Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica    letnik XXII   maj 2017   št. 4
Izdajatelj:
Občina Ivančna Gorica
Sokolska 8
1295 Ivančna Gorica
Preveč? Premalo?  
Ravno prav.
Pravijo, da je v življenju zdravo imeti pravo mero. Pri vseh stvareh. Teorija 
je dokaj enostavna in jasna, pri praksi pa se nam v vsakodnevnem dosega-
nju ciljev in zastavljenih nalog kaj hitro zatakne. In  bodimo iskreni - tale 
naš svet, ki nas z vseh strani zasipa s takimi in drugačnimi ponudbami, ble-
ščečimi reklamami in obljubami zadovoljstva, je glede prave mere resnično 
izgubil kompas.
Če boste pozorni, boste iz okolja, v katerem živimo, zaslišali tudi drugač-
ne spodbude. Takšne, ki spodbujajo k skrbi za čisto okolje, ozaveščajo in 
pozivajo k trajnostnemu razvoju naše občine. A skrb za zdravo življenje je 
še mnogo več. Saj veste, kaj pravi pregovor - lepota izvira iz notranjosti. In 
kakorkoli se to sliši kot le še ena od mnogih parol za iskanje pozornosti, je 
dejstvo, da premalo delamo na sebi in na naših medosebnih odnosih. 
Zato vas na pragu poletja vabimo v dve smeri - ven v naravo in noter, v stik 
s samim s seboj. In morda je čas, da namesto brskanja po spletu, raje izbe-
remo dobro knjigo ali se udeležimo katere izmed vrhunskih prireditev kar v 
domačem kraju …
Matej Šteh, urednik
Država prisluhnila in pristopila k obnovi cest  
v naši občini
str. 2
str. 3
Za nami je že 5. pohod po Krožni pešpoti  
Prijetno domače
2
Občina maj 2017 številka 4
Kolofon
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 8. junija.
Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 
781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Jože 
Glavič, Franc Fritz Murgelj, Janko Zadel, Jožefa Železnikar; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Delo Časopisno založniško podjetje d.o.o.,  
Časopis KLASJE izhaja v 6.150 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
Za nami je čisto
V minulem mesecu smo se kljub prazničnim dnem, ki so nam krajšali čas med 
veliko nočjo in prvomajskimi prazniki, posvetili delu, saj je pomlad tudi čas, 
ko se narava prebuja in brstenje ter zelenje človeka kar dviguje in navdušuje 
za delo. Ali smo naravi dovolj hvaležni za to, kar nam dan za dnem, leto za 
letom daje, smo se zamislili ob svetovnem dnevu Zemlje. Menim, da je vsak 
dolžan z okoljem ravnati odgovorno, saj ni naša last, z njim samo upravljamo 
v imenu naslednjih generacij. Ni res, da posameznik ne more narediti ničesar. 
Nasprotno. Naredi lahko veliko. Če vsak pospravi samo za seboj in se vzdrži 
nepotrebnega onesnaževanja narave z raznoraznimi odpadki, je naredil do-
volj. Možnosti za ločeno zbiranje odpadkov je dovolj, treba jih je izkoristiti. V 
odnosu do narave ravnajmo torej tako skrbno, da čistilne akcije ne bodo več 
potrebne. Tudi naš slogan osveščanja »ZA NAMI JE ČISTO« nam to sporoča.
Kakšno moč skriva narava, se zagotovo zavedajo tudi številni, ki so se letos 
spet podali na pohod po Krožni pešpoti Prijetno domače. Pohodništvo, ki 
velja za naš nacionalni hobi, je tudi v naši občini dobro razvito. O tem pričajo 
številne pohodne poti in društva, še posebej planinska. Smiselno je torej, da 
svojo turistično ponudbo gradimo tudi na tem segmentu obiskovalcev, ki se 
vsako leto v večjem številu podajajo tudi na krožno pot po občini. Tridnevni 
pohod po vseh 12-ih krajevnih skupnostih je zlasti namenjen promociji naših 
lepot, vseh 12 biserov, kot imenujemo naša krajevna središča, pa lahko obi-
ščejo obiskovalci tudi s kolesom, s konji ali pa avtomobilom. Ob tej priložnosti 
želim še posebej čestitati štiriintridesetim pohodnikom, ki so letos prehodili 
celotno pot, več kot 100 kilometrov. Peto leto zapored pa je celotno pot pre-
hodilo deset pohodnikov. Njim velja še posebna pohvala in zahvala. Zahvala 
pa tudi prijaznim domačinom, društvom in krajevnim skupnostim, ki so po-
hodnike na poti prijazno sprejeli in pogostili. 
Pot in povezovanje pa sta temeljno vodilo tudi pri delu in poslovanju občine. 
Pred kratkim nas je pri iskanju projektnih idej pot zapeljala k hrvaškim kole-
gom, v mesto Ivanec, v bližini Varaždina. Sorodne potrebe in ideje so nas po-
vezale v želji, da bi z oblikovanjem skupnega projekta uspešno kandidirali za 
evropska sredstva iz programa Interreg. Ob tem ne gre spregledati naključja, 
da obe občini povezuje že enaka osnova imena, najvišji hrib v občini Ivanec 
pa se imenuje Ivanščica. Upam, da je tudi to dobro znamenje za uspešno 
povezovanje in bo dogovor o sodelovanju obrodil sadove.
In ko govorimo o poteh, ne moremo mimo tistih vsakodnevnih, asfaltnih. 
Razveselilo me je dejstvo, da so pogovori na državnih institucijah obrodili 
sadove in je končno stekla nujna obnova regionalne ceste med Šentvidom in 
Radohovo vasjo. Občani ob tej prometnici že lahko zaznavajo pozitivne po-
sledice te investicije, ko pa bo dokončan sistem elektronskega cestninjenja za 
tovorna vozila na avtocestah, pa bodo ti naši lepi kraji v veliki meri prikrajšani 
tudi za tranzitni tovorni promet, ki se trenutno še uspešno izogiba cestninski 
postaji Dob.
