OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
^OL. XXXn. — LETO XXXII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 2, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 150
PfOVl GROBOVI
^TIJA beljan
Snoči ob 9. uri je preminil na ®^ojem domu po težki bolezni ^^tija Beljan, star 66 let. Sta-®oval j^ na 5421 Stanard Ave. ^ORia je bil iZ sela Belo Brod odkoder je prišel v Ame-leta 1900. Tekom svojega bivanja tu je imel razne obrti, Zadnja leta pa je bil na pokoj-Bil je član društva sv. Ni-Št. . 22 HBZ in društva Na-Prej Št. 5 SNPJ.
Tu zapušča soprogo Marga-rojeno Tomac, sinova Dr. %thew R. Beljan, ki ima svoj ^obozdravniški urad v Slov. nar.
in Charlesa, hčer Mar-&8fet ter brata Charles in štiri ^'luke, v stari domovini pa za-Pušča brata Thomasa in sestro ^Qno Zdravič. Pogreb oskrbuje ^fdinov pogrebni zavod, 1053 62 St.
^^LIA hrovat
Po dolgi bolezni je preminila ■^alia Hrovat, rojena Smerke, ®tara 57 let. Stanovala je na '^11 Stanley Ave., Maple Hts., Doma je bila iz vasi Gobo fara Mirna peč na Dolenj-odkoder je prišla v Ame-riko pred 40 leti. Bila je člani-^ Podr. št. 42 SŽZ, društva sv. y^njega telesa in društva Dom
25 8DŽ." ' , ......."1
"^Ukaj zapušča žalujočega so-P^oga Vincenta, sinova Vincen-^ v Californiji, in Carla, hčer Betty Sapochak ter vnuke. °Si"eb se vrši v četrtek zjutraj ®"30 uri iz Louis L. Ferfolia p&rebnega zavoda v cerkev sv. j^vrenca ob 9. uri in nato na
Pokopališče Calvary.
»
kernz
^ot smo včeraj poročali, je P''®Oiinila po dolgi bolezni v Untiy Acres boflnišnici Mary J ®fnz, rojena Bartol, p. d. Str-ova Marija, stanujoča na , '' 1 Naumann Ave. Doma je ^ a iz vasi Mali log, fara Loški 'ok na Notranjskem, kjer za-j^ca brata Matijo in sestro ^fino, poročeno Mohar, ter C Sorodnikov. V Ameriki se je ^^"ajala 36 let in je bila člani-društva Cleveland št. 126 ^ Družina je živela 28 let ^faunik, Mich., odkoder se je .^Selila v Cleveland pred osmL leti.
g ''^kaj zapušča tri sinove: Jo-Matt in Johna, hčer Mrs. Bartol, pet vnukov, brata Pto in več sorodnikov. So-gg ^ je umrl pred časom. Pogreb v sredo zjutraj ob 8.45 želetovega pogrebnega za-458 e. 152 St., v cerkev in Vnebovzete ob 9.30 uri ^^to na pokopališče Calvary.
dr. gregorij rož-gre baje v kanado
Kratke vesti
TEŽAVE Z UPORNIMI JAPONSKIMI UJETNIKI
TOKIO, 1. avg. — Japonske oblasti so danes poslale na ladjo "Maizuri" 500 oboroženih policajev, ki bodo skušali izkrcati okrog 2,000 japonskih vojnih ujetnikov, ki so se vrnili iz Sibirije.
Kot prejšnje skupine so tudi ti vrnivši se ujetniki komunisti. Ladja jih je pripeljala že zadnji petek, toda vojni ujetniki se niso hoteli izkrcati. Uradnikom, ki so jih hoteli poslati na njihove domove, niso hoteli povedati ne kdo so ne od kod so doma.
NA POLJSKEM SE BORIJO PROTI PAPEŽEVEM UKAZU
PRAGA, 1. avg.—Poljska vlada je T sprožila splošno propagandno kampanjo, katere namen je, da katoliškim duhovnikom in škofom prepreči izkoriščanje nedavnega papeževega ukaza o izobčenju katoličanov, ki podpirajo stvar komunizma.
romarji bodo v svetem letu imeli popust
RIM, 29. julija — Italijanske železnice bodo v svetem letu 1950 znižale voznino za 40 odstotkov vsem romarjem, ki bodo prišli v večno mesto Rim, da vidijo svetega očeta. Romarji, ki bodo potovali v skupinah nad 750 oseb, bodo dobili celo do 60 odstotkov popusta na železnicah.
mož v spodnjih hlačah
NASHUA, N. H., 1. avg.—Policija je dobila polnočno telefonsko obvestilo, da se po ulicah sprehaja" neki moški v samih spodnjih hlačah. Patrola je pridrvela in res našla možaka. Ta ji je pojasnil, da je počil "tire" njegovega avta in ker si svoje nove hlače ni hotel umazati z oljem, jih je enostavno slekel.
kanadsko "Jedin-]j^ ' Aamerava baje bivši Ijub-knezoškof, prevzvišeni ^^egorij Rožman obiskati poročila v "Jedin-Igjj. razvidno, če se prevzvi-^iti ^^^^'^ava za stalno nasta-Kanadi ali pa samo po-si{j kako živijo naši sloven-j)o^ ^^avci in rudarji, ki so se hojj^ ' ^ svet s trebuhom za kru-
Širite in čitajte
"^ko
V^avnost!"
Češke obtožbe proti Jugoslaviji
PRAGA, 31. julija—Češkoslovaško zunanje ministrstvo je včeraj zavrglo dve jugoslovanski protestni noti nanašajoči se na "obrekovanja Jugoslavije," s strani češkoslovaškega tiska in radia. Češko ministrstvo je v svojem odgovoru izjavilo, da noti nimata nobene osnove in da prav jugoslovanski tisk in radio vodi "najbolj strupeno propagando proti Češkoslovaški."
V Češkoslovaški noti, kije bila izročena jugoslovanski ambasadi v Pragi, je rečeno, daje Jugoslavija- že^ "zdavanj prekršila sporazum o prijateljstvu in medsebojni pomoči." Med obtožbami proti jugoslovanski vladi češka nota omenja sledeče:
Jugoslovanska vlada "omejuje svobodščine češke in slovaške manjšine v Jugoslaviji in kruto preganja one Čehe in Slovake, ki so ohranili prijateljsko stališče napram Češkoslovaški."
Od decembra je jugoslovanska propaganda dnevno "širila laži in obrekovanja glede kakovosti češkoslovaških produktov težke industrije in izmišljotine glede značaja češkoslovaške trgovinske politike."
Podcenjevalo bi se politično inteligenco j u g o s 1 ovanskega ljudstva, če bi si domišljalo, da se ljudstvo strinja s "sovražno politiko napram češkoslovaški vladi in z umikom Beograda iz združena fronte ljudskih demokracij, katere vodi Sovjetska zveza."
Češkoslovaška nota na koncu dolži Jugoslavijo, da je izključno odgovorna za poslabšanje od-nošajev med obema deželama.
Jugoslovanski tisk napada investicije Vatikana v Italiji
Soglasno s Tanjugom ima Vatikan 187,000,000 lir investiranih v največji tovarni znanih makaronov
BEOGRAD, 30. julija—Jugoslovanski tisk je skupaj z ostalimi vzhodno-evropskimi časopisi in publikacijami začel posvečati posebno pozornost vlogam, ki jih ima Vatikan v italijanskih industrijah.
Soglasno s poročilom jugoslovanske časnikarske agencije Tanjug" iz Rima vkupne vloge Vatikana v italijanskih industrijah znašajo 17,000,000,000 lir (nekaj manj od $30,000,000). "Tanjug" pravi, da ti podatki slonijo na uradnih italijanskih statistikah.
Namen Tanjugovega poročila je, da se poudari ne samo politični vpliv Vatikana, pač pa tudi škodljiv vpliv cerkve na italijansko ekonomijo.
Kritika Vatikana ni v zvezi s tekočimi trenji med cerkvijo in državo na Poljskem ali pa v Češkoslovaški. Veruje se, da Jugoslovani smatrajo, da je Vatikan odgovoren, ker italijanska vlada ni hotela podpisati trgovinski sporazum med Italijo in Jugoslavijo.
Soglasno s poročilom "Tanjuga" ima Vatikan svoje vloge v pedesetih največjih italijanskih podjetjih. Med ostalimi ima Vatikan pri elektnčni družbi "Sada" za 266,50,000 lir delnic, pri družbi "Edison" za 500,000,000 lir, dočim ima v tekstilnih kon-cernih "Meino" pri. Milanu večji del delnic in potom teh kontrolira 60 odstotkov celotne italijanske tekstilne industrije,
"Tanjug" pravi, da je denar Vatikana vložen po večinoma v industrijah živeža, kakor na primer 187,000,000 lir v živežnemu koncernu "Pantanella," ki kontrolira štiri največje tovarne slovitih italijanskih makaronov.
Jugoslovanski tisk pa napada tudi nedavni papežev ukaz o iz-* občenju katoličanov, ki podpirajo komunizem. V zvezi s tem je objavila članek belgrajska "Borba," ki pravi, da je ta ukaz "srednjeveško orožje" Vatikana, katerega se poslužujejo pod-piratelji Atlantskega pakta, da bi premagali opozicijo proti paktu,
"Ta isti Vatikan, ki je bil pri miru, ko je na milijone ljudi bilo umorjenih v Poljski in Jugoslaviji in ki je svoje neaktivnosti opravičeval, češ da je 'prepovedano vmešavati se v politiko'— ta isti Vatikan je spremenil svojo politiko, ko je začel čutiti, da so sile, ki so strle fašizem, postale resna grožnja njegovim pristašem," pravi "Borba."
