta obrnjeni in dajeta videz po diagonali razpolovi j enega pravokotnika. Diagonalo predstavlja raven srednji del lumena zavoja. Gubi sta široki in topi. Temenska guba je od njiju precej manjša, zelo ozka ter zavita proti zunanji steni zavoja. Razširjenost: Primerek sem našla na Krnici v apnencu, ki je po mikrofosilih spodnjekredne starosti. Rod Ptygmatis Sharpe 1849 gub, ki ga zožujejo- v ozko- špranjo. Žival je imela v hišici zelo- malo- prostora. Hišice so- zgrajene iz številnih zavojev, ki so- na zunanji strani navadno- ravni. Ko-lumela je povečini votla, stene zavojev niso- zelo- debele. Najdebelejša je stena na ko-lumelarni strani. Popek sega navadno- zelo visoko-. Presek hišice kaže torej v vseh zavojih štiri ali pet gub in sicer primarno in sekundarno kolumelarno- gubo-, od katerih je navadno- primarna večja. Na zunanji steni zavoja sta ena ali dve- gubi — primarna in sekundarna stranska guba. Enako- kot na ko-lumelarni strani, je tudi tu primarna guba večja od sekundarne. Vedno je lepo- vidna tudi temenska guba. Razlike med vrstami rodu Ptygmatis so na prvi pogled zelo majhne, skoraj neopazne. Razlikujejo- se le po obliki in velikosti gub. Na mikroskopskih preparatih se opazi, da gube nimajo- ravne površine, kot se to vidi na po-liranih primerkih. Pri nekaterih vrstah imajo- zelo- o-zke žlebo-ve in trnaste izrastke. Število vrst tega ro-du je kot pri rodu Nerinea zelo veliko. Njihova stratigrafska razširjenost je v glavnem malm, segajo- pa v valanginij. Nekaj primerkov sem našla celo v mlajših plasteh, kot je omenjeno v literaturi. Ker je starost vseh plasti, v katerih sem pobirala material, dokazana z mikrofo-sili, menim, da je tudi stratigrafska razširjenost d-oločenih vrst večja kot je bilo do sedaj znano-. SI. 14 — Fig. 14 Nerinea sp. a) Ustna odprtina s temensko, kolumelarno in stransko gubo — Aperture with pa- rietal, columellar and lateral fold a b Ptygmatis calypso (d'Orbigny) SI. 15a, b 1850 Nerinea Calypso d'Orbigny, d'Orbigny, 136, Pl. 274, fig. 4—6. 1886 Nerinea Calypso d'Orbigny, Herbich, 29, Taf. X, Fig. 12—15. Opis: Le ena hišica kaže celotni kolumelarni presek. Ostali primerki niso celi, ali pa niso v točnih presekih po kolumeli in se njihovih dimenzij ne da izmeriti. Kljub temu so lepo vidne notranjosti zavojev. Zavoji so- na zunanji strani rahlo konkavni in dajejo stopničast videz stolpičaste hišice. Kolumela je močna in polna. Stene zavojev so- debele. Ustje je rombično, v njem pa so izoblikovane štiri gube. Stranska je najdebelejša, kratka in topa. Dve kolu- M 3:1 a b SI. 15 — Fig. 15 Ptygmatis calypso (d'Orbigny) a) Ustna odprtina s temensko, dvema kolumelarnima in stransko gubo — Aperture with parietal, two columellar and one lateral fold melarni gubi sta si vzporedni, nekoliko daljši od stranske in ozki. Tudi temenska guba je ozka. Zavita je proti zunanji steni zavoja. Opisano- vrsto- H e r b i c h uvršča med nerineje s štirimi gubami, v rod Nerinea. V novejši literaturi (Y i n, 1962, Veselino-vič, 1965a) se pojavlja za hišice s štirimi gubami že ime- Plygmatis. Zaradi tega sem tudi jaz uvrstila d'Orbignyjevo- vrsto- Nerinea Calypso v rod Ptygmatis. Dimenzije-: višina 50 mm, širina 16 mm, apikalni kot 15° do 16°. Razširjenost: Primerke te vrste sem našla le v Zavrhu pri Lokvah v zgornje-malmskem apnencu. Ptygmatis minuta Yin SI. 16a, b 1962 Ptygmatis minuta sp. no-v., Yin, 527, te-xt fig. 5a, 5b, Pl. II, fig. 6—9. Opis: Hišice vrste Ptygmatis minuta so konične. Zavoji so- ravni, njihova zunanja stena je skoraj vzporedna ko-lumeli. Vsak mlajši zavoj je nekoliko širši in hišica je zaradi tega. stopničasta. Kolumela je polna, a ozka. Življenjski prostor ima obliko- pokončnega romboedra. Vanj segajo štiri gube, dve kolu-melarni ter po ena temenska in stranska guba. Vse- so dobro- vidne. Zelo- slabo-izražena pa je sekundarna stranska guba; to je le rahla, zelo nizka izbo-klinica v zgornji polovici zunanje stene zavoja. Primarna stranska guba je kratka in topa. Kolumelarni gubi sta si podobni, sta ožji od stranske- in nekoliko- daljši. Temenska guba je usmerjena navzven in na koncu malo- razširjena. Dimenzije: višina 32 do- 44 mm, širina 10 do 13 mm, apikalni kot 12° do- 14°. Razširjenost: Vsi primerki so iz zgornjemalmske-ga apnenca iz Zavrha pri Lokvah. Ptygmatis carpathica (Zeuschner) SI. 17a, b 1855 Nerinea Carpathica Zeuschner, P eter s, 347, Taf. I, Fig. 4—6. 1886 Ptygmatis carpathica Zeuschner, Herbich, 39, Taf. III, Fig. 6—11, 18, 19. 1898 Ptygmatis carpathica Zeuschner, C os s m a n n , 78, Pl. VI, fig. 37, Pl. VII, fig. 1—3. 1953 Nerinea carpathica Zeuschner, Sučič-Protič, 117, Tab. V, si. 1—3. 1965 Ptygmatis carpathica (Zeuschner), Veselino-vič, 252, Tab. III, si. 5, 6, Tab. V, si. 8. 1965a Ptygmatis carpathica (Zeuschner), Veselinovič, 96, tab. I, si. 2, 3, tab. III, si. 6. 1969 Ptygmatis carpathica (Zeuschner), Nikler, 219, tab. IV, si. 8, 9, tab. V, si. 3, 4. Opis: Podolžni preseki majhnih polžjih hišic kažejo po svoji notranji obliki največ podobnosti z opisi vrste Ptygmatis carpathica. Razlike pa se kažejo v merah. Vsi v literaturi omenjeni primerki so- nekoliko- večji od primerkov s Trnovskega gozda. Le primerek, ki ga omenja Herbich (1886, Taf. III, Fig. 18, 19), je- zelo- majhen; v to vrsto- sem uvrstila tudi svo>je primerke. Hišice so- sto-lpičaste in imajo- številne zavoje-. Stene zavojev so; zelo- debele, predvsem notranja, ki je skoraj p-olkro-žna in daje ko-lumeli značilno stopničasto- obliko. Ustna odprtina je ozka, značilna za rod Ptygmatis. Ima pet gub, od katerih je temenska kolenasta. Je dolga in upognjena proti zunanji strani zavoja. Primarni gubi — kolumelarna in stranska — sta si vzporedni, ležita v isti ravnini. Stranska