Če bo šlo vse po načrtih, bosta Višnja Gora in s tem tudi občina Ivančna 
Gorica, naslednje leto ob tem času bogatejši za spominsko obeležje kranj-
ski čebeli, ki ga bomo postavili skupaj s slovenskimi čebelarji. Obeležje bo 
opozarjalo na vlogo kranjske čebele in čebelarstva za obstanek človeštva in 
okolja, računamo pa tudi na njegov pomembni prispevek k razvoju samega 
mesta Višnja Gora. 
Skrb za čim bolj kakovostno življenje naših občanov je tudi osrednja misel 
vsakoletnega praznovanja občinskega praznika. Tudi letos bo tako, saj ob tej 
priložnosti pregledamo opravljeno delo, ga ocenimo in ovrednotimo, ter iz-
postavimo izzive, ki nas še čakajo. Letošnja osrednja svečanost ob občinskem 
prazniku bo v petek, 26. maja 2017, ob 19. uri, na parkirišču pri Kulturnem 
domu v Ivančni Gorici. Še posebej slovesno bomo čestitali letošnjim občin-
skim nagrajencem, to pa bo priložnost tudi za pogovor in druženje. Toplo 
vabljeni, že zdaj pa izrekam vsem občankam in občanom iskrene čestitke ob 
prazniku občine.
Vaš župan Dušan Strnad 
Z mednarodnim sodelovanjem do 
novih projektov
Župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in župan mesta Ivanec Milorad Batinić, 
sta v torek, 25. aprila 2017, na sedežu hrvaške občine Ivanec, podpisala Izjavo o so-
delovanju pri skupnem projektu v sklopu Interreg Slovenija – Hrvaška.
S podpisom listine sta občini potr-
dili sodelovanje pri skupnem pro-
jektu, ki vključuje modernizacijo 
Muzeja na prostem Jurčičeve do-
mačije na Muljavi (Občina Ivančna 
Gorica) in nadaljevanje izgradnje in 
opremljanja Muzeja planinarstva 
(Občina Ivanec) v namen razvoja 
čezmejnega turističnega produkta – 
Literarno pohodništvo oz. literarne 
pohodniške poti. Po besedah župa-
na Dušana Strnada bo ideja, na ka-
tero se bo ivanška občina prijavila 
z občino Ivanec, vsekakor koristila 
obema lokalnima skupnostma. Še 
posebej ga veseli, da bodo od sku-
pnega projekta imeli največ prav 
naši občani in sicer v smislu razvoja 
turizma in kulture. 
Po uradnem delu so si ogledali še 
mesto Ivanec, Muzej planinarstva 
in tamkajšnje industrijske cone. 
Beseda pa je v večini tekla o aktiv-
nostih, ki jih vežejo na prijavo sku-
pnega projekta. Naj omenimo, da 
se lahko na omenjeni projekt Inter-
reg Slovenija-Hrvaška, prijavijo pro-
jekti v vrednosti od 100.000 evrov 
do 2.000.000 evrov. Rok za oddajo 
na omenjeni projekt je konec junija 
letos. 
Med pogovori so predstavniki obeh 
občin ugotovili veliko skupnega in 
priložnost za povezovanje na več 
področjih, poleg turizma še na po-
dročju kulture, gospodarstva in 
športa. 
Gašper Stopar
Naši jubilanti
Kratke občinske
Začela se bo obnova in dograditev otroškega igrišča v Šentvidu
Občina Ivančna Gorica je prisluhnila pobudi OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični za obnovo in dograditev otroškega 
igrišča pri šoli v Šentvidu pri Stični. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje Gonzaga d.o.o., ki bo v teh 
dneh začelo z deli. 
Otroško igrišče je potrebno prenove zaradi dotrajanosti, ki je posledica velikega števila uporabnikov in starosti 
nekaterih igral. Investicija znaša 38.388,91 € in se bo zaključila do sredine junija.
Rekonstrukcija prepusta čez Višnjico v Znojilah pri Krki
Občina Ivančna Gorica bo v poletnih mesecih izvajala projekt rekonstrukcije prepusta čez Višnjico v Znojilah pri 
Krki. Izvedba projekta je nujna zaradi dotrajanosti obstoječega kamnitega prepusta, ki je močno razpokan in po-
sledično je njegova nosilnost že zelo vprašljiva. Zato se bo izvedla obnova prepusta, ki je zasnovan kot armirano-
-betonska konstrukcija. 
Na javnem razpisu je bilo, kot najugodnejši ponudnik, izbrano podjetje Mapri Proasfalt d.o.o. iz Ljubljane. Znesek 
pogodbenih del znaša 46.058,92 €. Rok izgradnje je do 31.8.2017. 
Država prisluhnila in pristopila k obnovi cest v naši občini
Za vse uporabnike ceste med Ivančno Gorico in Radohovo vasjo je dobra novica, da sta se na odseku pri Sv. Roku v 
Šentvidu pri Stični obnovila dva odseka državne ceste v dolžini 180 in 325 metrov. Obnova je posledica uspešnega 
pogajanja in terenskega ogleda Občine Ivančna Gorica s predstavniki Direkcije Republike Slovenije za infrastruk-
turo in Družbe za razvoj infrastrukture, ki so potekali v začetku letošnjega leta. 
Izvajalci del so na delu ceste, najprej s frezanjem odstranili obstoječi in poškodovani asfalt, nato položili grobi 
asfalt ter na koncu še zaključni sloj finega asfalta. Moderniziral se je še odsek te iste ceste na območju Radohove 
vasi v dolžini približno 500 metrov in del odseka v Marinči vasi. 
Veseli nas, da je Direkcija prisluhnila Občini in pristopila k prenovi ceste.
Gašper Stopar
90 let je 29. aprila v krogu svojih najbližjih praznovala Bernardka Papež iz 
Višenj pri Ambrusu
Čestitko po pošti je prejela Smrekar Rozalija z Bojanjega Vrha, ki je de-
vetdeseti rojstni dan praznovala 20. aprila. Čestitko je prejela tudi Danica 
Tratnik iz Šentpavla na Dolenjskem, zadnja leta stanujoča v Domu upoko-
jencev Ptuj – enota Kidričevo. Okrogli jubilej je dopolnila 23. aprila. 