JUGOSLAVIJA ZAHTEVA REVIZIJO SKLEPA O SLOVENSKI KOROŠKI
BEOGRAD. 30. julija — Jugoslovanska vlada je poslala zastopnikom zunanjih ministrov štirih velikih sil v London nov memorandum, s katerim zahteva revizijo sklepa Sveta zunanjih ministrov glede vprašanja slovenske Koroške.
(Kot znano je Svet zunanjih ministrov »a nedavni Pariški konferenci potrdil meje Avstrije iz leta 1938, kar pomeni, da so jugoslovanske zahteve in zahteve koroških Slovencj^ev za priključitev Koroške k Jugoslaviji bili zavržene. Jugoslavije je takoj po tem sklepu naznanila, da se ne bo odpovedala svojim teritorialnim zahtevam napram Avstriji.)
V svojem včerajšnjem memorandumu je Jugoslavija ponovno izjavila, da vztraja pri spremembi mej z Avstrijo in zahtevala, da se revidira sklep Sveta zunanjih ministrov.
Zastopniki zunanjih ministrov imajo svoje konference v Londonu. Njihova naloga je, da najkasneje do I. septembra pripravijo osnutek mirovne pogodbe za Avstrijo.
Taylorjeva predloga za brezposelne
WASHINGTON, 1. avg,—Demokratski senator Glen H. Taylor, ki je bil na preteklih volitvah podpredsedniški kandidat Progresivne stranke, je v senatu predložil zakonsko predlogo, po kateri bi se omililo brezposelnost in ohranilo visoko kupno moč.
Po Taylorjevi predlogi bi se brezposelnostne podpore odobravale na osnovi 85 -odstotkov zaslužka od preteklega leta. Od onih, ki bi prejemali brezposelnostne podpore, pa bi se zahtevalo, da sprejeme j o . razumne ponudbe za delo.
Predloga se sedaj nahaja pred senatnim finančnim- odborom. Njena značilnost je tudi v tem, ker bi osebe stare nad 60 let prejemale starostne podpore, ne da bi bile odvezne sprejeti kakršno koli delo. Starostne penzije bi se odobravale na podlagi 40 odstotkov prejšnjih zasluškov prosilca in se dvigale na osnovi števila od penzionaranih delavcev odvisnih oseb.
ROMUNIJA RAZPUSTILA KATOLIŠKE REDE
BUKAREŠTA, i. avg. —Romunska vlada je danes s posebnim dekretom razpustila vse rimsko-katoliške dobrodelne rede.
Katoliški duhovniki, menihi in nune, ki so delali za rede, so bili obveščeni, naj v petnajstih dnevih odločijo, če želijo iti v samostan, v dom za starce ali pa si poiskati kakšno službo.
Katoliške duhovnike v Romuniji plača država. Nedavno pa je vlada s plačilne liste črtala dva škofa in ter 130 duhovnikov, ker so se ukvarjali s proti-državnimi aktivnostmi.
STAVKA RADI BEGUNCA IZ JUGOSLAVIJE
OMAHA, 1. avg.—Danes so delavci tukajšnje tovarne Omaha Steel Works napovedali dejansko stavko, ker je družba uposlila nekega Evgena Štefana, ki je kot begunec iz Jugoslavije prišel v Omaho pred šestimi ledni.
Za jugoslovanskega begunca seje zavzemal njegov bratranec, kije kongresnik Kari Stefan, republikanec iz Nebraske. Potne stroške pa je plačal njegov brat Martin, ki živi v Omahi.
Eugene Stefan je prišel Iz Semlina. Star je 54 let.
Delavci očividno čutijo, da bi družba ne smela upo-sliti begunca, ko je že odslovila delavce, ki so pri njej delali mnoga leta.
Ameriški vojaški šefi so se sestali z italijanskimi na tajnih pogovorih
Domače vesti
Krožek št. 3 Prog. Slov.
Članice krožka št. 3 Prog, Sldv.enk so vabljene, da se udeleže redne mesečne seje v sredo zvečer ob osmih v- Slov. društvenem domu na Recher Ave. Na dnevnem redu bo več važnih zadev.
Na obisk v Californijo
Mr. in Mrs. August Rijavec ter njiju hči in zet Mr, in Mrs. Charles in Dorothy Schmunk iz 6836 Bayliss Ave. so v soboto odpotovali na tri-tedenski obisk v Los Angeles, Cal. Tam bodo obiskali družino Mr, Jim Pau-licha, ki je brat Mrs. Rijavec. Želimo jim mnogo zabave in srečen povratek!
Seja in strelske vaje
člani St. Clair Rifle and Hunting kluba so vabljeni, da pridejo v sredo popoldne ob 3. uri na sejo in strelske vaje na lastni farmi, Serviralo se bo okrepčila.
Mlad. pev. zbor SDD
Nocoj ob osmih se vrši seja staršev Mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Prosi se vse starše, in one, ki se zanimajo za zbor, da pridejo na sejo.
Pevski zbor "Jadran"
Člane in pevce zbora "Jadran" se prijazno vabi na sejo in pevske vaje v sredo zvečer ob osmih v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd, Sestanek bo važen, ker je več stvari za rešiti in se želi polnoštevilno udeležbo.
Vojni veterani so tudi proti nagemu spomeniku
Organizacija Joint Veterans Commission of Cuyahoga County je na svojem včerajšnjem Članskem sestanku soglasno podprla protest Gold Star Mothers of America, ki se zoperstav-Ijajo, da bi se na Mallu postavilo kot spomenik padlim vojakom kip nagega moškega.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
Gen. Marshall je za oboroževanje zapadne Evrope
WASHINGTON, 1. avg.—Bivši državni tajnik gen. George C. Marshall je danes pred kongresnim odborom za zunanje odnosa je priporočil, da se odobri program predsednika Trumana za oboroževanje zapadno-evropskih držav ,
Marshall je izjavil, da bi se z odobritvijo Trumanovega programa, ki bi stal v začetku $1, 450,000,000, lahko rešilo "ameriška življenja in dolarje."
Bivši državni tajnik je v drugi svetovni vojni bil šef štaba. Rekel je, da bi se bilo lahko skrajšalo vojno za šest mesecev in prihranilo 50 do 60 milijard dolarjev, če bi se bilo poslalo vojaški material državam, ki so bile naklonjene Ameriki.
"Takrat sem čutil, da bi $100,-000,000 učinkovalo prav tako kakor danes $1,000,000,000," je rekel Marshall, ki je še posvaril, da: bi bilo zelo nesrečno, če bi se kongres obotavljal kar se tiče programa za oboroževanje.
FRANKFURT, 1, avg,—Ameriški in italijanski vojaški šefi so se danes sestali na tajnih pogovorih, katerih cilj je verjetno bil vključitev Italije v skupni vojaški blok zapadne Evrope,
Italijanski armadni in mornariški šefi so se pogovarjali z ameriškimi vojaškimi šefi' 75 minut. Čeprav so pogovori bili strogo tajni, se domneva, da se je največ govorilo o mornariškem položaju Italije na Sredozemlju,	'
Po pogovorih je ameriški admiral Louis E, Denfeld, ki je šef mornariških operacij, opozoril časnikarje, da je po določbah mirovne pogodbe italijanska mornarica "relativno majhna."
Pristavil je, da se še ni določilo vloge Italije v slučaju vojne, da pa je "na obe]i straneh upostav-Ijeno dobro razumevanje,"
Pogovorom sta prisostvovala šef italijanske armade lieut.
gen. Efisio Marras in podadmi-ral Emilio Ferreri.
Ameriški šefi bodo obiskali vse dežele vojaškega pakta
Ameriški šefi—admiral Denfeld, gen. Omar Bradley in gen, Hoyt Vandenberg—bodo imeli podobna vojaška posvetovanja z vsemi vojaškimi voditelji dežel Atlantskega vojaškega pakta, Iz Frankfurta bodo odpotovali v Luksemburg, potem pa v London, Pariz in na Dunaj.
V Londonu bodo prisostvovali posvetovanjim tudi trije norveški generali in eden admiral ter danska vojaška misija.
Sestanek s poveljnikom oboroženih sil petih držav tako zva-nega Beneluškega pakta feld-maršalom Lordom Montgomery-jem bo v Parizu, Navzoči pa bodo tudi vojaški voditelji Francije, Belgije in Nizozemske.
sodnik skušal ustreliti prijatelja odvetnika
ATLANTA, 29. julija—Danes je bil postavljen na zatožno klop sodnik Robert Carpenter, ki je obtožen, da je hotel umoriti svojega nekdanjega prijatelja odvetnika Johna Lochwooda.
Medtem ko je sodnik bil postavljen na zatožno klop, sta se tako njegova odtujena žena kot žena odvetnika nahajali v bolnišnici pri ranjenemu Lock-woodu. Sodnik je izjavil, da je njegova odtujena žena nameravala omožiti Lockwooda, takoj ko bi slednji dobil razporoko. od sedanje žene.
tudi angleški premijer je zbolel
LONDON, 1. avg. — Ministrski predsednik Anglije Clement Attlee, ki je star 66 let, leži v postelji na svojem domu, ker se je "težko prehladil." Attlee je že tretji minister, ki se nahaja na "bolniški podpori." Pred njim sta se šla zdravit zunanji minister Ernest Bevin in finančni minister Sir Stafford Cripps.
(Najtežja pa je "bolana" sama Anglija, ki se nahaja v težki finančni in ekonomski krizi).
hitlerjev minister v volilni kampanji
LUENBERG, 1. avg,—Hitlerjev finančni veščak Hjamlar Schacht je danes posegel v aktivno volilno kampanjo. Na nemške volilce je apeliral, naj volijo proti socializmu.