je nekoliko širša in krajša od kolumelarne, ki je na začetku zelo ozka, nato pa se močno razširi v lumen zavoja. Nad njo sledi ozka in ravna sekundarna kolumelarna guba, ki je krajša od primarne. Sekundarna stranska guba je najmanjša od vseh. Osnovna oblika ustne odprtine je rombična. Širina zavoja je večja od višine. Ta vrsta je po obliki notranjosti zavoja zelo podobna vrsti Ptygmatis brun-trutana in ju je težko ločiti. Od omenjene vrste se vrsta P. carpathica razlikuje SI. 16 — Fig. 16 Ptygmatis minuta Yin a) Ustna odprtina s temensko, dvema kolumelarnima in dvema stranskima gubama — Aperture with parietal, two columellar and two lateral folds le po nekoliko daljši in ožji temenski gubi in močnejši spodnji kolumelarni gubi, ki se končuje v dveh smereh. Dimenzije: višina 20 do 22 mm, širina 9 do 11 mm, apikalni kot 21° do 23°. Razširjenost: Vrsta Ptygmatis carpathica se pojavlja v malmu in spodnji kredi. Razširjenost te vrste v Evropi je zelo' velika v geografskem in strati-grafskem smislu. Enako je tudi pri nas. Na Trnovskem gozdu sem jo našla v svetlem zgornjemalmskem apnencu v Zavrhu pri Lokvah, Krnici in Čepo-vanskem dolu. Ptvgmatis bruntrutana (Thurmann) SI. 18a, b, c 1850 Nerinea Bruntrutana Thurmann, d'Orbigny, 154, Pl. 283, fig. 4—5. 1855 Nerinea Bruntrutana Thurmann, Peter s, 344, Taf. I, Fig. 1—3. 1898 Ptygmatis bruntrutana Thurmann, Cossmann, 73, Pl. VI, fig. 13—17, 20, 21. 1965 Ptygmatis bruntrutana (Thurmann), Veselinovič, 250. 1965a Ptygmatis bruntrutana (Thurmann), Veselinovič, 97, tab. III, si. 5. 1969 Ptygmatis bruntrutana (Thurmann), Nikler, 219, tab. IV, si. 1—4. a b SI. 17 — Fig. 17 Ptygmatis carpathica (Zeuschner) a) Ustna odprtina s temensko, dvema kolumelarnima in dvema stranskima gubama — Aperture with parietal, two columellar and two lateral folds Sl. 18 — Fig. 18 Ptygmatis bruntrutana (Thurmann) a) Ustna odprtina s temensko, dvema kolumelarnima in dvema stranskima gubama —■ Aperture with parietal, two columellar and two lateral folds b) Kolumelarni presek primerka iz Krnice — Columellar section of the specimen from Krnica; 1,7 X Opis: Ohranjeni deli hišic kažejo različne velikosti, od majhnih do- precej velikih. Hišice so stolpičaste, stene zavojev so- debele, najbolj na kolume-lami strani. Kolumela je votla. Oblika življenjskega prostora je rombična, vanjo sega pet gub. Kot pri vrsti P. carpathica je tudi tu spodnja kolumelarna guba razcepljena, vendar precej ožja. Ima obliko- široke črke Y, z izrastkom na sredini, kar se vidi v mikroskopskem preparatu (si. 18). Druga — sekundarna kolumelarna guba je vzporedna zgornjemu delu prve in ima tudi drobne izrastke. Temenska guba je ozka, razcepljena v dva kraka, od katerih je krajši obrnjen navznoter, daljši pa je usmerjen najprej navzdo-l, nato pa zavije navzven. Primarna stranska guba je široka in kratka, sekundarna pa ravna in tudi kratka. Podrobnosti no-tranjosti zavojev so vidne le v zbruskih, v o-brusih pa se drobnih izrastko-v na gubah, ali poglobitev vanje ne vidi. Razločimo le obliko Y primarne kolumelarne gube, ožjo- in ravno zgornjo kolumelarno- gubo, široko- in kratko primarno- stransko gubo-, zelo- majhno sekundarno- stransko-gubo ter do-lgo-, ozko in navzven obrnjeno- temensko gubo. Dimenzije: višina 40 do 90 mm, širina 19 do 35 mm, apikalni kot 20°. Razširjenost: Pri nas sem -to vrsto našla v Zavrhu pri Lokvah, Cepo-vanskem dolu in Plavah v zgornjemalmskem apnencu in na Krnici v plasteh, ki so po-mikro-favni spo-dnjekredne. Torej je ta vrsta živela tudi še v kredi in ne samo v juri, kot je omenjeno v literaturi. Ptygmatis pseudobruntrutana (Gemmellaro) SI. 19a, b, c 1886 Ptygmatis pseudo-Bruntrutana Gemmellaro-, Herbich, 40, Taf. V, Fig. 6—8. 1898 Ptygmatis pseudobruntrutana Gemmellaro-, Co-ssmann, 75, Pl. VI, fig. 22—26. 1953 Nerinea pseudobruntrutana Gemmellaro-, Sučič-Protič, 117, Tab. V, si. 4. 1965 Ptygmatis pseudobruntrutana (Gemmellaro), Veselino-vič, 250, Tab. III, fig. 2, 7, Tab. V, fig. 6, 7, 10. 1969 Ptygmatis pseudobruntrutana (Gemmellaro), Nikler, 219, tab. V, si. 2. Opis: Od velikega števila najdenih primerkov sta le dva ohranjena cela z vrhom in najmlajšimi zavoji. Hišice so- srednje velike, stolpičaste in imajo številne ravne zavoje. Rahlo- je poudarjen le njihov spodnji rob. Kolumela je do- vrha hišice votla. Stene zavojev so predvsem na ko-lumelarni strani zelo-debele in v spodnjem delu zavoja močno izbočene. Osnovna oblika ustne odprtine- je rombična, vanjo- pa sega pet gub, na prvi pogled enakih kot pri vrstah P. carpathica in P. bruntrutana. Vse so- široke in močne, zato- je življenjski prostor živali zelo- ozek —■ špranjast in močno- razvejan. Glavna značilnost vrste P. pseudobruntrutana je primarna stranska guba, ki je zelo- široka, kratka in nameščena med obe ko-lumelarni gubi. Sekundarna stranska guba je od vseh najmanjša. Je kratka, ozka in topa. Najdaljša je temenska guba. Sprva je zelo široka, nato- pa ožji del sega precej proti zunanji strani zavoja. Konča se topo, skoraj pravokotno na zunanjo- steno- zavoja. Tudi ko-lumelarni gubi sta široki. Primarna ima zažetek na spodnji strani, nato- pa se razširi. Je nekoliko daljša od sekundarne kolumelarne gube, ki je tudi na bazi najožja, proti sredini zavoja se razširi in ravno ko-nča. c SI. 19 — Fig. 19 Ptygmatis pseudobruntrutana (Gemmellaro) a) Ustna odprtina s temensko, dvema kolumelarnima in dvema stranskima gubama — Aperture with parietal, two columellar and two lateral folds b) Kolumelarni presek primerka iz Zavrha pri Lokvah — Columellar section of the specimen from Zavrh near Lokve; 2,4 X Dimenzije: višina 16 do 43 mm, širina 15 do 21 mm, apikalni kot 18° do- 20°. Razširjenost: Na Trnovskem gozdu sem to