3
Občina maj 2017 številka 4
Nogometni stadion v Ivančni Gorici z 
novo razsvetljavo
V sredo, 26. aprila, je bilo v Ivančni Gorici še posebej slovesno, saj so prvič zažare-
li reflektorji, ki osvetljujejo glavno nogometno igrišče. Tako za nogometni klub kot 
Ivančno Gorico je to velika pridobitev, saj bo na osrednjem igrišču možno igrati tudi 
tekme v večernih terminih. Čast premierne tekme pod novo pridobitvijo je pripadala 
domači članski ekipi in vrstnikom iz Kolpe. 
Še pred začetkom pa je potekala 
krajša slovesnost prižiga nove raz-
svetljave na nogometnem stadio-
nu. Ob številnih gledalcih na tribuni 
sta reflektorje z odštevanjem na 
centralnem nogometnem igrišču 
prižgala župan občine Ivančna Gori-
ca Dušan Strnad in predsednik No-
gometnega kluba Ivančna Gorica 
Rafael Koren, ki se je v nagovoru za 
posluh in podporo zahvalil Občini 
Ivančna Gorica. Omenil je še, da se 
klub pohvali s 300 člani. 
Župan Strnad je ob prižigu dejal, da 
je nogomet v ivanški občini šport, ki 
se ponaša z dolgo tradicijo, je pa v 
vsej svoji bogati zgodovini imel tudi 
vzpone in padce. »Trenutno lahko 
rečemo, da smo na vrhu po številu 
mladih, ki se ukvarjajo z nogome-
tom. Današnja investicija je vseka-
kor dobrodošla in bo pripomogla še 
k večjemu razvoju nogometa v naši 
občini. Vsem v klubu želim, da bi 
vam nova pridobitev služila name-
nu, mladim pa čim več ur treninga 
in športnih uspehov na tem sodob-
nem igrišču«. 
Sledila je tekma 3. slovenske lige 
– center med domačo ekipo NK 
Ivančna Gorica in NK Kolpa. V uvo-
dnih minutah so povedli gostje, a se 
je rezultat hitro obrnil v korist ivan-
ških risov. Po devetdesetih minutah 
zanimive predstave so slavili doma-
čini z rezultatom 4:1. 
Še nekaj informacij o sami 
investiciji
Razsvetljava nogometnega stadio-
na je izvedena tako, da je dosežena 
čim večja enakomernost osvetlje-
nosti, za igranje nogometa na ni-
voju druge nogometne lige v skla-
du z zahtevami Nogometne zveze 
Slovenije. Reflektorji so nameščeni 
na štirih dvajsetmetrskih stebrih, 
na vsakem pa je nameščenih po 8 
reflektorjev, ki so razporejeni na 
ustrezne konzole s po dvema linija-
ma na konzolo.
Vrednost projekta je znašala 
82.594,13 EUR z DDV. Občina Ivanč-
na Gorica je za navedeno investicijo 
uspešno kandidirala na javnem raz-
pisu Ministrstva za izobraževanje, 
znanost in šport, ki je k investiciji 
prispevalo 39.316,48 EUR. Investi-
cijo je izvedlo podjetje Eltim d. o. 
o. s Krke, ki ga je občina izbrala na 
podlagi javnega naročila. 
Gašper Stopar
Za nami je že 5. pohod po Krožni pešpoti Prijetno domače 
Peti množični pohod po Krožni pešpoti Prijetno domače, ki sta ga organizirala Občina Ivančna Gorica in Zavod Prijetno domače, je potekal od 
5. do 7. maja. V vseh treh dneh se je pohoda udeležilo več kot 200 pohodnikov. Dnevno se je pohoda udeležilo od 50 do 80 pohodnikov. Vseh 
dvanajst krajevnih skupnosti, oziroma vseh dvanajst info točk na Krožni pešpoti Prijetno domače pa je letos uspelo v treh dneh obiskati 34 
udeležencem.
Krožno pešpot Prijetno domače pa so v celoti v vseh petih letih prehodili: 
Tone Košiček, Alojz Šinkovec, Janez Golf, Miran Slana, Rado Kralj, Ana Pro-
sen, Anton Prosen, Slavka Fortuna, Anton Fortuna in Janez Mežan
Navigacijske naprave so pokazale, 
da so pohodniki v 35 urah ter po 
približno 2750 višinskih metrov 
vzponov in 2640 višinskih metrih 
spustov prehodili nekaj več kot 100 
km poti. Prvi dan so pohodniki obi-
skali naše turistično-informacijske 
točke v Ivančni Gorici, na Muljavi, 
Krki, Ambrusu in Zagradcu. Drugi 
dan so štartali na Muljavi in kreni-
li proti Višnji Gori, nato pa preko 
Obolnega do Metnaja in do za-
ključka drugega dne v Stični. Zadnji 
dan je pot potekala od Zagradca 
do Doba, Temenice, Sobrač in nato 
do zadnje 12. točke v Šentvidu pri 
Stični.
Zaključek tridnevnega pohoda je 
potekal na izletniški točki na Gradi-
šču nad Stično. Zbrane pohodnike 
je nagovoril župan Dušan Strnad, 
ki jim je čestital za prehojeno pot, 
najbolj vztrajnim 34 pohodnikom, 
pa se je še posebej zahvalil s prizna-
njem za uspešno prehojeno pot in 
obisk vseh 12-ih info točk na krožni 
pešpoti. Posebno priznanje je pre-
jelo deset pohodnikov, ki so krožno 
pot v celoti prehodili že peto leto 
zapovrstjo. Župan se je ob tej pri-
ložnosti zahvalil tudi vsem gosto-
ljubnim krajanom in društvom, ki 
so še dodatno popestrili tridnevni 
pohod po občini. Pohodniki so na 
poti sprejeli predstavniki TD Ivanč-
na Gorica, TD Muljava, TD Krka, TD 
Ambrus, TD Publius maximius Valič-
na vas, TD Zagradec, TD Polževo, TD 
Višnja Gora, TD Grča, Vinogradni-
ško-sadjarsko turističnega društva 
Debeli hrib in TD Šentvid pri Stični. 
Pri organizaciji so sodelovale tudi 
vse krajevne skupnosti, posebej 
pa velja izpostaviti Gorniški klub 
Limberk, Planinsko društvo Polž in 
Planinsko društvo Šentvid pri Stični, ki skrbijo za vzdrževanje poti. Prisrčno 
je bilo tudi srečanje pri novem gasilskem domu PGD Korinj, za popestritev 
na poti so poskrbeli tudi člani Jamarskega kluba Krka in Društva prijateljev 
konj Višnja Gora. 