Schacht je govoril na volilnem shodu desničarske "Deutsche Partei."
Policaj ustrelil ženo, njenega ljubimca in sebe
NEW YORK, 1. avg.—Policija je danes naznanila, da je 30 let star policaj William Lane ustreUl svojo ženo Blanche, njenega ljubimca Arnolda Myersa in nato storil samomor.
Tragedija se je zgodila v stanovanju policajevega tasta. Lane je odšel v stanovanje v soboto zvečer in čakal svojo ženo, da bi se z njo pomiril. Imel je ključe od stanovanja, vstopil in se vsedel v foteljo. Čakal je do pozno v noč. Proti jutru je slišal korake vračajoče se žene in njenega ljubimca. Skril se je na stopnicah za nujne slučaje proti ognju, ki so vodile do okna ženine spalnice.
Policija meni, da je Lane zgubil um, ko je videl svojo ženo v postelji z Myersem. Skozi okno je ustrelil njo in ljubimca, nato pa si v obupu končal lastno življenje.
Odtujena žena Lanea je bila znana lepotica in plesalka.
begunci so velika preglavica za nemčijo
MONAKOVO, 31. julija —Za Nemčijo predstavljajo velik problem nemški begunci, ki so bili izgnani iz Češkoslovaške, Madžarske, Jugoslavije, Romunije in ostalih držav. Računa se, da je 'takšnih beguncev okrog 10,-000,000.
Bavarski državni tajnik za begunce dr. Wolfgang Jaenicke pravi, da je vsak peti prebivalec na Bavarskem begunec. Največ Nemcev je bilo izgnanih iz Češkoslovaške in Madžarske in sicer okrog 1,500,000.
Poleg nemških beguncev se na Bavarskem nahajajo tudi begunci drugih narodnosti. Soglasno s podatki je med njimi 16,000 Madžarov, 37,000 Poljakov, 8,000 Rusov, 8,500 Jugoslovanov, 4,000 Romunov ter manjše število Grkov, Turkov in Arabcev,
avstralska vlada v "vojni" s komunisti
SYDNEY, Avstralija, 1. avg. —Avstralijska vlada, ki je zelo razkačena radi stavke premo-garjev, je danes zagrozila, da bo zbrisala vsako sled komunizma v Avstraliji.
Minister za informacije Arthur Caldwell je izjavil, da bo vlada nastopila proti komunistom z armado, mornarico in zračnimi silami.
Premogarji stavkajo že šesti teden. Okrog 24,000 premogar-jev je začelo stavkat, ko so zahteve njihove unije za 15 centov povišice bile zavržene. Vlada meni, da je stavka delo komunistov, Vladni uradniki so celo obtožili Moskvo, da je "odgovorna za stavko,"
Avstralijska komunistična stranka je številčno precej šibka, Toda čeprfiv nima niti enega poslanca, ji vlada grozi s svojo celotno oboroženo silo, vključno z bojnimi ladjami in težkimi I bombniki.

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
2. avgusta 1949.
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto?
For Six Months—(Za šest mesecev) For Thrče Months—(Za tri mesece)
-$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)_____
For Six Months—(Za šest mesecev)__
For Three Months—(Za tri mesece)__
-$10.00 _ 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ZADNJI DNEVI NACIONALISTIČNE KITAJSKE
V.
6.	Da se v mestih in vaseh zagotovi mir in ohrani javni red, se morajo vsi tavajoči vojaki javiti Narodnoosvobodilni vojski ali ljudski oblasti na tistem področju. Proti tistim, ki se bodo prostovoljno javili in izročili svoje orožje, ne bo nič ukrenjeno. Tisti, ki se ne bi hoteli javiti ali ki bi skrivali orožje, bodo aretirani in zaslišani. Zaslužena kazen bo doletela tudi tiste, ki bi nudili tavaj očim vojakom zavetišče ali ki jih ne bi prijavili pristojnim oblastem.
7.	Fevdalni sistem zemljiške posesti v kmetijskih področjih je neracionalen, toda odpraviti ga je treba šele po pripravah in postopoma. Najprej je treba znižati zakupnino in obrestno mero, pozneje pa bo zemlja razdeljena. Razen tega se lahko problem zemlje pravilno reši samo po prihodu Narodno-osvobodilne vojske in po ureditvi razmer, Kmečke množice naj se organizirajo, da bodo pomagale Narodno-osvobodilni vojski pri vseh pripravah na reformo, in hkrati naj napno vse sile, da bo zemlja obdelana, da se bo ohranila sedanja stopnja kmetijske proizvodnje, potem pa da se bo polagoma dvigala, da se bo življenjski standard kmetov dvignil in da bo mestno prebivalstvo preskrbljeno z žitom. Z zemljo in hišami v mestih ni mogoče ravnati podobno kakor z zemljo in hišami na kmetijskih področjih.
8.	Varnost življenja in premoženja vseh tujih državljanov bo zaščitena. Upamo, da bodo vsi tuji državljani opravljali svoje delo kakor običajno in da bodo ohranili red. Vsi tuji državljani morajo spoštovati zakone in dekrete Narodno-osvobodilne vojske in ljudske vlade. Ukvarjati se ne smejo z vohunsko dejavnostjoali delati proti neodvisnosti kitajskega naroda in narodne osvoboditve. Tuji državljani ne smejo nuditi zavetišča kitajskim vojnim zločincem, proti-revolucionarnim elementom in drugim zločincem. V nasprotnem primeru se bo ravnalo z njimi po zakonih Narodno-osvobodilne vojske in ljudske vlade.
Disciplina Narodno-osvobodilne vojske je stroga. Na-rodno-osvobodilna vojska uporablja prakso privatne trgovine in prepovedano ji je vzeti od ljudstva le .eno šivanko ali košček sukanca.
Upamo, da bodo vsi ljudje delali in živeli v miru in varnosti in da se, ko slišijo vsakršne nepreverjene govorice, ne bodo po nepotrebnem razburjali.
Od zmage do zmage
Po padcu Nankinga so se nadeljevale zmage druga za drugo. Reka Jangce je bila prekoračena še na drugih krajih na dobrih 800 km dolgi fronti, in Narodno-osvobodilna vojska je v zmagovitem prodiranju proti jugu že 11 dni po padcu Nankinga zavzela veliko in strateško važno pristanišče in prometni center Hangčou, s čiriier so bili presekani stiki Sanghaja s celino.
Istega dne je Narodno-osvobodilna vojska na drugem koncu fronte več sto kilometrov jugozahodno od Hangčoua začela prodirati proti Nančangu, glavnemu mestu pokrajine Kjangsi.
Kakih 200 km ob reki navzdol, od koder so se začele malo pozneje operacije v pokrajini Hupe, je bilo zavzeto glavno mesto te pokrajine Vučang in važno železniško križišče Hankou in Narodno-osvobodilna vojska je nadaljevala na tem kraju prodiranje proti jugu ter zavzemala ob železniški progi Hankou—Kanton mesto za mestom.
Medtem ko se je dogajalo to na glavnem delu fronte, je bila Narodno-osvobodilna vojska aktivna tudi južno od Jangcea in v Severni Kitajski. Osvobodila je glavno mesto pokrajine Šansi Taijuan, ki je bilo več mesecev zasedeno, in ujela 77,000 Kuomintangovih vojakov, 20. maja pa je zavzela glavno mesto pokrajine Senši Sij an in nadaljevala prodiranje proti zahodu.
Ob koncu petega tedna od začetka operacij so narodnoosvobodilne čete vdrle v Šanghaj, najvažnejše pristanišče in po številu prebivalcev največje mesto na Kitajskem.
V petih tednih ofenzive je Narodno-osvobodilna vojska Kitajske zavzela ozemlje, ,ki je približno tako veliko kakor Grčija. Osvobodila je več milijonov prebivalcev. V mestu Nankingu je bilo osvobojeno okrog milijon ljudi, v Hangčou 600,000, v Sijanu pol milijona, v samem Sanghaju pa nekaj nad šest milijonov. Pred začetkom te ofenzive so računali, da je bilo odtlej na Kitajskem osvobojenih okrog 200 milijonov prebivalcev. Zdaj se je število osvobojenih že približalo polovici celotnega števila 475 milijonov prebivalcev Kitajske. Pred koncem drugega meseca ofenzive bo polovica celotnega prebivalstva Kitajske v proti imperialistični fronti, v fronti miru v svetu.
UREDNIKOVA POŠTA
Piknik podr. št. 106 SANSa na Recher Ave.
Euclidska podružnica št. 106 SANSa vabi na piknik, ki se yrši v nedeljo 7. avgusta na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Ker gredo prispevki te podružnice v blagi namen naših bratov in sester onkraj morja, zato se prosi, da pridete in prispevate vsak po svoji moči v ta namen.
Odbor je preskrbel za razvedrila in okrepčila, kakor tudi za ples. Zavezal se je, da vam postreže v vaše zadovoljstvo.
Piknik se. prične ob 2. uri popoldne na vrtu; poznejše ure se preselimo v malo dvorano in bomo rajali do polnočne ure v zadovoljstvo vseh. Ker ravno predelujemo naš Dom, se vam bo nudilo več zanimivosti, da boste videli porast naših zavednih eu-clidskih Slovencev in Hrvatov.
Končno pridite in se razveselite med nami; s tem boste imeli užitek vi in naši onkraj morja.
Za odbor:
Mary Medvešek.