vrsto našla v Zavrhu pri Lokvah, Krnici in Plavah, in sicer v zgornjemalmskih in valanginijskih plasteh. Ptygmatis cf. bosantica (Charvet & Termier) Sl. 20a, b, c cf. 1971 Nerinea (Ptygmatis) bosantica nov. sp., Charvet & Termier, 188, Pl. XXXII. fig. 1. Opis: Edini primerek, izlužen iz sedimenta, verjetno pripada vrsti Ptygmatis bosantica. Hišica je majhna in ima slabo- ohranjeno notranjost zavojev. Zato- je primerjava z drugimi podobnimi vrstami težka. Viden presek zavoja je najbolj podoben sliki omenjene vrste, ki pa je opisana brez natančnih podatkov. Poudarjene so le razlike med to in drugimi vrstami, ki jih lahko- zasledim tudi na mojih primerkih. Temenska guba je enotna, upognjena v ostrem kolenu proti zunanji strani zavoja in ni razdeljena na dva neenaka dela kot pri vrsti P. bruntrutana. Pri vrsti P. pseudobruntrutana pa je temenska guba daljša in debelejša. Notranje stene zavojev, ki mejijo- na ko-lumelo-, so- bolj poševne kot pri vrsti P. carpathica. Ustna odprtina ima torej pet gub. Primarna in sekundarna kolumelarna guba sta si vzporedni in usmerjeni pro-ti zunanjemu spodnjemu kotu zavoja. Primarna stranska guba je najširša od vseh, kratka in se ravno konča. Sekundama stranska guba je majhna, ozka in kratka. Temenska guba je najdaljša. Je ozka, najprej vzporedna ko-lumelarnima gubama, nato- pa se v ostrem kotu obrne navzven, skoraj vzporedno suturi. Na izoliranem p-rimerku je poleg notranjosti zavojev vidna tudi zunanja oblika hišice. Po-vršje zavojev je gladko- in rahlo- konkavno v spodnjem delu zavoja. Sutura je dobro- vidna. Hišica je ozka, majhna in stolpičasta. Dimenzije: višina ohranjenega dela hišice 15 mm, širina 13 mm, apikalni kot 23°. Razširjenost: Novo- opisana vrsta je bila najdena v Bjelišu, severno- od Sarajeva, v družbi s številnimi vrstami iz družine Nerineidae, ki se pojavljajo v zgornjem titoniju, prisotnost spodnjekredne mikrofavne pa kaže na mlajšo- starost. Naši primerki so iz Zavrha pri Lo-kvah, kjer je še dokazan zgornji malm. Zato sklepam, da je ta vrsta preživela mejno- dobo- med juro-in kredo-. Rod Phaneroptyxis Cossmann 1896 V notranjosti zavojev je vidnih pet gub, vendar se ta rod močno- razlikuje od rodu Ptygmatis. Hišice so- jajčaste in zelo široke. Apikalni kot je zelo- velik. Zavoji se močno prekrivajo. Po zunanji obliki so- hišice podobne hišicam rodu Sl. 20 — Fig. 20 Ptygmatis cf. bosantica (Charvet & Termier) a) Ustna odprtina s temensko, dvema kolumelarnima in dvema stranskima gubama -— Aperture with parietal, two columellar and two lateral folds b) Zunanja oblika primerka iz Zavrha pri Lokvah — External form of the specimen from Za vrh near Lokve; 5,0 X Itieria, a so- precej manjše. Življenjski prostor živali je razpotegnjen po- zavoju. Stene hišice so debele, kolumela je navadno- votla. Popek je sorazmerno o-zek. Tudi pri tem rodu gube nimajo gladkega površja, ampak imajo- razne zaže-tke, kar se lepo vidi na zbruskih. Med nabranim materialom sem lahko določila le dve vrsti, ki se med seboj ločita v glavnem po širini hišice. Stratigrafska razširjenost vrst tega rodu je zgornji malm in valanginij. Phaneroptyxis austriaca (Zittel) SI. 21a, b 1886 Itieria Austriaca Zittel, H e r b i c h , 36, Taf. II, Fig. 15—20. 1965 Phaneroptyxis austriaca (Zittel), Veselinovič, 254, Tab. V, fig. 13. Opis: Primerki so' ohranjeni od najstarejših do najmlajših zavojev. Hišice so jajčaste in zeloi široke. Premer hišice se od vrha proti ustju naglo- veča. Zavoji se m-očno prekrivajo in so- v preseku srpasti. Vsak mlajši zavoj prekriva vsaj dve tretjini prejšnjega. Najmlajši zavoj sega do polovice hišice. Stene hišice so močne, predvsem na kolumelarni strani. Kolumela je votla. Ustna odprtina je razpo-tegnjena po ozkem zavoju. Vanjo- sega pet gub, ki življenjski prostor še zmanjšujejo, tako- da ima obliko ozke razvejane špranje. Najmočnejša je temenska guba, ki ima najprej rahel zažetek, je brez drobnih izrastkov in žlebov, na koncu pa je nekoliko- valo-vita. Manjše zažetke imajo- tudi ostale gube, predvsem kolumelarni dve. Primarna kolumelarna guba je zelo široka in precej večja od sekundarne. Stranski gubi sta po velikosti skoraj enaki. Sta majhni in kratki. Primarna je nekoliko bolj robata od sekundarne. Dimenzije: višina 19 do 30 mm, širina 14 do 23 mm, apikalni kot 50° do 62°. Razširjenost: To vrsto sem našla v Čepo-vanskem dolu, južno- od Kala in pri Plavah v plasteh, ki pripadajo spodnji kredi-valanginiju. Phaneroptyxis staszycii (Zeuschner) SI. 22a, b 1855 Nerinea Staszycii Zeuschner, Peters, 350, Taf. II, Fig. 6—9. 1886 Itieria Staszycii Zeuschner, Herbich, 34, Taf. II, Fig. 3—10. 1938 Phaneroptyxis staszycii, Gočanin, 60. 1965 Phaneroptyxis staszycii (Zeuschner), Veselinovič, 254, Tab. III, fig. 4, Tab. V, fig. 9, 12, 15. 1965a Phaneroptyxis staszycii (Zeuschner), Veselinovič, 98. 1969 Phaneroptyxis staszycii (Zeuschner), Nikler, 219, tab. V, fig. 10. Opis: Hišice so jajčaste, vendar ožje kakor pri vrsti Phaneroptyxis austriaca. To je za ločitev vrst zelo pomembno, ker sta si vrsti po notranji obliki zelo podobni. Tudi vrsta P. staszycii ima zelo- debele stene zavojev. Najdebelejša je na kolumelarni strani. Kolumela je ozka in votla. Na enem primerku se vidi del zunanjosti zavoja, iz česar se da sklepati, da potekajo vzdolž zavojev močna rebra. Zavoji se nekoliko manj prekrivajo- kot pri vrsti P. austriaca. Ustna odprtina je razpo-tegnjena po ozkem zavoju. Ima pet gub. Na zbrusku hišice te vrste se lepo- vidi, da gube niso gladke, ampak nekako- stopničaste. Primarna kolumelarna guba ima ob steni najprej ozek vrat, nato pa se močno razširi. Sekundarna kolumelarna guba je pravokotna na ko-lumelo. Temenska guba je kratka in zavita navzven. Primarna