In kdo so bili najbolj vztrajni pohodniki na 5. pohodu po 
Krožni pešpoti Prijetno domače? 
Majda in Polde Sadar, Slavka in Anton Fortuna, Jožica in Rado Kralj, Ivan-
ka in Lojze Fortuna, Anica in Anton Turk, Ana in Tone Prosen, Irma Sterle 
Erjavc in Stane Erjavc, Janez Golf, Anton Vencelj, Marta Rus, Boštjan Med-
vešek, Janez Perovšek, Andrej Hernec, Helena Adamlje, Samo Zupančič, 
Mojca Hren, Anton Košiček, Anton Zupančič, Marinka Kralj, Jože Gregorič, 
Alojz Šinkovec, Robert Šetinc, Miran Slana, Marta Šeme, Gorazd Sinjur, 
Ivan Janez Čebular in Janez Mežan. 
Gašper Stopar in Matej Šteh
4
Občina maj 2017 številka 4
Nedelja, 14. 5. 2017:
 ob 10.30 – KMEČKE IGRE ZA 
OTROKE, Dob pri Šentvidu
 ob 13.30 – KMEČKE IGRE ZA 
ODRASLE, Dob pri Šentvidu
Kulturno športno društvo Dob pri-
reja 2. kmečke igre za otroke in od-
rasle. Poskrbeli bodo za dobro voljo 
in prijetno počutje vseh obiskoval-
cev in sodelujočih. Sledi druženje z 
Ansamblom Hec.
Sreda, 17. 5. 2017:
 od 9.00 do 13.00 – DAN OD-
PRTIH VRAT IN RAZSTAVA NA PRO-
STEM Društva likovnikov Ferda Ve-
sela, Šentvid pri Stični
Društvo likovnikov Ferda Vesela iz 
Šentvida pri Stični pripravlja razsta-
vo na prostem, pred galerijo v Šent-
vidu pri Stični. Poleg slik različnih 
tem, od rož, narave do abstrakcije, 
bo na ogled tudi nekaj ročnih del in 
pa prikaz samega slikanja. 
Petek, 19. 5. 2017:
 ob 17.00 – ODPRTJE RAZSTA-
VE umetnice Adele Petan, Knjižnica 
Ivančna Gorica – nastop ŽePZ HAR-
MONIJA
Adela Petan je ljubiteljska slikarka, 
ki je za svoja dela na ex-temporih 
prejela že več nagrad. S svojimi sli-
kami človeka popelje v svoj svet. 
Poleg slikanja gospa Adela Petan 
tudi prepeva v ŽePZ Harmonija, ki 
pod vodstvom Gabrijele Cedilnik 
prepeva ljudske in umetne pesmi. S 
svojo pesmijo bodo pevke obogati-
le tudi odprtje razstave.
 ob 20.00 – NORO NORI NOR-
CI, predstava Mladinske gledališke 
skupine Josip Jurčič Muljava, Kul-
turni dom v Zagradcu
V letu 2016 je na Muljavi, ki ima 
bogato gledališko tradicijo, zaži-
vela Mladinska gledališka skupina 
KD Josip Jurčič Muljava. 15 članov 
je letos v režiji Saše Senica pripra-
vilo komedijo Noro nori norci Juri-
ja Švanjcerja. Igrajo: Aleš Tomažin, 
Simon Zajc, Eva Gavez, Sara Sever, 
Borut Furlan, Barbara Tekavec, Ju-
rij Tekavec, Veronika Gavez, Franci 
Kadunc, Urša Kutnar, Nika Potisek, 
Elena Midžan in Kaja Smrekar.
Sobota, 20. 5. 2017:
 od 9.00 do 12.00 – SLIKARSKA 
DELAVNICA za otroke in odrasle z 
naslovom MOJ KRAJ z ljubiteljsko 
slikarko Pavlo Jakopič, Kulturni dom 
Ambrus
Delavnica je namenjena ljubiteljem 
slikarstva vseh starosti in bo pote-
kala pod mentorstvom ljubiteljske 
slikarke Pavle Jakopič. Na delavni-
ci se bo slikalo z barvami na vodni 
osnovi. Potrebne so predhodne pri-
jave, saj se vse, kar je potrebno za 
izvedbo, dobi na sami delavnici.
  
 ob 20.00 – koncert MoPZ DOB 
z naslovom DALMACIJA V DOBU, 
Dob pri Šentvidu
MoPZ Dob prepeva pod vodstvom 
Mateja Vovka. Na koncertu bodo 
zapeli najlepše dalmatinske pesmi. 
Nedelja, 21. 5. 2017: 
 od 10.00 do 18.00 – SEMANJI 
DAN V STIČNI – TD Stična, spreha-
jalna pot ob Stiškem potoku od por-
te samostana do parkirišča
Stična je imela bogato sejemsko 
tradicijo z začetki v 13. stoletju. 
TD Stična želi po petdesetih letih 
Z dnevi kulture se v občini Ivančna Gorica v letu 2017 že 3. leto 
zapored pridružujemo evropskim državam, ki se vsako leto po-
klonijo ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem in s tem pokažejo 
svoje spoštovanje do ljubiteljske kulture ter njen pomen za so-
dobno družbo.
Dneve kulture v občini Ivančna Gorica smo pripravili Zveza kultur-
nih društev občine Ivančna Gorica, Občina Ivančna Gorica, Knjižni-
ca Ivančna Gorica, šole, rokodelci, umetniški ustvarjalci in drugi, v 
sodelovanju s številnimi kulturnimi društvi iz občine Ivančna Gori-
ca. Pripravili smo zanimiv program s področja literarne, gledališke 
in likovne umetnosti ter s področja zborovskega petja in glasbe. 
S pestrim programom smo zajeli vse generacije, zato lahko vsak 
najde prireditev, ki bi ga zanimala in jo bo obiskal. Začeli bomo s 
Kmečkimi igrami v Dobu, priredili nekaj razstav, umetniških delav-
nic širom občine, brali, si ogledali nekaj predstav ter se naposluša-
li ubranega petja, priredili osrednjo svečanost ob prazniku Občine 
Ivančna Gorica in zaključili z ambruško #mularijo.