"TRŽAŠKI LLOLD"-ITALIJA-ERP
Enodnevna stavka vsega oseb ja "Tržaškega Lloyda" in resolucija sprejeta na izrednem občnem zboru sta res iznenadili tržaško javnost; saj se je dvignilo proti rimski gospodarski politi ki celo uradništvo, na katerega v prvi vrsti gradijo iredentistič-ne stranke, in to tik pred upravnimi volitvami.
Lloydovi nameščenci so protestirali, ker je italijanska vlada kljub vsem prejšnjim zagotovi lom povsem prezrla "Tržaški Lloyda" pri sestavi dokončnega Saragatovega načrta za obnovo italijanske trgovinske mornarice in zaposlitev ladjedelnic. V Rimu je odpovedalo tudi posebno odposlanstvo nameščencev Iredentistični listi trdijo, da je rimska vlada zagotovila, da bo 'sta "Tržaškemu Lloydu" dodeljeni dve novi potniški ladji s skupno tonažo 26,000 ton, toda do danes še ni bilo o tem izdano uradno poročilo.
Odločen nastop Lloydovih na rneščencev je ostro posvetil v temno ozadje, kjer se prav za prav kuje usoda tržaškega go spodarstva, in prikazal Tržača-nom vso resničnost, ki je vse drugačna, kakor jo slikajo kričeči lepaki italijanskih strank po tržaških ulicah.
Nad "Tržaškim Lloydom" ne gospodarijo Tržačani. Po mirovni pogodbi bi moral "Lloyd" z vsem svojim inventarjem in premoženjem pripasti državi Svobodnega tržaškega ozemlja, v resnici pa je še danes v rokah finančne skupine "Finmare" in "IRI( Zavoda za gospodarsko obnovo), to se pravi italijanske države. Tržačanom je prav za prav ostalo samo ime te svetovno znane plovne družbe.
Še druga okolnost je vredna omembe. V zadnjem času se je po Trstu pojavilo vse polno propagandnih brošur European Reconstruction Program (Mar-ehallovega plana) pod raznimi naslovi ("The European Program," "ERP in Italia," "Che cosa e ERP," "Gli auiti ERP," "ERP hilft Oesterreich," "La Presse Francaise at le Plane Marshall," "L Belgique at le Plane Marshall," itd), v angleškem, italijanskem, francoskem in nemškem jeziku.
Toda ta propaganda ne bo med Tržačani, ki hočejo ohraniti svojo, politično in gospodarsko neodvisnost, zajamčeno v mirovni pogodbi žela uspeha iz prostega razlora, ker jih živa tržaška resničnost čedalje bolj prepričuje, da se s krediti ERP dejansko utrjujejo gospodarske in finančne postojanke italijanskega ve-lekapitala državnega in zasebnega, ki je odločen nasprotnik ohranitve Svobodnega tržaškega ozemlja in z vsemi silami deluje proti izgraditvi gospodarske neodvisnosti Trsta.
Izvedbo Saragatovega načrta financira ERP. Tržačani se .'prašujejo, čemu naj ERP financira tržaško plovno podjetje prav čez Rim, ki potem po svojih tržaških agencijah izpre-minja ameriške dolarje v propagandno orodje za akcijo proti gospodarski in politični neodvisnosti Svobodnega tržaškega
ozemlja. Kakor da Svobodno tržaško ozemlje ni bilo še z mirov no pogodbo ločeno od Italije; kakor da Svobodno tržaško ozemlje ni vključeno v ERP kot neodvisna država in kakor da v Trstu ne posluje posebna misija EGA.
Čemu se prav v Trstu mora graditi 25,000 tonska ladja za italijansko plovno družbo "Italia" z denarjem ERP, ko bi Trst pod takšnimi finančnimi pogoji prav tako lahko gradil ladje za druge inozemske države.
Namen je jasen. Tržaška javnost naj dobi vtis, da je Italija tako velikodušna nasproti Trstu, da pušča svoje ladjedelnice brez dela, medtem ko daje naročila tržaškim ladjedelnicam. Vse to mešanje pojmov in vezanje italijanskega in tržaškega ERP ima očitno politično in gospo darsko ozadje. Gospodarska povezava Svobodnega tržaškega ozemlja z Italijo, ki je bila pro ti duhu mirovne pogodbe zapečatena v znanih rimskih sporazumih (marca 1948), se izraža ob vsaki priliki. Prikazana pa je vselej tako, da se vidi velikodušna nesebičnost Italije, ki samo žrtvuje in da se prikrije, kaj vse je Rim pridobil s temi sporazumi na škodo gospodarske in politične svobode Trsta.
Kljub jasnim mirovnirti pogodbam kujejo usodo tržaškega gospodarstva v Rimu, kamor zopet romajo delegacije iz Trsta, kakor so romale že 25 let.
"Goipodarslvo"
Dr. Mirko Rupel;
Načrt za izselitev milijon Italijanov
Predstavnik Uprave za gospodarsko sodelovanje (EGA) je v Parizu izjavil, da je italijanska vlada sporazumno z EGA izdelala načrt za izselitev 971,-900 Italijanov v zapadne države, v Afriko, Avstralijo in sedem evropskih držav. Načrt bo izveden v teku prihodnjih štirih let.
Največjo oviro prestavlja vprašanje prevoza. Predstavnik EGA je izjavil, da bo ameriška pomorska komisija stavila na razpoloženje 10 ladij. V teku leta 1949 pojde 58,000 Italijanov zapadne države, 222,000 pa v čezmorske držele; 161,000 se jih bo izselilo v Argentino. Argentina bo celotno sprejela 525,000 izseljencev, Kanada in Avstralija skupaj 45,600. Dalje pojdejo Italijani v Brazilijo, Venezuelo, Zedinjene države, Peru, Kolumbijo, Bolivijo, Urugvaj, Paragvaj, Čile, Mehiko in nekatere druge srednjeameriške države.
V Francijo bo odšlo okoli 117,-000 Italijanov v teku prihodnjih štirih let. Belgija, Švica, Britanija, Švedska in Holandska bodo sprejele po 3,000 do 17,000 italijanskih izseljencev, Luksem-burg pa okoli 3,400 sezonskih delavcev.
Arabci odbijajo italijanske priseljence. Londonski "Observer" je mnenja, da je treba najti 2a italijanske priseljence nove dežele. Bilo bi zgrešeno pošiljati jih zopet v Tripolitanijo, ker so jih Arabci obsovražili in jih ne trpijo več.
PRIMOŽ TRUBAR NA PRIMORSKEM
Dne 8. junija smo obhajali
obletnico rojstva Primoža
Trubarja, ki je leta 1551 izdal prvi dve slovenski knjigi.
Ob spominu na najstarejšega
slovenskega pisatelja objavljamo članek iz njegovega
življenja:
Prvič je videl Primož morje, ko mu je bilo dvanajst let in je prišel v šolo na Reko. Kdo ve, kaj je očeta Miho, mlinarja in tesarja, pripravilo, da je dal fanta študirat v reško kapiteljsko šolo h glagoljašem. Sicer je Trubar pozneje trdil, da ne zna hrvaščine (glagolice) ne brati ne pisati, vendar jo je lahko pozabil kajti na Reki ni dolgo zdržal. Krenil je že leta 1521 v Solnograd, a po dveh letih se je spet pojavil ob morju — v Trstu.
V	Trst ga je spravil najbrž sorodnik Gregor Trubar (ali Trupar) iz Vipave; ta je bil duhovnik in se je gotovo poznal s tržaškim Škofom Bonomom, ki je po tedanjem običaju imel poleg škofije še celo vrsto župnij, med njimi jtudi Vipavsko.
Peter Bonomo je šele po ženini smrti postal mašnik in se posvetil službi na avstrijskem dvoru; bival je po večini na Dunaju, zlasti dokler je upal, da bo dobil ,še dunajsko škofijo. To se mu pa ni posrečilo, zato se je konec leta 1523 preselil v Trst. Ker si je hotel tu urediti dvor, je potreboval zanj novih služabnikov, za stolnični pevski zbor pa novih pevcev. Primož je bil dober pevec — že v Solnogradu se je preživljal s petjem — in tako je postal najbrž po priporočilu vipavskega sorodnika dis-kanist, član pevskega zbora v tržaški stolnici, in hkrati Bo-nomov komornik ali osebni služabnik. Bonomov je skrbel tudi za njegove študije tolmačil je Trubarju in drugim klerikom Vergila in Erazma Rotterdam-skega ne le v laškem in nemškem, temveč tudi v slovenskem jeziku. Pa poslušajmo Trubarja samega, kaj je povedal o tem svojem učitelju:
"Imenovani tržaški škof me je vzgajal, učil in pošteno navajal k popolni polx)žnosti; na svojem dvoru je meni in drugim razlagal poleg Vergila tudi Erazmove in Galvinove institu-tiones v laškem, nemškem in slovenskem jeziku. In ko sem bil še deški pevec v njegovem zboru, me je obdaril z župnijo Loko pri Radečah, s katere ab-senco ali penzijo, kakor se reče, sem študiral nekaj časa na Dunaju. Ko me je nato posvetil v duhovnika, mi je dal župnijo Laško v upravo, nato mi je naklonil beneficij sv. Maks-milijana v Gelju in končno mi je pomogel hkrati s prostosrč-nim in gostoljubnim gospodom, pokojnim gospodom Frančiškom Kacijanarjem, škofom ljubljanskim, do kanonikata v Ljubljani. In dobri Bonomo je preminil čisto krščansko leta 1546, ko mu je bilo nad 90 let. Kristus, naš Gospod, daj njemu in nam vsem veselo vstajenje! — Amen."