stranska guba je kratka, z zaže-t-ko-ma na bazi. Najmanjša med vsemi je sekundarna stranska guba. Dimenzije: višina 31 mm, širina 19 mm, apikalni kot 41°. Razširjenost: To* vrsto sem našla v zgornjemalmskem apnencu pri Plavah, južno od Kala in v Čepovanskem dolu ter v hauterivijskem apnencu na Krnici. Rod Itieria Matheron 1842 Življenjski prostor živali karakterizirajo> tri gube, enako- kot pri nekaterih vrstah rodu Nerinea. Podobna je tudi njegova oblika, saj je zelo- razpotegnjen. Zelo- različne pa so- zunanje oblike hišic in zavojev. Za rod Itieria je značilna jajčasta hišica. Zavoji so ko-nveksni in se močno-prekrivajo. Vsak naslednji skoraj v celoti prekriva prejšnjega. Zato- je ustna odprtina podolgovata. Apikalni kot je navadnoi velik. Stene hišice- so- debele, kolumela je zapolnjena, gube pa so- široke in tope. Primerki tega rodu so- precej veliki, prek 15 cm, ali pa zelo- majhni, veliki le en do dva cm. Določila sem le vrsto Itieria moreana, ki je zgo-rnjemalmske- starosti. Podatki iz literature kažejo-, da je živela v tito-niju, jaz pa sem jo- našla v valanginijskem apnencu. a b SI. 21 — Fig. 21 Phaneroptyxis austriaca (Zittel) a) Kolumelarni presek primerka iz Plav — Columellar section of the speeimen from Plave; 1,8 X hieria moreana (d'Orbigny) SI. 23a, b 1850 Nerinea Moreana d'Orbigny, d'Orbigny, 100, Pl. 257, fig. 1, 2. 1855 Nerinea Moreana d'Orbigny, P eter s, 351, Taf. III, Fig. 5—7. 1898 Phaneroptyxis Moreana d'Orbigny, Cossmann, 14, Pl. II, fig. 1—2. 1965 Itieria moreana (d'Orbigny), Veselinovič, 256, Tab. III, fig. 1—3. 1965a Itieria moreana (d'Orbigny), Veselinovič, 100, tab. I, si. 4. 1969 Itieria moreana (d'Orbigny), Nikler, 219, tab. V, si. 8, 9. Opis: Med materialom sem določila dva primerka te vrste, ki pa nista cela. Manjšemu manjka ustje, večjemu, katerega višina je bila okoli 150 mm, pa vrh in ustje. Na obeh primerkih se vidi stožčasta ali jajčasta oblika hišice. Zavoji so konveksni in se močno prekrivajo'. Vsak naslednji prekriva dve tretjini prejšnjega. Stene zavojev so debele. Življenjski prostor živali je razpotegnjen po ozkem zavoju poševno- na os hišice. Vanj segajo tri gube, od katerih je stranska najmočnejša. Nameščena je na sredini lumena zavoja. Je debela, kratka, topa in ima ravno površje. Nasproti njej sta dve manjši gubi. V spodnji polovici zavoja je kolumelarna, ki je kratka, ozka in topa, nekoliko večja od SI. 22 — Fig. 22 Phaneroptyxis staszycii (Zeuschner) a) Kolumelarni presek primerka iz Plav — Columellar section of the specimen from Plave; 2,7 X temenske, ki sega v zgornjo- polovico zavoja. Ta je kratka, ozka in koničasta, ter vzporedna kolumelarni. Večkrat je zelo slabo- vidna. Dimenzije: višina 60 mm, širina 29 mm, apikalni kot 32°. Razširjenost: Po en primerek te vrste sem našla na Krnici in v Zavrhu pri Lokvah, in sicer v mejnih plasteh med juro- in kredo in v valanginijskem apnencu. Vzorec št. 49 SI. 24 Gre za ostanek majhne hišice polža, ki mu manjka vrh. Verjetno je odpadel še predno- je hišico- prekril sediment, saj je ostali del hišice nepoškodovan. Zavoji se močno- prekrivajo; vsak mlajši skoraj v celoti prerašča starejšega. Hišica je zaradi tega jajčasta. Kolumela je do- po-lo-vice hišice votla. V preseku vidimo-, da se lumen zavoja vleče kot tanka zverižena črta od vrha zavoja proti kolumeli. V spodnjem delu se dvakrat razcepi. Spodnja polovica notranjosti zavo-ja je nekoliko podobna notranjosti zavoja pri vrstah rodu Phaneroptyxis. a b SI. 23 — Fig. 23 Itieria moreana (d'Orbigny) a) Ustna odprtina s temensko, kolumelarno in stransko gubo — Aperture with pa- rietal, columellar and lateral fold Pri tem primerku je težko govoriti o- več gubah. Razločni sta le dve na kolu-melarni strani, ki sta si po velikosti in obliki podobni. Hišice s podobnim, zelo razpotegnjenim in ozkim lumenom zavoja sem zasledila tudi v literaturi, opisane kot rod Itieria, vendar so razlike prevelike, da bi lahko1 primerek s Trnovskega gozda uvrstila v ta rod. SI. 24 — Fig. 24 Vzorec št. 49 Sample No. 49 Kolumelarni presek primerka s Kanalskega vrha (3,4 X) Columellar section of the specimen from Kanalski vrh (3,4 X) Stratigrafska razširjenost vrst Slika 25 kaže, da se stratigrafska razširjenost posameznih vrst s Trnovskega gozda in Banjške planote po mojih določitvah v glavnem ujema s podatki v literaturi. V nekaj primerih pa je prišlo do razlik. To je verjetno- posledica mišljenja starih avtorjev, katerih literaturo sem uporabljala. Ti so uvrščali večino nerinej v juro. V novejši literaturi so nekatere vrste omenjene tudi iz spodnjekrednih plasti. Stratigrafska razširjenost vrst Nerinea hoheneggeri, Ptygmatis bruntrutana, Phaneroptyxis austriaca, Phaneroptyxis staszycii in' Itieria moreana je zanesljivo večja od njihove stratigrafske razširjenosti, omenjene v literaturi. Starost plasti, v katerih sem primerke omenjenih vrst našla, je točno določena z mikrofosili. Večja je tudi stratigrafska razširjenost vrste Nerinea vogti, toda ne v mlajše, ampak v starejše plasti. Iz slike se razločno vidi, da je največje število nerinej na področju Trnovskega gozda in Banjške planote živelo v zgornjem delu malma. Nekatere se pojavljajo izključno v portlandiju, oziroma titoniju, in so- vodilne za to-starost. Stratigrafska razporeditev vrst v posameznih nahajališčih Na slikah 26 do 28 sem podala stratigrafsko razširjenost vrst in število primerkov posamezne vrste v določenem nahajališču in v določeni golici. Stratigrafske meje so na podlagi že izdelane geološke karte SFRJ, list Gorica 1: 100 000. Krnica — slika 26. V starejših plasteh so primerki zelo redki. Le tu in tam sem našla posamezne ostanke hišic nerinej in tu sem označila golico. Zaradi tega