Naj nam Dnevi kulture v občini Ivančna Gorica znova pokažejo, 
kako pomembno je za človeka biti ustvarjalen in kako prijetno kul-
turno zna biti v naših krajih. 
Vljudno vabljeni!
Program prireditev
znova obuditi sejemsko tradicijo v 
Stični in s tem povezati kraj, okoli-
co ter pokazati javnosti, kdo in kaj 
vse ustvarja. Na sejmu bo poudarek 
predvsem na domačih in umetno-
stnih obrteh ter na spodbujanju 
podjetništva in novih idej. V sklopu 
sejma bodo potekale tudi delavnice 
oziroma predstavitve različnih obrti 
za otroke in odrasle. Možen bo tudi 
ogled Muzeja krščanstva na Sloven-
skem po znižani ceni. 
 ob 17.00 – KAKO STA BASKO 
IN VIOLETA DOBILA KRILA, glasbena 
pravljica, Bernardova dvorana v Žu-
pnijskem domu v Stični (vstopnice 
dobite v Knjižnici I. G.)
Trio Ars Musica z gostoma in pra-
vljičarke Knjižnice Ivančna Gorica so 
skupaj pripravili glasbeno pravljico, 
avtorice Ksenije Medved. Basko in 
Violeta sta si želela, da bi jima zrasla 
krila, saj jima plezanje po notnem 
črtovju ni več zadoščalo ... Kril sicer 
ne dobita, ugotovita pa, da lahko z 
glasbo poletimo prav vsi. 
  
Torek, 23. 5. 2017:
 ob 17.00 – FESTIVAL PEKARNE 
MIŠMAŠ – 1. del, festival otroških 
gledaliških skupin, Družbeni dom 
na Krki 
V uvodu bo pozdravni nagovor rav-
natelja OŠ Stična Marjana Potokar-
ja in podelitev zahvale zunanjim 
sodelavcem šole.
- 17.15 gostujoča predstava – ČA-
ROVNICA URŠULA, otroška gledali-
ška predstava v izvedbi učencev 1. 
in 2. razreda Osnovne šole Stična, 
mentorici: Jožica Ferlin in Aleksan-
dra Šparl 
- 17.45 – GLASBENA PRAVLJICA, 
otroška predstava v izvedbi  
učencev 1. razreda Podružnične 
šole Krka, mentorice: Maja Sever, 
Katja Čakš, Anita Novak
- RECITAL učencev 3. razreda Po-
družnične šole Krka, mentorica: 
Nadja Jankovič Fortuna 
- 18.00 – NEBESNO GLEDALIŠČE 
B. A. Novaka, predstava v izvedbi 
učencev 5. razreda Podružnične 
šole Krka in članov Kulturnega dru-
štva Krka, mentorica: Mateja Jere 
Grmek
- PLES v izvedbi učencev 2. in 4. ra-
zreda Podružnične šole Krka, men-
torici: Tončka Rajer in Petra Krmelj
- 18.30 – dražba likovnih del Podru-
žnične šole Krka s 1. slikarskega ex-
-tempora z akademskim slikarjem, 
Francetom Slano – slike so nastale 
kot preobrazbe del akademskega 
slikarja Franceta Slane, iztrženi de-
nar bo namenjen nakupu knjig za 
šolsko knjižnico PŠ Krka
Sreda, 24. 5. 2017:
Pred začetkom bo potekal zaključek 
Bralne značke za PŠ Muljava in PŠ 
Krka.
 ob 10.00 – FESTIVAL PEKARNE 
MIŠMAŠ – 2. del 
- NAJLEPŠA BESEDA, otroška gleda-
liška predstava, in deklamacija Pri-
jatelj v izvedbi učencev 2. razreda 
Podružnične šole Stična, mentori-
ca: Matejka Humar
- 10.15 – ZMAJČEK POMETAJČEK I. 
Jančar, otroška gledališka predstava 
v izvedbi učencev 3. razreda Podru-
žnične šole Muljava, mentorica: An-
tonija Sever
- 10.30 – GLASBENA PRAVLJICA, 
predstava v izvedbi učencev 
3. razreda Podružnične šole Krka, 
mentorice: Maja Sever, Katja Čakš, 
Anita Novak
- RECITAL učencev 3. razreda Po-
družnične šole Krka, mentorica: 
Nadja Jankovič Fortuna
- 11.00. – NEBESNO GLEDALIŠČE 
B. A. Novaka, predstava v izvedbi 
učencev 5. razreda Podružnične 
šole Krka in članov Kulturnega dru-
štva Krka, mentorica: Mateja Jere 
Grmek
- PLES v izvedbi učencev 2. in 4. ra-
zreda Podružnične šole Krka, men-
torici: Tončka Rajer in Petra Krmelj
Zaključek festivala.
 ob 17.00 – SREČANJE PALČKA 
BRALČKA s člani DRUŠTVA SOŽITJE, 
Knjižnica Ivančna Gorica
Palček Bralček je navihan, mali 
junak, ki živi od pripovedovanja 
zgodb, branja in obiskovanja knji-
žnic. Najraje ima srečanja z otro-
ki na uri pravljic, saj se tam igrajo 
besedne igre, iščejo odgovore na 
uganke, pripovedujejo si izštevan-
ke, pesmice in pravljice. Tokrat, v 
okviru Dnevov kulture in v poča-
stitev občinskega praznika, se bo 
Palček Bralček srečal z društvom 
Sožitje.
Četrtek, 25. 5. 2017:
 od 8.00 do 12.00 – SLIKARSKI 
EX-TEMPORE s slikarko Likovnega 
društva Ferda Vesela iz Šentvida pri 
Stični, gospo Milko Gruden – Druž-
beni dom Krka
Petek, 26. 5. 2017:
 ob 19.00 – OSREDNJA SVE-
ČANOST OB PRAZNIKU OBČINE 
IVANČNA GORICA s podelitvijo ob-
činskih priznanj in nagrad, Ivančna 
Gorica
Sobota, 27. 5. 2017:
 od 12.00 do 20.00 – USTVAR-
JALNO UMETNIŠKI BIENALE – LAND 
ART, mentorica Marjeta Baša, KD 
Ambrus, domačija Baša, Kal pri Am-
brusu
Land art je zemeljska umetnost 
oziroma umetniško gibanje, kjer 
je umetniško delo neločljivo pove-
zano s krajino. Krajinsko umetnost 
je moč narediti tako, da se izbere 
prostor v naravi, ki ga lahko zapol-
nimo, dopolnimo ali preoblikujemo 
z izbranimi naravnimi materiali – 
kamni, lesom, travo, listi, skratka 
vsem, kar je moč najti v naravi. 