V	tem poročilu, ki je vzeto iz nemškega uvoda Novega testamenta 1557, je Trubar povedal, da mu je Bonomo dal župnijo, čeprav še ni bil posvečen v maš-nika. Dal mu jo je zaradi dohodkov, saj Trubar ni šel v Loko, marveč je poslal tja svojega namestnika (vikarja),, z dohodki loške župnije pa je krenil na Dunaj. Tam je dve leti študiral na višjem tečaju meščanske šole pri sv. Štefanu, ker za univerzo ni bil pripravljen; pa saj je v tistem času od tisoč duhovnikov študiral le eden na vseučilišču.
Ko se je Trubar vrnil z Dunaja, ga je Bonomo posvetil. Najprej je šel služit v Laško in potem v Ljubljano. Tu pa ga je začel preganjati deželni glavar Juričič, kef je Trubar pridigal
precej novotarsko, "nastopajoč na primer proti romanju in postu, da si se še ni povzpel do jasne protestantske ideologije. Moral je pobegniti in zatekel se je k svojemu zaščitniku in dobrotniku v Trst. Zdaj je postal nekak škofov dvomi kaplan in oficielni tržaški slovenski pridigar. V pismu iz leta 1586 se izrecno imenuje 'bivši . . . slovenski pridigar v Trstu". Po vsej verjetnosti je pridigal v cerkvici Morske matere božje. Važno pa je, da je Trubar zdaj dobil novih pobur, ki so ga čedalje bolj odvajale od stare cerkve.
V Trstu si je prizadeval za reforme zdravnik in filozof dr. Melhijor Geroni, a pomagal mu je stari Bonomo. Tako sta 1540 povabila v Trst meniha Julija Terenziana, ki je prav tedaj prestal v Bologni preiskavo, ker so ga dolžili, da je krivo učil. Trubar ga je verjetno spoznal in slišal njegovo pridigo, ki je v njej nastopal zoper praznoverje ter opozarjal na 'evangel jsko pot". Kako močno je tičal Terenziano v novi veri, priča to, da so ga v naslednjem letu v Benetkah spet zaprli in ga spravili pred inkvizicijo; pa jim je pobegnil v Švico ter postal klavinec. H klavincem se je nagibal tudi Bonomo, ker je širil Galvinove nauke; gotovo se jih je navzel tudi Trubar. Tako lahko trdimo, da je tudi drugo bivanje našega reformatorja v Trstu imelo velik vpliv na njegovo novoversko orientacijo.
Po Bonomovi smrti Trubar ni imel več stikov s Trstom, pač pa ga srečamo leta 1563, na agitacijskem izletu po Goriškem. Takrat je bil Trubar superintendent v Ljubljani in na povabilo grofa Jurija Thuma, deželnega upravitelja goriškega, je šel pridigat v Gorico, v Rublje in k Sv. Križu. Sam je poročal o tem izletu v pismu baronu Ivanu Ungnadu takole:
"Pred štirimi tedni me je poklical gospod Jurij, grof in baron Thurn, v Gorico. Tu sem pridigal štirinajst dni zapovrstjo nemški, slovenski in laški v hiši gospodov Eckov in na gradu v Rubijah kajti duhovniki me na prošnjo niso pustili v cerkev. Delil sem obhajilo ob
pridigi v vseh treh jezikih krstil sina gospoda Hanibal' Ecka, zaradi česar so duhovn'" ki in menihi kor noreli, in sem jahal nazaj na svoj^"^ osličku, sem v Križu prid# neko nedeljo v cerkvi; zbral' se je vsa vipavska dolina mnogo duhovnikov. NihČe ugovarjal, celo duhovnikom^ bila pridiga všeč. To pridiP bom, ako Bog da, na kratko stavil v omenjenih treh jezil"' in jo poslal v milost, da se tisne. Nekateri goriški dubo* niki in menihi so s pomočjo pod varstvom Amereka, mestnika škofa in generaW vikarja oglejskega patrijarba Vidmu, in popeževega legata" Dunaju obdolžili pobožnega lega gospoda grofa Thur"^ njegovo milostno knežjo sop'
go m mene pri rim. ces.
#

čanstvu ter tudi dosegli za gospoda upravitelja bergerja v Gorici in gosp' Lanthlerija, naj me ulove iD zapro, če še kdaj pridem v fijo Goriško."
To so bili stiki prvega ga pisatelja Primoža Tru z našo Primorsko. Kakor v kih slovenskih pokrajinah marljivi Trubar tudi po
morskem utrjeval "slovenj cerkev". Primorska pa ni prejemala od kulturnikov slovenskega središča, temve*^ '
tudi obilno vračala. Dal je
vencem znamenitega refoi^^ torja Sebastijana Krelja, k'' postal Trubarjev nasledni)^ Ljubljani. T a Vipavec j® , eden najbolj učenih slovens protestantskih pisateljev; gove pravopisne in jezikovn® ^ forme je sprejel Jurij Dali^® ter jih uveljavil v svoji odi' Bibliji. S Krasa je prihitel 1581 v Ljubljano pridigar r čič in kot član revizijske sije za Biblijo prispeval s P sebnostml kraškega govoi^) ^ jih je Dalmatin upošteval v ^ zi ne samo do Kranjcev, cev in Korošcev, temveč tudi ^ Slovencev na Krasu, v Ist^' v grofiji Goriški.	^
Taka živahna slovstven^ kulturna povezanost Sloveniji Primorjev, tesna v dobi slovenskih knjig, je ostala krepila prav do današnjih ^ kljub vsem nasiljem, ki hotela pretrgati.	>
Američani izpodrivajo Angleže in Italijane v Sredozemlju
Ameriška družba "Home Line" je uvedla brzo potniško progo New York-Geneva s pristajanjem v Barceloni, Španiji, v pristanišču Cannes in Neaplju, ki naj privabi predvsem ameriške turiste, namenjene v Evropo. Na progo je postavila ladji "Atlantic" i n"Italia."
Pred vojno je imela na tej progi pravi pravcati monopol italijanska družba "Italia," ki še danes vozi z znano tržaško ladjo "Saturnia." Genovežani ne bodo zlepa več zavzeli tako močnih postojank, kakor so jih držali v tem predelu pred vojno.
Ameriški predor v Sredozemlje ne vznemirja samo Italijanov, temveč tudi Angleže. Že po prvi svetovni vojni so poskušali AmeVičani razviti potniško plovbo v Evropo, toda pozneje so to misel opustili. Danes sistematično izpodrivajo Angleže na tem področju in trošijo ogromne Vsote tudi državnega denarja za gradnjo modernih potniških la-rlj.
"Atlantic" se je poprej imenovala "Matsonia" In je vozila na progi California-Honolulu. Imenovali so jo celo kraljico Pacifika. Obsega 17,000 brt, dolga je 176 metrov, vozi z brzino 22 morskih milj (37 kilometrov) ter sprejme lahko 1,200 potnikov.
Druga ladja na tej progi je
"Italia," poprej "Kungshol"^ V zadnjem času je plula na P gl Južna Amerika-Italija. O" ga 21,554 ton, dolga je 185 trov in sprejme lahko 1,160 nikov, vozi z brzino 16 miU , j, kilometrov). Vožnja bo 13 dni, medtem ko prevozi ^ lantic" progo Genova-NeW v devetih dneh.
VIŠJA ŠOLA ZA ZUNANJO TRGOVINO V BEOGRADU
V Beogradu so ustanovili jo šolo za zunanjo trgovino-lanje bo trajalo dve leti. ^ ^ šolska ustanova ima pred^®^ namen vzgajati kadre, ki s"
vis'
t
trebni ministrstvu za
Iti}
f.
trgovino ter podjetja, ki s® vijo z izvoznimi in uvoznim' sli. Šola^ je dostopna dija^o^ srednješolsko izobrazbo. .
jEcumf iVlOAII
JS
2. avgusta 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Josip Barkovič:
POMIRJENJE
Majski večer 1941 . . . težki čevlji so ropotali v mraku tlakovanega hodnika in se ustavili pred kuhinjskimi vrati. Pavle je sedel pri odprti geometriji 7. razreda.
To je bil dan, ko je naletel Wed vrbovjem na Savi, takoj pod livarno, na troje trupel. Slika se ni in ni hotela umakniti likom in formulam. In streli, ki so se minulih nočeh slišali spodaj na Kolpi, malo izza žage, so pokali brez nehanja. Zdelo se mu je, da jih še vedno sliši, zunaj zastrtega, temnega okna.
Iz tega nemira gaje iztrgal surov udarec po vratih? Izne-naden je zavpil:
"Kdo je?!"
"Odpri! . . . Ustaši!"
Odgovor je priletel kakor težko kladivo, Pavle seje opotekel in prestrašen odprl vrata, v katera je zazijala tema. Razločil je tri postave, ki so naglo planile v kuhinjo. Dve sta bili .v uniformi, tretja v civilu.
"Kje je oče?" je vprašal agent v civilu skozi zobe, pogled pa %u je blodil po kuhinji.
"Spi," je odgovoril Pavle in pokazal z roko proti sosedni sobi.
Iz sobe so se zaslišali pretrgani glasovi. Vrata so se začela počasi odpirati in prikazal se je oče, majhen zagorel mož, ter si oblačil staro železničarsko bluzo. Obstal je med vrati in poki-%al z glavo kakor v pozdrav, pričakujoč, da bodo prišleci odgovorili.
"Oblecite se!" — Agent je za škripal z zobmi, preko katerih je igrala bleda, ^ivkasta koža.
"Gospod, kam ga'peljete?"