je v razpredelnici v posameznih golicah le po en primerek. Material do golice št. 10 je zelo slabo ohranjen. Odlomki hišic so majhni in močno prekristaljeni, zato sem le redke lahko določila. Izredno lep pa je primerek velike hišice iz golice št. 4, ki pripada vrsti Cryptoplocus picteti. Ohranjen je v celoti. V zbruskih iz iste golice in iz golice št. 3 sem našla tudi nekaj primerkov alge Clypeina jurassica. Velike tintinine so najbolj pogoste v zbruskih iz golic št. 8 in 9. Veliko bolj bogati z nerinejami sta golici št. 11 in 12. Tu je zastopanih v posamezni golici več različnih vrst z več primerki. V tem materialu nisem več našla velikih tintinin. Iz teh golic sem določila tudi vrsti Nerinea hoheneggeri in Phaneroptyxis staszycii, ki sta bili do sedaj znani le kot portlandijski in valanginijski vrsti. Tudi na geološki karti SFRJ — list Gorica je na tem kraju označen hauterivij. Torej sta omenjeni vrsti še mlajši, kot je bilo do sedaj znano-. Zavrh — slika 27. Slika že na prvi pogled pove, da je to najbogatejše nahajališče nerinej. V posameznih golicah sem našla veliko različnih vrst; nekatere so zastopane z izredno velikim številom primerkov. Največ jih pripada vrstam Ptygmatis calypso, Ptygmatis minuta in Nerinea syndjecavae. Vse so iz golice št. 1 in vse so značilne za po-rtlandij. V go-lici št. 3 sem našla dva primerka vrste Cryptoplocus consobrinus, ki je tudi značilen za zgornji del malma. Z manjšim številom primerkov so zastopane vrste Nerinea mikoi, Nerinea transylvanica in Nerinea jeanjeani, ki so prav tako pomembne zgornje-malmske vrste. V golici št. 6 sem našla med drugimi vrstami tudi vrsti Ptygma-tis bruntrutana in Itieria moreana, ki sta bili znani do sedaj le iz malmskih plasti. Od značilnih mikrofosilov sem tu našla številne velike tintinine, ki dokazujejo spodnjekredno starost plasti. Plave — slika 28. Najdišče nasproti hidroelektrarne Plave je po starih geoloških kartah spodnjekredne starosti. S. Buser pa mi je povedal, da je leta 1970 našel v njem algo Clypeina jurassica Favre in ga zato uvrstil v zgornjo jura Tudi sama sem našla v zbruskih iz golice št. 7 v useku v spodnjem delu cestnega ovinka algo Clypeina jurassica in velike tintinine. V Plavah sem dobila le majhno število primerkov nerinej, deloma tudi zato, ker se primeren kos zelo težko dobi iz apnenca. Najbolj pomembna med določenimi vrstami je vrsta Nerinea jeanjeani, značilna za zgornji malm. V zgornjem delu ovinka so plasti spodnjekredne starosti. V njih sem našla poleg vlrste Ptygmatis pseudobruntrutana tudi vrsto Phaneroptyxis austriaca, ki je bila do sedaj znana le iz zgornjemalmskih plasti. Pod Kalom — slika 28. Južno od Kala sem našla v zgornjemalmskem apnencu le dva primerka; eden pripada vrsti Phaneroptyxis austriaca, drugi pa vrsti Phaneroptyxis staszycii. Čepovanski dol — slika 28. Tu gre za nadaljevanje plasti, ki se pojavljajo pri Zavrhu. V njih sem našla le štiri slabo ohranjene primerke; med njimi je predstavnik zgornjemalmske vrste Cryptoplocus consobrinus. Sklep Avtorica podaja rezultate prvih raziskav nerineid v Sloveniji. Določila je pet rodov in osemnajst različnih vrst; nekatere so po> njenih ugotovitvah značilne za zgornji del malma in predvsem za ločitev meje med jurskim in krednim sistemom. Med te sodita obe vrsti rodu Cryptoplocus (C. consobrinus, C. picteti), in številne vrste rodu Nerinea (N. syndjecavae, N. mikoi, JV. transylvanica, JV. crispa, JV. jeanjeani). Za vse te vrste je značilna preprosta notranja oblika zavoja. To so nerineje z dvema in tremi gubami. Naštete vrste na koncu jure izumre. Dve vrsti rodu Nerinea (N. hoheneggeri in JV. vogti) pa se pojavljata le v spodnji kredi. Med vrstami rodu Ptygmatis sta samo dve vrsti pomembni za stratigrafijo. To sta P. calypso s štirimi gubami in P. minuta s petimi gubami. Živeli sta izključno v zgornjem malmu. Ostale vrste tega rodu se s številnimi primerki pojavljajo- tako v zgornjejurskih, kot tudi v spodnjekrednih plasteh na Trnovskem gozdu in Banjški planoti. Rod Phaneroptyxis se pojavi šele v zgornjem malmu, predstavnike tega rodu pa vsebujejo- tudi spodnjekredne plasti. Od rodu Itieria je avtorica določila le dva primerka vrste Itieria mo-reana. Zato stratigrafska razširjenost te vrste še ni zanesljiva. Našla jo- je v mlajših plasteh, kot jih navajajo- v literaturi, kar kaže, da je vrsta preživela mejo- med juro in kredo-. Poleg teh vrst je našla še nekaj lepo- ohranjenih primerkov rodu Nerinea. Morda gre za novo- vrsto-, ali pa jih zaradi pomanjkanja literature ni uspela določiti. Med nabranim materialom je tudi primerek, ki ne sodi v nobenega izmed naštetih rodo-v. Vzorec je našla na Kanalskem vrhu, kjer je dokazana kredna starost plasti. Tudi tega. primerka ni mogla določiti. Trnovski gozd in Banjška planota je prvo o-bdelano nahajališče nerinej v Sloveniji. Za študij njihovega razvoja in stratigrafske razširjenosti bo treba raziskati še druga nahajališča in to- vzporedno- z detajlnimi kartiranji ter mikro-paleontološkimi raziskavami. Le tako- namreč lahko dobimo zanesljive rezultate glede starosti posameznih vrst. Vzorci nabrani na slepo- nam rabijo le za paleontološko obdelavo. Nerešeno je ostalo vprašanje razvoja vrst v okviru družine Nerineidae. Njeni zastopniki se pojavljajo že v spo-dnji juri, material, ki ga je avtodica o-bdelala, pa je malmske in spodnjekredne starosti. Zato ni mogla podati zaključkov glede razvo-ja nerinej. V ta namen bo- treba obdelati vse jurske in kredne vrste ter preučiti njihov filogenetski razvoj. S tem bomo- izvedeli še kaj več o- tej zanimivi skupini fosilnih mehkužcev. SI. 25. Stratigrafska razširjenost nerineid na Trnovskem gozdu Fig. 25. Stratigraphic distribution of Nerineidae