Udeleženci bodo lahko ustvarja-
li v neokrnjeni naravi na domačiji 
Baša, z materiali, ki bodo tam na 
voljo, ustvarjalno posegali v naravo, 
ne da bi ji s tem škodovali, zato je 
edino, kar potrebujejo, ljubezen do 
narave, umetnosti in nekaj ročnih 
spretnosti.
 ob 20.00 – LETNI KONCERT 
MoPZ VIDOVO z gosti, Dom kulture 
Šentvid pri Stični
MoPZ Vidovo deluje neprekinjeno 
že 49. leto. Zbor poje pesmi vseh 
vrst, umetne in ljudske. So sousta-
novitelji Tabora slovenskih pevskih 
zborov in Koncerta zamejskih pev-
skih zborov. Imeli so pevske turneje 
v Franciji, na Dunaju, v Beogradu in 
Banja Luki, letos pa načrtujejo obisk 
pri madžarskih Slovencih ter drugo 
leto obisk v Doberdobu v Italiji. 
Nedelja, 28. 5. 2017:
 ob 18.00 – #MULARIJA, pre-
miera avtorske predstave Otroške 
dramske skupine Ambrus, Kulturni 
dom Ambrus
Predstavo so pod mentorstvom 
Maje Tratar pripravili udeleženci 
dramskega krožka, ki so se skozi 
igro, s preigravanjem situacij pre-
izkusili v vlogah piscev scenarija, 
režiserjev in seveda igralcev. Maša 
Žnidaršič, Nika Miklič, Anja Tomšič, 
Jernej Miklič, Martin Bradač, Mark 
Zore, Gregor Perko, Žan Strmec, 
Žan Hren in Mark Hren nam bodo 
predstavili deset različnih zgodb, 
ki govorijo o vsakodnevnih težavah 
najstnikov. 
5
maj 2017 številka 4 Stranke
OKVIRNI PROGRAM TABORA V ŽIREH
dopoldne možnost obiska svetih maš v Žireh in okolici
10:00  slavnostna maša v župnijski cerkvi Sv. Martina v Žireh
11:00 − 12:30 zbiranje udeležencev na prireditvenem prostoru,  
  glasbeni program in nastop Pihalnega orkestra Alpi 
  na Žiri
12:30 − 13:30  osrednji uradni program tabora z nagovori
13:30   druženje in zabavno popoldne s Veseli svatje
15:30  nogometna tekma med ekipo NSi in PAX (Slovensko  
  duhovniško nogometno reprezentanco)
V Žireh bo posebej za člane NSi 
odprta industrijska prodajalna 
Alpine, kjer bo možen ugoden na-
kup čevljev.
Prijave zbiramo do 10. 6. 2017 na 
telefonsko številko 041 647 938, 
Anton Černivec.
Lepo vabljeni!
Predsednik OO NSi Ivančna Gorica
Anton Černivec
Dosmrtno preživljanje ali preužitek
Pri starejših, ki imajo določeno pre-
moženje in potomce, je pogosto 
spraševanje, kako urediti prenos svo-
jega premoženja na svoje potomce 
in s tem poskrbeti, da jim bodo po-
tomci v prihodnje zaradi starosti in 
bolezni nudili pomoč in oporo, hkrati 
pa si zagotoviti določeno stopnjo 
varnosti, da se to premoženje ne od-
tuji za časa njihovega življenja. Ena 
najbolj osnovnih ravnanj je sestava 
oporoke, o kateri sem v Klasju že 
pisal. Druga možnost je daritev pre-
moženja potomcem, vendar so tu na 
mestu pomisleki, ali bodo potomci v 
nadaljevanju v resnici skrbeli zanje, 
ali je takšno darilo izpodbojno, ali se 
lahko zaplete pri dedovanju ipd. 
V Obligacijskem zakoniku sta predvi-
deni dve vrsti pogodb, ki učinkovito 
rešujeta dileme glede prenosa pre-
moženja s prednikov na potomce za 
časa življenja prvih in sočasno zago-
tavljata določeno obvezo potomcev.
Najpogostejša je pogodba o dosmrt-
nem preživljanju, s katero se po-
tomci (t. i. preživljalci) zavežejo, da 
bodo svoje prednike (t. i. preživljan-
ci) preživljali in skrbeli zanje do njih-
ove smrti, predniki pa se zavežejo k 
temu, da bodo v zameno za to nanje 
prenesli lastninsko pravico na nepre-
mičninah in na vseh premičninah, 
ki so namenjene za rabo in uživanje 
tega premoženja. Izročitev premo-
ženja oz. prenos lastninske pravice 
na premoženju je odložen do smrti 
prednikov. To pomeni, da morajo po-
tomci vse do smrti svojih prednikov 
skrbeti zanje, jim zagotavljati preživl-
janje, kot so se dogovorili v pogodbi. 
S pogodbo, ki mora biti sklenjena v 
obliki notarskega zapisa, pa imajo 
tudi potomci zavarovano pričako-
vanje, da bodo po smrti prednikov 
postali lastniki vsega premoženja, 
navedenega v pogodbi. 
Varstvo pričakovanih pravic je tako 
dvojno oz. obojestransko. Na eni 
strani imajo predniki zagotovljeno 
varovalko, da v primeru zanemar-
janja s strani svojih potomcev, lahko 
razveljavijo pogodbo in premoženje 
tudi prenesejo na koga drugega. Na 
drugi strani pa imajo tudi potomci 
zagotovljeno varovalko, da po smrti 
svojih prednikov dejansko pridobi-
jo lastninsko pravico. Predniki tako 
do svoje smrti ostanejo lastniki 
premoženja. Navedeno je vsekakor 
pomembna okoliščina, saj starejši 
ne želijo imeti občutka, da razda-
jajo premoženje že za čas svojega 
življenja.