"Tega vam nismo dolžni povedati! Toda, sicer pa.. . kaj bi se bali . . . jutri—pojutrnjem bo gotovo doma. Na okrajni .Urad bo odšel z nami."
Pavle seje naslonil na okno; Zašibile so se mu noge. Gledal ie, kako se je oče molče pripravljal, medtem ko mu je mati, bleda brez kaplje krvi v obrazu, pomagala pri oblačenju. Mračne "^isli, ki so se mu sukale okrog trupel na Savi, so se pletle z
upanjem, da vse skupaj ne bo nič nevarnega za očeta, da je to nekaj vsakdanjega. Najrajši bi se vrgel na ustaša, ki je stal blizu njega in nestrpno prestopal z nogo na nogo.
Materino ihtenje je bilo tiho in polno zlih sluten j; trgalo mu je srce. Preden so ga odpeljali, je oče v skrbi za Pavla zamr-mral:
"Ostani miren! Moja vest je čista, saj se bom vrnil . .
Odšli so z očetom, po hodniku na dvorišče. Pavle je podpiral mater, ki se je opotekala. Oče seje oddaljeval med dvema ustašema, katerima so se svetlikali bajoneti v električni luči postaje; oče je stopal čez svetlikajoče se tračnice počasi in upognjeno.
Ker nista imela od ničesar živeti, seje mati preselila s Pavlom iz Capraga k sestri v Na-šice. Dan za dnem je povpraševala po očetu ter omahovala med preziranjem, ki ga je čutila za te ustaške zločince in ljubeznijo žene—matere, ki je storila vse, da bi rešila moža. Zima je minila v negotovosti.
Spomladi je prišla nad njo še hujša skrb, ko ji je Pavle nekega večera po veliki noči povedal, da ne more več tako živeti in da poj de v partizane.
"Vem," ga je mati s sklenjenimi rokami milo in obupano prosila. "Vem, vse to vem . . . toda Pavle, potrpi še malo. Stricu Čavi so obljubili, da bodo očeta izpustili, daje živ. Obljubili so, da ga vsak čas izpuste, morda že te dni. Veš, da ne bo prišel ven, če odideš ... in, Pavle, . . . izgubila vaju bom, oba."
"Mama, nikar tako ... to mi pripoveduješ vso zimo. Čavo te tolaži. Jaz v to njegovo pravljico ne verujem!. Mama, rajši se sprijaznimo z Jasenovcem, takšnim, kakršen je. Iz Jasenovca, mama se ne pride . .
Pred to nežno, strto ženo, pred dobrimi, modrimi očmi, ki so zadrževale solze, da bi ne prizadele sinu še večje bolesti—je Pavle, ko je dobil obljubo, da
Double Winner
mu ne bo treba več dolgo čakati, popustil.
Hodil je tedaj k bratrancu Milanu potrt, utrujen, dokler ga ni ta okrepil; utrdil ga je v veri, da je treba še dalje prepričevati mater, da so njeni upi ničevi in da on mora oditi.
Čedalje več je bil z Milanom in je stopil med tovariše, ki so delovali v organizaciji za pomoč prvim patrizanskim oddelkom.
Konec aprila je padel v zasedo in ustašem v roke kurir, ki je vzdrževal zvezo z gozdom.
Zgodaj zjutraj je stopil Milan bled, toda miren v sobo k Pavlu.
"Pavle, odhajam! Rado ja so ujeli."
Pavle je na vse to ostal brez besed. Svetla soba, v katero je zgodnje sonce sijalo dišeče in toplo, se je začela spreminjati. "Milan! Odhajaš?"
Pavle je prižel Milana za ramo in, zroč mu v njegove rjave odločne oči, ki so se že zasijale v svobodne dalje, rekel mrzlično:
"A jaz?—A jaz naj ostanem sam?"
*
Streli so odmevali po ravninah in gozdovih Slavonije in se svetili v temi kakor kresnice.
V Milanovi četi, na čelu voda je šel Pavle iz boja v boj, in njegov vod, sestavljen iz ljudi neustrašnega duha, je preziral smrt.
*
Medtem ko je ležal tik ceste in čakal ob svitanju, ko se je nebo poslavljalo od zemlje, mo-drelo in budilo zaspano jutro v goščah mladih hrastovih gozdov, je mislil na mater, kije zaskrbljena in strta, on pa utrujen ne more priti k nji ter neučakano potrkati na vrata in slišati tiste skrbne zmedenosti, ko mati odpira vrata z drgetaj očimi rokami. Ker se je bal, da bi tovariši ne videli, da je on—on, ki ga imajo za tršega od jekla, duševno drugje, je šepetal—v mislih ves čas pri svoji materi—o bojih, v katerih.je sin maščeval očeta.
Razgovor je prekinila izvidnica...
Takrat je primanjkalo vsega . . . Obrnil se je k borcem, ki so na njegov migljaj kar oživeli, ozrl se je nanje s pogledom, ki je borce podžigal, in rekel;
"Dragi, hočemo? . .
In v teh jutrih, v teh nemirnih svitanjih je zrl mater stro-
go resen. Stekel bi ji nasproti . . . Toda—mati je stala pred vrati nemo, kakor da sprašuje:
"In oče? Kje je oče?"
. . . Da, oče . . .
On—Pavle, je odšel tistega večera z Milanom, niti javil se ni materi, da bi se izognil njenim prošnjam in solzam, ki so tako pekle. Pustil ji je samo listek, kratek, da ne more več vzdržati in da odhaja v borbo, ker so očeta gotovo ubili.
Zdelo se mu je: mati stoji na vratih in govori, medtem ko stopa on v zadregi k nji:
"Bil je živ, sinko, toda ko so vsi zvedeli, da si odšel v partizane, ga niso hoteli več izpustiti ...in..."
Prestrašen j e planil kvišku znano ropotanje tanka gaje predramilo in slike zabrisovalo.
Obrnil se je k vodu, in glas je nestrpno zvenel:
"Dragi, hočemo? . .
V juniju, pred napadom na neko čuvajnico na progi Požega —Pleterniea, je stal naslonjen pred hišico štaba bataljona in upiral črne oči v daljavo. Njegov bledi obraz, obraz dečka, ki ga je vojna surovo preoblikovala v krepkega človeka, je kazal neko razdvojenost.
Prav pred pol ure seje sešel z veterinarjem Valigo, ki mu je povedal, kar je vedel o smrti njegovega očeta. Mesec dni—je govoril veterinar—je bil oče v taborišču, a takrat, ko se je zrušil v blatu razmehčanega nasi-
pa, ga je podrl v mlako težak udarec z lopato.
"Torej , . . vendar . . . nisem se motil," je že stotič ponovil.— Če mati to ve, bo blagoslavljala vsak trenutek borbe, vsak strel, s katerim bom poplačal ubijalca.
Tistega dne, deževnega večera, je odšla dolga kolona v zasedo vzdolž proge in okrog "vahtnice." Vlak je hrupno so-pihal iz daljave . . .
"Cisterne.. . . cisterne ... koliko jih je . . . glej . " so si šepetali borci
Velikanska, temna lokomotiva je vlekla cisterne, ki so drsele za njo iz teme, ko da jih vleče magnet. Ko je posadka začutila, da so pretrgane telefonske žice in da je obkoljena, je ustavila vlak.
Pavel, kije ležal zraven Milana, je s polnimi pljuči zajel sapo in vzneseno zavpil: "Tovariši, naprej!"
Usula seje toča . . . Ogenj je razžaril nebo, in bombaši so naskočili bunkarje. Pavle, ki ga je gnal njegov občutljivi nagon se je plazil proti bunkerju na odprtino, iz katere seje slišalo sekanje. Na drugi strani bunkerja so jih kmalu pognali. Pavle na čelu čete je planil za njimi. Milan, ki je s svojimi borci uničil bunker na drugi strani čuvajnice, seje srečal s Pavlom in mu zakričal:
"Zadrži vlak! . . ."
In med tem ko se je še bila borba za samo "vahtnico," je Pavel s tovariši planil proti via-
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8

Top grand prize winner in American Buslines coast-to-coast sweep« stakes contest fs Mrs. G. Les Ray (Mildred S. George) of Indianapolis, Indiana. Mrs. Ray has reason for her smiles for she is not only tha winner of the first prize Lustron home but also of a Globster motor scooter This double win in the American Buslines Contest gives Mrs, Ray the distinction of being the first person to win two grand prizes in the same national contest according to R. H. Donnelley, contest juage. The second prize, a complete General Electric kitchen, was awarded by American Buslines to M vs. Fay E. Winn of El Cajon, California.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. regal E. 82nd St.; vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.-	HE 2730
ku. Zaprasketali so naboji, in iz prevrtanih cisteren je začela teči v curkih nafta in bencin na vse strani. Tovariši so odprli čepe, in tekočina se je izlila na tla. Zagorele so vžigalice. Okrog vlaka je bilo čedalje več plamene-kov, in cisterne so se zaporedoma vnemale.
Tokrat se je Pavle nečesa domislil . . . Povspel se je na lokomotivo. Glavo mu je izpreletel spomin, kako sta vozila z očetom na lokomotivi v šolo iz Capraga v Sisak. Potegnil je vzvod, p o č a s i—krepke je—do
konca. Lokomotiva je sopihala, ztrepetala s svojimi jeklenimi udi, dihnila in se začela pomikati . . .
Pavle skoči na tla . . .
Nekoliko cistern, iz katerih je curkoma tekla vnetljiva tekočina, je gorelo čedalje bolj, ker je drveča lokomotiva razpihovala ogenj, noseč ga v ravnino.