in Trnovski gozd Ja1 oxfordij — Oxfordian Ki1 valanginij — Valanginian J32 kimmeridgij — Kimmeridgian Ki2 hauterivij — Hauterivian J33 portlandij — Portlandian Ki3 barremij — Barremian + po literaturi — According to references Species A J 3 K; K? K! Cryptoplocus consobrinus 4 o ♦ Cryptoplocus picteti ♦ o ♦ Nerinea syndjecavae o ♦ Nerinea mikoi o •f Nerinea tr ansytvanica o <* Nerinea crispa O ♦ o ♦ Nerinea jeanjeani O ■f o Nerinea hoheneggeri ♦ ♦ o Nerinea vogti o Ptygmatis calypso o ♦ Ptygmatis minuta 0 ♦ Ptygmatis carpathica * o ♦ o ♦ o ♦ Ptygmatis bruntrutana ♦ o ♦ o ♦ o o Ptygmatis pseudobruntrutana ♦ o ♦ o ♦ o Ptygmatis bosantica 0 ♦ ♦ Phaneroptyxis austriaca o ♦ o Phaneroptyxis staszycii o ♦ ♦ o Iti tri a moreana ♦ o ♦ o Sta rost Age Golica Exposure Species ¥ St. primerkov Nb.of specimens 12 Ptygma-(is bruntrutana • • • 12 Phaneroptyxis staszycii • 12 Phaneroptyxis sp- • k; Nerinea cf. vogti • • n Nerinea hoheneggeri u Nerinea sp . • 11 Ptygmatis sp- • n Itieria sp- • 10 Nerinea sp. • Ptygmatis cf. carpathica • k! 9 Ptygmatis sp. • 8 Ptygmatis pseudobruntr ut ana • • Itieria more ana • 6 Nerinea sp- • 6 Ptygmatis sp. • 5 Nerinea sp. • 4 Cryptoplocus picteti • 3 Ptygmatis cf. carpathica • 3 Ptygm a tis sp- • Staros t Age Golica Exposure S pecies Št. primerkov Nb.of specimens 6 Itieria moreana • 6 Ptygmatis carpathica • K! 6 Ptygmatis cf. bruntrutana • 5 Pty gmatis psiudobruntrufana • • 5 Ptygmatis sp. • • 4 Ptygmatis calypso • 3 Cryptoplocus consobrinus • • 3 Ptygmatis pseudo bruntrutana • • 3 P1ygmatis cf. carpathica • 2 Ptygmatis pseudobruntrutana • 1 Nerinea syndjecavae 1 Nerinea mikoi • j3j 1 Nerinea transylvanica • 7 Nerinea jeanjeani • • / P ty gmatis calypso 7 Ptygmat/s minuta • • 7 Ptygmatis bruntrutana • • • r Ptygmatis pseudobruntrutana • • • 1 Pty gmatis bosantica • • Nerinea sp. • i T ur rite Ha tithonica • PLAVE Starost Age Golica Exposure Species St. primerkov Nb. of specimens 1 Ptygrr)a1is pseudobruntruta n a • k; i Phaneroptyxi$ austriaca • 2 Ptygmatis pseudobruntrutana • 3 Ptygmatis pseudobruntrutana • 4 Ptygmatis pseudobruntrutana • • Pty gmati* bruntrutana • , 2 + 3 J 3 6 Nerinea /eanjeani • 7 Ptygmatis pseudobruntrutana • • Nerinea cf. crispa • Phaneroptyxis cf. austriaca • Phaneroptyxis staszycii • • POD KALOM j! i Phaneroptyxis staszycii • i Phaneroptyxis austriaca • ČEPOVANSKI DOL Cryptoplocus consobrinut • j5° Ptygmatis cf. carpathica • Ptygmatis cf. bruntrutana • Phaneroptyxis cf. staszycii • SI. 28. Stratigrafska razširjenost nerineid v nahajališču Plave, pod Kalom in Cepo- vanskem dolu Nerineidae of Trnovski Gozd and Banjška Planota Katarina Krivic Geološki zavod, Ljubljana, Parmova 33 Numerous localities of fossil snails of the Nerineidae family are found in Trnovski Gozd and Banjška Planota. The author has studied samples from Upper Jurassic and Lower Cretaceous limestones. The genera Crypto-plocus, Nerinea, Ptygmatis, Phaneroptyxis, and Itieria with eighteen species have been determined. A common characteristic of the Nerineidae is their interior orna-mentation displayed in the form of folds extending from the whorl sides across the chamber. The genera differ in the number of folds, while the species differ in the shape and dimensions of the folds. In some genera, the shape of the shell is important as well. The stratigraphic significance of the Nerineidae is considered, too. A few of the determined species occur only in Upper Jurassic and are not found any more in Cretaceous beds. This is the čase in the simpler Nerineidae forms. Other species have lived in Upper Jurassic and Lower Cretaceous; some of them are characteristical for Lower Cretaceous only. General remarks The Nerineidae represent a family of extinct snails, that have lived in Jurassic and Cretaceous. They occur in different regions of Slovenia. The best preserved specimens have been met with in different localities of the Trnovski Gozd (Trnovo Forest), along the boundary of the Jurassic and Cretaceous limestones. More rarely they occur in Banjška Planota (the Banjščice Plateau) (Fig. 1). The individual shells hardly could be released from the higly compacted calcareous host ročk. One specimen only, from more than hundred determined was projected in bold relief, so that the shape of the shell could be considered, too*. For the determination it is important to obtain a cross-section exactly across the middle part of the columella. The Nerineidae family has been first described by Zittel in 1873. He included in it ali genera with similar characteristics that have been living in Jurassic and Cretaceous. They were most abundant in Upper Jurassic and Lower Cretaceous, as proved by numerous remnants of their shells just on the boundary between both systems. Nerineidae have lived in reefs or in their vicinity; they are usually found together with typical reef forming organisms. The most important characteristic of the Nerineidae family are their folds extending across the chamber. Regarding the side to which they belong, they are called: columellar at the oolumella, parietal on the upper side or on the ceiling of the whorl, lateral or labial when situated on the external side of the whorl or on the outer lip respectively. Some species show a process on the low. To- further reduce the formerly wide range of the genus Nerinea, for the more complicated forms the genus Ptygmatis was introduced, but unfortunately the respective numbers of folds have not been exactly determined. Therefore the genus Nerinea stili includes species with twoi, three or four folds, and the genus Ptygmatis species with four or five folds. In recent literature also the criteria of different authors are not