V pogodbi o dosmrtnem preživljan-
ju se stranke dogovorijo, kakšne so 
obveznosti potomcev, te pa so naj-
pogosteje, da preživljanca, ko je to 
potrebno in ne (z)more sam, vozi 
k zdravniku, priskrbi zdravila, ureja 
stanovanje in okolico, poskrbi za hra-
no in hranjenje, za obleko in obla-
čenje, in vse to osebno, če pa bi tega 
iz objektivnih razlogov ne zmogel, se 
preživljalec zaveže najti negovalko, ki 
bo za preživljanca poskrbela, v pri-
meru, da bi tudi oskrba na domu s 
pomočjo negovalke ne bila mogoča, 
pa se preživljalec zaveže preživljanca 
namestiti v dom za starejše občane 
in ga v domu redno obiskovati ipd.
Pomembno je, da se v pogodbi do-
govori prepoved odsvojitve in ob-
remenitve nepremičnin v korist 
preživljalcev. S tem si potomec zago-
tovi, da se nepremičnine po sklenitvi 
pogodbe o dosmrtnem preživljanju 
ne bo odtujilo oz. preneslo na koga 
drugega, kar bi pomenilo, da bi ostal 
brez pričakovanega premoženja.
Na drugi strani pa je pogosta tudi po-
godba o preužitku, s katero se ena 
stranka (preužitkar = preživljanec) 
zavezuje, da bo na drugo stranko 
(prevzemnika = preživljalec) prenes-
la lastninsko pravico na svojem pre-
moženju, ki ga ima v lasti v trenutku 
sklenitve pogodbe, prevzemnik pa se 
zavezuje, da bo preužitkarju ali komu 
drugemu do njegove smrti nudil do-
ločene dajatve in storitve oz. zanj 
skrbel. Obveznosti prevzemnika so 
sicer zelo podobne tistim, za katere 
se obveže preživljalec. 
Prenos premoženje se pri tem tipu 
pogodbe zgodi takoj ob sklenitvi po-
godbe. S pogodbo, ki mora prav tako 
biti sklenjena v obliki notarskega za-
pisa, so preužitkarjeve pravice varo-
vane z vpisom stvarnega bremena v 
zemljiško knjigo, prevzemnik pa se s 
pogodbo zaveže preužitkarju nuditi 
določene dajatve in storitve do smr-
ti slednjega.
Predmet pogodbe so načeloma ne-
premičnine, lahko pa so tudi premič-
nine, ki so potrebne za rabo in uži-
vanje teh nepremičnin ali pa kakšne 
premoženjske pravice.
Za sklenitev pogodbe o preužitku, 
kakor tudi pri pogodbi o dosmrtnem 
preživljanju, ni pogoj sorodstveno 
razmerje med strankami. Prav tako 
tudi ni potrebno soglasje potomcev 
oz. zakonca preživljanca. Tudi pri tej 
pogodbi je namreč bistvo v dvostran-
skosti in v odplačnosti.
Vljudno vabljeni k spremljanju rub-
rike Pravo na vaši strani bralci Klasja 
še naprej. V kolikor imate pravna 
vprašanja pa jih lahko zastavite na 
urednistvo@klasje.net ali po pošti 
na naslov Klasja.
Odvetniška pisarna Tadeje Erzin 
Potočnik
odvetnik Jože Petek
P R A V O   N A   V A Š I   S T R A N I
Namig za premik
19. 5., ob 17. uri, Knjižnica Ivančna Gorica: Odprtje razstave Adele Petan 
19. 5., ob 20. uri, Kulturni dom Zagradec: Gledališka predstava Noro nori norci 
20. 5., ob 9. uri, Kulturni dom Ambrus: Slikarska delavnica za otroke in odrasle – Moj kraj, z ljubiteljsko slikarko Pavlo 
Jakopič 
20. 5., ob 20. uri, Dob pri Šentvidu: Koncert MoPZ Dob z naslovom Dalmacija v Dobu
21. 5., od 10. – 18. ure, Stična: Semanji dan v Stični
21. 5., Dolina pod Kalom: Pokalno tekmovanje Slovenije v motokrosu 
21. 5., ob 17. uri, Župnijski dom Stična: Glasbena pravljica Kako sta Basko in Violeta dobila krila
22. 5., ob 12.45 uri, Sokolska ulica Ivančna Gorica: Ples maturantov Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
23. 5., ob 10. uri, staro mestno jedro Višnja Gora: Začetek skupnega projekta »Postavitev spominskega obeležja kranjski 
čebeli«
23. 5., ob 17. uri, Družbeni dom Krka: 1. del Festivala otroških gledaliških skupin – Festival Pekarne Mišmaš
24. 5., ob 10. uri, Družbeni dom Krka: 2. del Festivala otroških gledaliških skupin – Festival Pekarne Mišmaš
24. 5., ob 17. uri, Knjižnica Ivančna Gorica: Srečanje Palčka Bralčka s člani društva Sožitje 
24. 5., ob 19. uri, Srednja šola Josipa Jurčiča: Letni koncert MePZ Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
25. 5., od 8. – 12. ure: Družbeni dom Krka: Slikarski Extempore s slikarko Milko Gruden
26. 5., ob 19. uri, Ivančna Gorica: Osrednja svečanost ob prazniku občine Ivančna Gorica s podelitvijo občinskih priznanj 
in nagrad 
27. 5., ob 12. uri, Lučarjev Kal: Pomladansko »kurblanje« starodobnikov 
27. 5., ob 15.15 uri, Ivančna Gorica: 24. gasilsko tekmovanje PGD Ivančna Gorica in gasilska veselica z ansamblom 
Nemir 
27. 5., od 12. – 20. ure, Kal pri Ambrusu: Ustvarjalno umetniški bienale – LAND ART 
27. 5., ob 20. uri, Dom kulture Šentvid pri Stični: Letni koncert MoPZ Vidovo z gosti
28. 5., ob 11. uri, Krka: 41. kajakaški spust po reki Krki
28. 5. ob 14. uri, Lučarjev Kal: Prikaz košnje
28. 5., ob 18. uri, Kulturni dom Ambrus: #Mularija premiera avtorske predstave Otroške dramske skupine Ambrus
2. 6., Krka: Proslava ob 110-letnici Čebelarskega društva Krka in Zagradec
2. 6., Višnja Gora: Srečanje krajanov Višnje Gore
3. 6., Višnja Gora: Gasilska veselica PGD Višnja Gora
4. 6., Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje: 18. kolesarski maraton treh občin
9. – 11. 6., Gradišče nad Stično: Festival kiparjev z motorno žago
10. 6., Radohova vas: Gasilska veselica PGD Radohova vas
10. 6., Vrh pri Višnji Gori: Gasilska veselica PGD Vrh pri Višnji Gori
17. 6., Krka: Gasilska veselica in tekmovanje PGD Krka 
17. 6., Valična vas: Maša ob dnevu državnosti s kulturno prireditvijo in kresovanjem
17. – 18. 6., Šentvid pri Stični: 48. tabor slovenskih pevskih zborov 
Organizatorje prireditve vabimo, da sporočite prireditve, ki jih organizirate in objavljene bodo v spletnem napovedniku 
prireditev na občinski spletni strani www.ivancna-gorica.si in v Klasju. Podatke o prireditvah lahko oddate preko sple-
tnega obrazca »Namig za premik« ali preko elektronske pošte na naslov urednik@ivancna-gorica.si. 