Skozi okna okoliških vasi so gledali ljudje, kako leze po ravnini velikanska iskra, vedeli so — to partizani zažigajo moč okupatorja.

WAmONE
mtO GANSMEU.
THIS OPPOKfUMlW.'
-j




W /
'V ^ m
< ,
---
Uncle Sam is offering $25 (as many twenty-five dollars as you want) to anyone who can smell this opportunity.
And what a solid gold opportunity it is. It can mean money to retire on. "money's-no-object" vacation with the little woman. A real start toward that complete independence you want wh«i you and your family get old.
And any person with a nose can enjoy this opportunity. Just follow that nose down to your nearest bank, or place of business —and ask about the big Opportunity Drive.
You'll leam that it's the simplest, safest way ever invented to save money for your old age. For every time you invest $75 in the Treasury Department's Opportunity Drive, you get back a U. S. Savings Bond worth $100, in ten short years.
A complete, out-of-the-blue gift of $25 every time you buy a $ 100 Savings Bond just because you were wise enough to smell a real opportunity.
Start your own Opportunity Drive today. Start investing in your future independence. Ask any bank or your boss for details.
fhfmom opporfunity in your -future! Invest in
U S. SAVINGS BONDS
, ENAKOPRAVNOST
TIum h an oAoW V. S. Tr9Mwar% mdrtei pfpmnd tmdm maar^om W TrmwufX Departmmt ttnd AdrvfUog
JOIN THK OPPOOTUNtTY
VELIKI RUSKI PESNIK
(Ob 150-letnici Puškinovega rojstva)
(Nadaljevanje)
Veliki ruski dramatik A. N, strovski je priznaval, da je ^škin s svojimi stvaritvami ^ignil njegovo delo z deli, ki so ustvarjena pred njim. Ko določal Puškinovo mesto v Zgodovini, je Belinski naslikal ®ežno podobo literarnega pro-Ko je _označil druge po-^Ginbne pesnik e—Deržavina, ykovskega, Batjuškova—je za-i^isal; "Puškinovo muzo so vzre-
dile in vzgojile stvaritve pesnikov prejšnjih rodov . . . sprejela jih je vase ... ter jih vrnila svetu v novi, preobraženi obliki."
Puškin, ki je bil daljnoviden umetnik, je spoznal visoko zgodovinsko nalogo svoje domovine. Z ogromno umetniško silo je pesnik v svojih delih odrazil posebnost ruske stvarnosti. V carski Rusiji, v mračnih časih niko-lajevske reakcije, je Puškin sa-Injal o časih, ko bodo narodi—
pozabili na prepir in se združili v veliko družino."
Pred obličjem Puškinove muze so vsi narodi bili enakovredni. V "Kapitanovi hčeri" slika Puškin svojevrstnost značaja uralskih kozakov in Baškirov. Puškin je bil eden izmed prvih književnikov, ki je v literarnem delu omenil posebnosti gruzin-skega naroda, hrabrost in nadarjenost Gruzincev. Pesnik je opeval cigane, slikal je njihovo življenje in običaje. Ruski pesnik S3 je imel za pesnika mnogo-nacionalne dežele. Predvideval je, da ga bodo nekoč poznali vsi narodi Rusije: "Ponosni vnuk
Slovan, Finec in zdaj še divji Tunguz . .
Velik vpliv na razvoj' ruske književnosti 19. stoletja je imel največji dogodek ruske zgodovine — Domovinska vojna leta 1812. Pod vtisom dogodkov leta 1812 je doraščal Puškinov rod.
V herojskih dogodkih leta 1812 je v vsej svoji veličini vstal pred pesnikom ruski človek, ki se je dvignil v boj s sovražnikom. Pesnika je navduševal pogum, hrabrost, pripravljenost na žrtev, zaničevanje smrti, ki je lastno ruskim ljudem. V vsakem vojaku je Puškin /videl junaka, ki mu je edini smoter:
"zmagati ali pasti v ognju bitke."
Za razliko od številnih narodov Zapada, ki jih je Napoleon z lahkoto premagal, so se Rusi odločno uprli osvajalcem in ubranili neodvisnost svoje domovine. Pesnik je ponssen na svojo domovino, na svoj narod. Ljubi Moskvo—srce Rusije, globoko čuti njeno veličino in čar.
Zanosno slika Puškin poraz Najioleonove vojske in osvoboditev Evrope kot posledico sijajnih zmag ruskega orožja. Zanimivo je, da pripisuje Puškin pri dogodkih leta 1812 odločilen pomen ljudstvu. Puškin je videl moč Rusije zlasti v patriotičnem
čustvu širokih ljudskih množic.
Nič manjši vpliv kakor vojna leta 1812 ni imela na Puškinov idejni razvoj gibanje dekabri-stov. Kakor je znano, Puškin formalno ni pripadal tajnemu društ,vu, vendar je bil v svoji umetnosti navdahnjen pevec de-kabristov.
Prijateljem-dekabristom, ki so trpeli v sibirskih ječah, je pesnik skrivaj poslal po ženi deka-brista- N. Muravjova plamteče vrstice, polne vere v pravičnost njihove stvari:
V sibirskih rudnikih gorje naj vaše spremlja potrpljenje: saj žrtve blagoslov rode,
uspelo vaše ho stremljenje.
Resnična ljubezen do domovine je gnala napredne ljudi v borbo za njeno osvoboditev od tujih osvajalcev in od reakcionarnih sil carizma. V Puškinovi belež-nici so ohranjene čudovite vrste:
"Samo revolucionarna glava . . . lahko ljubi Rusijo tako, kakor lahko samo pisatelj ljubi ajen jezik."
V Puškinovi zavesti sta pojem patriot in revolucionar eno in isto. Puškinova ljubezen do domovine je bila organsko povezana z zavestjo nujnosti borbe zoper tlačansko ureditev, zoper absolutistični jarem.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Pogubne posledice usodnega načrta Trockega so se začele kazati v polnem obsegu: v nepre-nehnih bojih se je Širinova skupina pomikala proti Hopru in Donu, premagovala ogorčen odpor belih, se bila na ozemlju, katerega prebivalstvo je bilo po večini očitno sovražno razpoloženo do rdečih in tako je polagoma zgubljala moč napadalnega sunka. Medtem pa je na področju kačalinskega okraja in postaje Kotluban belg poveljstvo že osnovalo močno skupino za maneviranje iz treh kubanskih korpusov in šest pehotne divizije za sunek proti deseti rdeči ar-armadi, katere prodiranje se je razvijalo z največjim uspehom.
21
Melehovlja družina se je v enem letu skrčila na polovico. Prav je imel Pantelej Prokofje-
iTanners Beware

yWiaa stm-scekers continue to mve' tneir skin special care even after they have acquired a coat of tanJ Tanned skin can still bum and it may get dried and leathery looking unless well lubricated. _ To offset parching effects, smooth k [generous quantities of baby oil into ! jyour skin before each beach or 1 ibackyard sunning period.
No matter how late in the season, [any near-water venture calls for 'care. Water reflection can make the ijBun a real burning problem, even for one whose color.campaign is ; jwdl under way.
Along with the baby oil, the tan-l ning enthusiast should tuck some 'sort of head covering and a pair of, good-quality sunglasses into her beach bag. These make for troublo*. ttree fun in the sun.


vie, ko je nekoč rekel, da se je smrti prikupila njihova hiša. Ko so komaj utegnili pokopati Natal j o, je po prostorni Melehov-Iji hiši že spet zadišalo po kadi-lu in modrišu. Poldrug teden po Grigorijevem odhodu na bojišče seje Darja utopila v Donu.
Ko sta v soboto z Dunajsko prišli s polja, sta se odšli kopat. Pri zelenjavnikih sta se slekli in dolgo sedeli na mehki, od nog potlačeni travi. Že od jutra Darja ni bila nič prava, pritoževala seje nad glavobolom in betež-nostjo, nekajkrat je naskrivoma jokala . . . Preden je Dun jaška stopila v vodo, si je zvezala lase v s vitek, jih prevezala z ruto za lase, po strani pogledala na Darjo in sočutno rekla:
—	Kaj pa si, Daška, tako shujšala, da se ti skoraj vse žilice vidijo?
—	Kmalu se bom popravila!
—	Te je jenjala glava boleti?
—	Jenjala. Nu, dajva, okoplji-va se, saj ježe precej pozno. — Prva seje zaletela v vodo, se potopila pod vodo, pomolila glavo ven, prhala in zaplavala na sredo. Nagel tok jo je pograbil in začel zanašati.
Dun jaška je občudovala Darjo, ki se je odrivala s širokimi moškimi zamahi, zabredla v vodo do pasu, se umila, zmočila prsi in od sonca tople, močne, žensko okrogle roke. Na sosednem zeljniku sta dve Obnizov-Iji snahi zalivali zelje. Slišali sta, kako je Dun jaška med smehom klicala Darjo:
—	Plavaj nazaj, Daška! Če ne, te bo som požrl!
Darja seje obrnila nazaj, preplavala kake tri sežnje, potem pa se za trenutek do polovice pokazala iz vode, sklenila nad glavo roke in zaklicala: "Zbogom, ženske!" — in se kakor kamen pogreznila na dno.
Čez četrt ure je bleda Dun jaška v sami spodnjic! pritekla domov.
—	Darja je utonila, mama! . . . — je komaj izgovorila med sopihanjem.
Šele drugi dan dopoldne so

Sealu
This little Miss is quite proud of het new attire which has been transformed frotv a simple, inexpensive garment to an attractive dress by the application of the new Wright's smocking trim, now being introduced to the millions of home sewing folk*.