identical. In the determination from the Trnovski Gozd and Banjška Planota specimens the principle has been followed, that the species with two or three folds belcng to genus Nerinea, and those with four or five folds to genus Ptygmatis. Anyhow stili new genera have to be introduced, where each genus would be defined by its specific number of folds. The same number of folds could have only those genera, that greatly differ in form of the shell. Older authors have already distinguished between genera Itieria and Nerinea, although some of their species have the same number of folds, but differ highly in the form. It is the same čase as in genus Pha-neroptyxis, that has the same number of folds as some species of genus Ptygmatis. The species description Genus: Cryptoplocus Pictet et Campiche 1861 Cryptoplocus consobrinus Zittel Fig. 5a, b, c Dimensions: height 60—80 mm, maximum diameter 40—78 mm, apical angle 42°. Localities: Zavrh near Lokve and Čepovanski dol; Portlandian. Cryptoplocus picteti Gemmellaro Fig. 6a, b, c Description: The shell is tali, conical. Columella is much more narrow than at C. consobrinus. In older whorls the internal form is round, passing over squure to rectangular form in younger whorls. Dimensions: height 93 mm, maximum diameter 50 mm, apical angle 27°. Locality: Krnica; Portlandian. Genus: Nerinea Defrance 1825 Nerinea syndjecavae Herbich Fig. 7a, b Description: The shell is cyrtoconoid with solid columella. The whorls are concave. The aperture is rhomboid with two- folds, parietal and columellar one. Dimensions: height 68—75 mm, maximum diameter 25 mm, apical angle 25°. Locality: Zavrh near Lokve; Portlandian. Nerinea mikoi Herbich Fig. 8a, b Description: The shell and aperture is almost the same as at N. syndjecavae and N. transylvanica. Columellar fold is very wide and short. Parietal fold is long, narrcw and flat. Dimensions: height 50 mm, maximum diameter 31 mm, apical angle 14°. Locality: Zavrh near Lokve; Portlandian. Nerinea cf. transylvanica Herbich Fig. 9 Description: Cyrtoconoid shell with solid columella and tvro folds. Parietal one is more expressive. Locality: Zavrh near Lokve; Portlandian. Nerinea cf. crispa Zeuschner Fig. 10 Description: Very small cyrtoconoid shell with two unexpressive folds. Loeality: Plave; Kimmeridgian and Portlandian. Nerinea jeanjeani Roman Fig. lla, b Description: The shell is turriculate with solid columella and three folds: columellar, parietal and lateral one. angle 20—30°. Dimensions: height 62—85 mm, maximum diameter 29—30 mm, apical Locality: Plave; Kimmeridgian and Portlandian. Nerinea hoheneggeri Peters Fig. 12 a, b Description: Turriculate shell with solid columella. The aperture is rhom-boid with three folds almost of the same length. Dimensions: height 50 mm, maximum diameter 19 mm, apical angle 18°. Locality: Krnica; Hauterivian. Nerinea cf. vogti de Mortillet Fig. 13a, b Description: Very slender, tuiTiculate shell with concave whorls. The aperture is similar as at some species of Itieria, with three shalkm folds. Dimensions: height (reconstructed) 230 mm, maximum diameter 28 mm, apical angle 8°. Loeality: Krnica; Hauterivian. Genus: Ptygmatis Sharpe 1849 Ptygmatis calypso (d'Orbigny) Fig. 15a, b Description: The shell is turriculate with solid columella. In aperture there are four folds, one on the parietal, two on the columellar and one on the lateral side. Dimensions: height 25—50 mm, maximum diameter 10—16 mm, apical angle 15—16°. Loeality: Zavrh near Lokve; Portlandian. Ptygmatis minuta Yin Fig. 16a, b Description: The shell is turriculate. Four folds are always well seen: two columellar, one parietal and one lateral fold. The secondary lateral fold is poorly developed. Dimensions: height 25—44 mm, maximum diameter 10—13 mm, apical angle 12—14°. Locality: Zavrh near Lokve; Portlandian. Ptygmatis carpathica (Zeuschner) Fig. 17a, b Description: The shell is cyrtoconoid. The aperture is strait, with five folds. Parietal fold is long, curved towards external side. Primary columellar and primary lateral fold are parallel. The secondary lateral fold is the smallest. Dimensions: height 20—22 mm, maximum diameter 9—11 mm, apical angle 21—23°. Localities: Zavrh near Lokve, Krnica and Čepovanski dol; Kimmeridgian, Portlandian and Valanginian. Ptygmatis bruntrutana (Thurmann) Fig. 18a, b, c Description: The shell is cyrtoconoid with hollow columella. The primary columellar fold is divided into form of Y. Dimensions: height 40—90 mm, maximum diameter 19—35 mm, apical angle 20°. Localities: Zavrh near Lokve, Čepovanski dol, Plave and Krnica; Kimme-ridgian, Portlandian, Valanginian and Hauterivian. Ptygmatis pseudobruntrutana (Gemmellaro) Fig. 19a, b, c Description: The shell is turriculate composed of numerous flat whorls. In aperture there are five folds. Primary lateral fold is very wide. Secondary lateral fold is short and strait. Parietal fold is the longest. Columellar folds are wide. Dimensions: height 16—43 mm, maximum diameter 15—21 mm, apical angle 18—20°. Localities: Zavrh near Lokve, Krnica, Plave; Kimmeridgian, Portlandian and Valanginian. Ptygmatis cf. bosantica (Charvet et Termier) Fig. 20a, b, c Description: The shell is turriculate. In whorls cross-section five folds are seen. Primary lateral fold is the widest. Secondary lateral fold is strait and short. Parietal fold is the longest. It is strait, at first parallel to columellar folds and later turned outwards. Dimensions: height 15 mm, maximum diameter 13 mm, apical angle 23°. Locality: Zavrh near Lokve; Portlandian. Genus: Phaneroptyxis Cossmann 1896 Phaneroptyxis austriaca (Zittel) Fig. 21a, b Description: The shell is oval. Each younger whorl envelops two thirds of the preceding one. In aperture there are five folds. Dimensions: height 19—30 mm, maximum diameter 14—23 mm, apical angle 50—62°. Localities: Čepovanski dol, south from Kal and Plave; Portlandian and Valanginian. Phaneroptyxis staszycii (Zeuschner) Fig. 22a, b Description: The shell is oval, but more elevated as at P. austriaca, while the whorls interior is very similar. The whorls envelopes each other less than at P. austriaca. The columella is hollow. Dimensions: height 31 mm, maximum diameter 19 mm, apical angle 41°. Localities: Plave, south from Kal and Krnica; Portlandian and Hauterivian. 