Smocking formerly meant tedious hours for the home sewer but her time is now diminished to a few minutes of sewing.
The new smocking trims are available for top application; as ait insertion; and as edging, The delightful designs are executed on fine fabric which is readily adaptable to many types of material The trims can be usW on any pattern calling foi smoddug.
Just look at these features—ordinarily found in $49.50 and $59.50 Mattresses.
"k Miracle Mesh
*	Durolife Unit •k Damask Cover
*	Tailored Handles
★	Sag-Proof Border
★	Expert Craftsmanship
Spectacularly priced—only
38
MATCHING lOX SPRING »38
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVENUE JOHN SUSNIKS
WE GIVE CASH DISCOUNT INSTEAD OF EAGLE STAMPS EASY MONTHLY PAYMENTS
ujeli Darjo s kavi j i in ostmi na vrveh. Stari in v Tatarskem naj izkušene j ši ribič Arhip Pesko-vatskov je zarana nastavil šest šopov osti v toku pod krajem, kjer je utonila Darja, in šel je pogledat skupno s Pantelejem Prokofjevičem. Na bregu se je nabrala gruča paglavcev in žensk, med njimi je bila tudi Dun jaška. Ko je Arhip z drža-njem vesla poskusil četrto vrv in se odpeljal kakih deset sež-njev od obrežja, je Dun jaška razločno slišala, kako je polu-glasno rekel: "Kaže, da je . , in začel previdne je preverjati vrv je in z vidnim naporom pritegovati težko vrv, potapljajočo se v globino. Potem se je nekaj zasvetilo pri desnem bregu, oba starca sta se sklonila nad vodo, čoln je z ene plati zajel vodo in do trume, ki je utihnila, je bilo slišati zamolkel plosk telesa, ki sta ga položila v čoln. V drugi so vsi hkrati zavzdihnili. Neka ženska je tiho zaihtela. Hristo-nja, kije stal v bližini, je surovo zavpil nad otroki: "Moj-svet, proč od tod!" Dun jaška je skozi solze videla, kako je Arhip, kije stal na krmi, spretno in brez glasu pomakal veslo v vodo in veslal k bregu. Čoln je hrešče in ropotaj e zdrobil pri-brežni apnenčasti prod in zadel ob suho. Darja je ležala z mrtvo spodvitimi nogami in z licem pritisnjenim k mokremu dnu. Na njenem belem životu, ki je samo rabo posinjel in dobil nek modrikastoteman odtenek, je bilo videti globoke vbode—sledove kavljev. Na suhljatih zamolk-
VASI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich
18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za /arovalnino.
lih mečih, majceno pod kolenom, pri svilnati podvezi, ki jo je bila Darja pred kopanjem očividno pozabila sneti, je bila rožnata nova praska in se je rahlo solzila kri. Ost narezlja-nega kavi j a je spodrsnila po nogi in zorala krivo, natrgano črto. Dun jaška je krčevito mečkala predpasnik, prva stopila k Darji in jo pokrila s po šivu prepa-rano vrečo. Pantelej Prokofje-vič je s stvarno živostjo zavihal hlače in začel pritegovati čoln k bregu. Kmalu se je pripeljal voz. Darjo so odpeljali v Mele-hovij o hišo.
Dun jaška je potlačila strah in stud in pomagala materi umiti hladno truplo raj nice, ki je ohranilo mrzloto globokega don-skega toka. Bilo je nekaj neznanega in strogega v rahlo nabreklem obrazu , Darje, v motnem lesku oči, ki jih je voda sprala. V laseh se ji je kakor srebro iskril rečni pesek, na licih so ji zelenele vlažne niti prilepljene blatne murave, v razklenjenih rokah, ki so brez volje visele s klopi, je bila taka strahotna umirjenost, da se je Dun jaška naglo odmaknila od nje, ko se je ozrla vanjo, se čudila temu in grozila pred tem, kako malo je bila mrtva Darja podobna tisti, ki se je še pred kratkim šalila in smejala in tako ljubila
F O R N E Z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Ptemenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd., UT 1-0396
MOŠKI
dobi gotovo okolico za obratovanje in prodajanje najnovejših pripomočkov. Si lahko zasluži $140 na mesec s delom samo delni čas. Treba je le $395 za nabavo stroja in blaga. Vse.podrobnosti da tovarniški zastopnik; Pošljite vaše ime in naslov ter telefonsko številko na Box 44, c/o Enakopravnost
LIKER - GOSTILNA
STANOVANJE Menlor-on-the Lake
9-letni "lease," Obednica, vsa električna oprema; hladilna oprema, register, televizijski aparat. Odprto ob nedeljah. $22,500. Lahki pogoji. Zglasite se pri lastniku. JERRY'S TAVERN, vogal Route 283 in Andrews Rd., tel.: OL 2464 ali Mentor 77768.
EKSTRA POSEBNE CENE
POPRAVILA NA FORNEZIH
ZA ČIŠČENJE FORNEZOV
FORNEZ, CEV. DIMNIK
$/^.00 do $Q.OO
NATIONAL HEATING CO.
T? A AP&1 A "Dobro znani za dobro delo" "C^A CC1C POSLUGA ŠIROM MESTA ^ DOID

Mary A. Svetek
LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 3177
Ambulančni voz na razpolago podnevi in ponoči — Notarska posluga
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
"CAN I CUT THE COST
OF MY AUTO INSURANCE?"
If you're a select risk driver you can qualify for economical protection with Farm Bureau Mutual Automobile Insurance Co., Columbus, Ohio.
Select risk company ^ Automatic renewals
^ Owned by policyholders .
Ihl> coupon. There's no obligation.
Fill out and i
LEO F. KAČAR
1233 ADDISON ROAD
Oenilament
Pleat« quota rates on my car:
EXpress 8798
Moka.
. Year-
Body Type_
, ModeL
My preteni Insurance expires (dale).
My Name
Address
Afl«	Occupation—
Življenje. In še pozneje je Du-njaška vsa vzdrhtela, kadar se je domislila kamnitnega hladu Darjinih prsi in života, odrevenelosti udov, in poskušala je čimprej pozabiti na vse to. Bala se je, da se ji bo mrtva Darja prikazovala ponoči v sanjah, zato je ves teden spala na eni postelji z Iljinično in molila, preden je legla spat, in v mislih prosila: "O Bog! Napravi tako, da se mi ne bo prikazala! Reši me. Gospod!"
Ko bi ne bilo govorjenja Ob-nizovljivih žensk, ki sta slišali, kako je Darja zavpila: "Zbogom, ženske!" — bi pokopali utopljenko tiho in brez hrupa; ko pa je oče Visarijon zvedel za ta predsmrtni vzklik, ki je očitno dokazoval, da si je Darja namenoma vzela življenje, je odločno odklonil, da bi za samomorilko opravil obrede. Pantelej Prokofjevič se je razhudil:
— Zakaj ji ne boš pel opra-
vila? Kaj je morebiti nekršče-na, ali kaj?
—	Samomorilcev ne smem pokopavati, po postavi ni dovoljeno.
—	Ali pa naj jo zagrebem kakor psa, po tvojem?
—	Po mojem, kakor hočeš in kjer hočeš, samo na pokopališču ne, kjer pokopavamo poštene kristjane.
—	Ne, nikar no, prizanesi, prosim! — je začel pregovarjati Pantelej Prokofjevič. — V naši rodovini, kar pomnijo, ni bilo take sramote.
—	Ne morem. Spoštujem te, Pantelej Prokofjevič, kot zglednega župljana, a ne morem. Povedo prečastitemu, pa mi ne odide kazen, — seje upiral duhoven.
To je bila sramota. Pantelej Prokofjevič si je na vse kriplje prizadeval, da bi pregovoril trdovratnega popa, obljubljal je
več plačati, in še v nekaj vrednem nikolajevskem denarju, ponudil je v dar ovco-jarico, ko pa je končno sprevidel, da prepričevanje nič ne zaleže, je zagrozil:
(Dalje prihodnjič)
Ali ste narodnih "EnaJcopraV" nost?" če ate, ali so Vaši prijo^ tel ji in znanci? "Enakopra'0' nost" je potrebna vsaki druBn^ zaradi važnih vesti in vedno ak« tualnih člankov! širite "EnakO' pravnost!"
ZA 2 DRUŽINI
Hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, V poljski naselbini blizu cerkve sv. Kazimerja, se proda. 2 forneza, 83" raža iz cementnih blokov; vse ^ izvrstnem stanju. Cena saW $8,200. Odprta na ogled od 4. pop' do 9. zv. Zglasite ali pokličite last-' nika,—8221 Medina Ave.. EX 9958.
HIŠA NAPRODAJ
6 sob za eno družino, fornez n® plin, vse v dobrem stanju. Garaži" Blizu Grovewood Ave. in E. 172 St. Za podrobnosti pokličite KE 6885
N. J. Popovic, /nc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler-Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za av+e ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik


> -	I
Pim MOKE OPPORWmTV
iNyOURFUWREf

How will your finances stand ten years from now? Will you have the cash for home improvements, farm expansion, education for the kiddies? WUl you be able to fulfill your dreams of long vacation trips, of rest and retirement?
You won't if you squander today's profits on overpriced purchases. You will if you salt away every cent possible in safe,
sure United States Savings Bonds, the crop that never fails.
With your money safely invested la Savings Bonds, you'll be growing every ^3 you invest ipto ^4 — in only ten years. And come what may — bad weather, bad times or bad luck — you'll have a sizeable nest egg to safeguard your future! Buy 'em at your bank or post office.
INVEST IN U,$,SAl/INGS BOHVS
rm
oppoKTuMnr
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council
'.M