15 — Geologija 17 Genus Itieria Matheron 1842 Itieria moreana (d'Orbigny) Fig. 23a, b Description: The shell is cyrtoconoid with three folds in aperture. Columella is solid. Dimensions: height 60 mm, maximum diameter 29 mm, apical angle 32°. Localities: Krnica and Zavrh near Lokve; Portlandian and Valanginian. Literatura Andjelkovič, Z. 1954, Urgon i golt u krednom pojasu Topola-Drača (Šuma-dija). Geol. anal. Balk. poluost. 22, 27—80, 8 tab., Beograd. B r o o n , H. G. 1836, Ubersicht und Abbildungen der bis jetzt bekannten Nerinea-Arten. N. Jb. Min., Geol., Geogr., Petref., 544—566, Taf. 6, Stuttgart. Charvet, J. & Termier, G. 1971, Les Nerineaces des la limite Jurassique-Cretace de Bjeliš (Nord de Sarajevo, Yougoslavie). Ann. Soc. Geol. Nord, 91, 187—191, Pl. 29—32, Lille. Cossmann, M. 1891, Gasteropodes, —. L'Annuaire Geologique universel, Tome 6 (1889), 855—896, Pariš. Cossmann, M. 1898, Contribution a la paleontologie frangaise des terrains jurassiques, Gasteropodes Nerinees. Mem. Soc. Geol. 19, Vol. 8, fase. 1—2, 11—165. Pl. 13, Pariš. Dietrich, W. O. 1925, Gastropoda mesozoica: Fam. Nerineidae. Fossilium Ca-talogus, 1 Animalia, Pars 31, Berlin. d' O r b i g n y , A. 1850, Paleontologie frangaise, Terrains jurassiques, Tome 2, Gasteropodes, 1—621, Chez Victor Masson, Pariš. d'Orb i g n y , A. 1850—1860, Paleontologie frangaise, Terrains jurassiques, Tome 2, Gasteropodes, Atlas, Pl. 235—431, Chez Victor Masson, Pariš. Geološki zavod Ljubljana, 1968, Osnovna geološka karta SFRJ, list Gorica, M 1:100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd. G 1 a c o n , G. & J. 1953, Etude de quelque Nerinees et Milioles du Cretace in-ferieur des monts du Honda. Buli. Soc. Geol. Fr., Serie 16, Tome 13, 23—34, Pariš. Gočanin, M. 1938, tJber die fossilfuhrenden Schichten Kimmeridgien, Tithon, Valanginien und Hauterive aus der Umgebung von Beograd. Vesn. geol. instit. Kraljev. Jugoslav., Tom 6, 35—71, Beograd. Herbich, F. 1886, Palaont. Studien iiber die Siebenbiirgischen Erzgebirge. Mitt. Jahrb. Kong. Ungar. Geol. Anstalt, Bd. 8, Heft 1, Budapest. Kochansky-Devide, V. 1964, Paleozoologija, XII + 452, Školska knjiga, Zagreb. Kossmat, F. 1905, Erlauterungen zur geologisehen Karte der Osterr-ungar. Monarchie, SW Gruppe. Nr. 98, Haidenschaft u. Adelsberg, Wien. M o n g i n , D. 1953, Etude paleontologique des Mollusques. Buli. Soc. Geol. Fr., 227—239, 1 Pl., textfig. 2—4, Pariš. M u 11 e r , A. K. 1960, Lehrbuch der Palaozoologie, Bd. 2, Invertebraten, Teil 2, Gust. Fisch. Veri., Jena. Nikler, L. 1969, Nerineje titona Velike Kapele. Geološki vjesnik, 22 (1968), 219—228, 2 tekstsl., 1 teksttabel., 5 tab., Zagreb. P e t e r s , K. F. 1855, Die Nerineen des oberen Jura in Osterreich. Sitz. k. Akad. Wiss. Math. Phys., Cl. 16, Bd. 2, 336—364, Taf. 1—4, Wien. Petkovič, K. V. 1939, Nekoliko nerinejskih vrsta iz urgonske donje krede Košutnjaka (Okolina Beograda). Geol. anal. Balk. poluost., 16, 65—76, Beograd. Piveteau, J. 1952, Traitč de paleontologie, Tome 2, Masson et Cie, Pariš. S u č i č , Z. 1953, Prilog za poznavanje geološkog sastava planine Ozrena i Device (istočna Srbija). Geol. anal. Balk. poluost. 21, 77—132, 6 tab., 1 geol. kart. 1 tabel, Beograd. S u č i č, Z. 1959, Jurske tvorevine u okolini rudnika »Jerme«. Geol. anal. Balk. poluost. 26, 163—175, tab. 1—5, Beograd. Sučič-Protič, Z. 1961, Stratigrafija i tektonika Golubovačkih planina. Geol. anal. Balk. poluost. 28, 26—142, tab. 9, 2 prilog., Beograd. S t a c h e, O. 1889, Die Liburnische Stufe und deren Grenz-Horizonte. Abh. d geol. R. A. 13, 1—170, Wien. S t u r, D. 1858, Das Isonzo-Thal von Flitsch abwarts bis Gorz, die Umgebung von Wippach, Adelsberg, Planina und Wochein. Jahrb. d. k. k. geol. R. A., 324—366, Wien. Treatise on Invertebrate Paleontology, Part J. Mollusca 1, XXIII + 351, Kansas Press, Kansas, 1964. Turnšek, D., Buser, S. 1966, Razvoj spodnjekrednih skladov ter meja med juro in kredo v zahodnem delu Trnovskega gozda. Geologija 9, 527—542, Ljubljana. Veselinovič, D. 1962, Značaj gastropoda za stratigrafsko razčlanjevanje gornje jure Srbije. Referati 5. savetovanja, 1 — Geologija, Beograd. Veselinovič, D. 1965, Titonski gastropodi Karpato-Balkana i jednog dela unutrašnjih Dinarida. Acta Geologica 5, 239—268, 1 tabel., 6 tab., Zagreb. Veselinovič, D. 1965a, Gastropodi gornje jure Dinarida (Črna Gora). Geološki glasnik, 89—112, Titograd. Vogel, K. 1968, Zur Lebensweise des Gastropoden Nerinea. N. Jb. Geol. Palaont. Mh. 3, 181—184, 2 Textabb., Stuttgart. V o 11 z , 1836, t)ber die fossile Genus Nerinea. N. Jb. Min., Geol., Geogr., Petref., 538—543 ,Stuttgart. W e n z, W. 1961, Gastropoda, Handbuch der Palaozoologie, Bd. 6, Teil 1, (1938), Veri. Gebrud. Borntr., Berlin-Nikolassee. Y i n, J. X. 1962, On the occurrence of Nerinea in northern Tibet. Acta pa-leontologica Sinica, Vol. 10, No. 4, 524—536, 2 Pl., Science press. Zittel, K. A. 1924, Palaontologie, Abt. 1, Invertebrata, VIII + 733, Veri. R. Oldenb., Miinchen-Berlin. Zlebnik, L. 1952, Zgornja kreda pri Domžalah. Diplomsko delo, Ljubljana.