Med dvema sejama smo 
prav tako aktivni
Spoštovane občanke in občani, 
sestava svetniške skupine SDS OO Ivančna Gori-
ca Irma Lekan, Alojz Šinkovec, Janko Zadel, Brigita 
Primc, Nace Kastelic, Anja Lekan, Franc Koželj, Silvo 
Praznik, Tomaž Smole in Janez Mežan, se je poleg 
vsebin namenjenih razvoju in napredku občine, lah-
ko posvetila tudi drugim pomembnim zadevam.
Tako smo se udeležili vsakoletne velikonočne tržnice, ki je znova lepo 
uspela in privabila veliko število ljudi. Letos pa je potekal tudi, sedaj že 
5. tradicionalni pohod po poti Prijetno domače, kjer smo sodelovali pri 
organizaciji in tudi nekaj naših članov je hodilo dan ali več. Ob jubileju smo 
posebno pozornost in darilo namenili pohodnikom, ki so petič zapored 
opravili pohod v celoti. Med njimi je tudi naš svetnik Alojz Šinkovec in seve-
da jaz kot vodja pohoda ter eden izmed organizatorjev. Z nami so del poti 
prehodili tudi občinski svetniki Brigita Primc,  Franc Koželj, Janko Zadel ter 
podpredsednika OO SDS Ivančna Gorica Jože Kastelic in Simon Kastelic. Pri 
organizaciji pa se je izkazal tudi občinski svetnik in predsednik KS Temenica 
Nace Kastelic. Na tak način smo seveda izkazali podporo pohodu in ljudem, 
ki ga organizirajo. Udeležba je bila številna in s pohodom je bil zadovoljen 
tudi župan Dušan Strnad.  
V teh dneh še vedno teče tudi akcija ozaveščanja Za nami je čisto v ka-
teri tudi sodelujejo naši vidni člani. Zavedamo se odgovornosti do okolja 
in take aktivnosti podpiramo in pri njih sodelujemo. Verjamemo da nam 
bodo sledili tudi drugi. Kar nekaj društev je praznovalo obletnico, še pose-
bej velja omeniti 40 let Godbe Stična, brez katere ni večje prireditve v naši 
občini. Čestitke. Prav tako je 15 let praznoval Mešani pevski zbor Ambrus. 
Seznanili smo se z uspešnim kandidiranjem občinske uprave na razpisu za 
Energetsko sanacijo in z vzpostavljenim sodelovanjem s hrvaško občino 
Ivanec pri pripravi projekta za Interreg Slovenija  Hrvaška. Nogometno igri-
šče se lahko pohvali z razsvetljavo, za kar so tudi bila pridobljena nepovra-
tna sredstva. Skratka dogaja se.
Dogaja se tud na državni ravni. Ta čas poteka akcija Stop birokratizaciji, 
s katero predstavljamo konkretne predloge za odpravo administrativnih 
ovir. Vse pa kaže,  da bomo morali ignoranco in aroganco trenuten oblasti 
ustaviti z referendumom o gradnji 2. tira. Krščanski forum SDS je ob 25 
letnici posvetitve slovenskega naroda Mariji 13.5. organiziral simpozij Slo-
venci – Marijin narod v Samostanu Stična.
Začeli so se tudi Dnevi kulture v občini Ivančna Gorica z vrhuncem na Osre-
dnji svečanosti ob prazniku občine Ivančna Gorica v petek 26.5. 2017 ob 19 
uri kjer se vidimo – v vsakem primeru pa…
VESELO IN PONOSNO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA!
Janez Mežan, Vodja svetniške skupine SDS
6
maj 2017 številka 4 Gospodarstvo
Ivankin pehar
Avto Kavšek postavil prvo polnilno postajo za električna vozila v Ivančni Gorici
Ni naključje, da je ravno Kavšek postavil prvo polnilno postajo za električna vozila v Ivančni Gorici. Je namreč prvi ivanški avtomobilski trgovec 
in serviser, ki začenja z uradno prodajo električnih avtomobilov. Kot pooblaščeni prodajalec avtomobilov znamke Hyundai nas vabi k ogledu in 
na preizkus prvega električnega modela te znamke, ki so ga poimenovali ioniq.  Ioniq je tudi prvi serijski avto, pri katerem lahko izbiramo med 
tremi zelenimi alternativami pogona - kot hibrid, priključni hibrid (prihaja k nam prihodnje leto) ali kot električni avtomobil.  Baterijsko gnani 
sicer na papirju obljublja doseg 280 kilometrov, realno pa lahko vsekakor računamo na (preizkušeno!) dobrih 200, kar je odličen rezultat.
Hyundai ioniq je, vsaj glede na pre-
cej enotne zapise velikih svetovnih 
avtomobilskih medijev, ki so avto-
mobil že imeli priložnost preizku-
šati v vsakdanjih prometnih izzivih, 
trenutno eden najboljših električ-
nih avtomobilov. Zagotovo pa je 
zmagovalec v svojem cenovnem 
razredu. Hyundaievi inženirji so 
resnično odlično opravili svojo do-
mačo nalogo. Pred dobrima dvema 
letoma so kupili, testirali in razsta-
vili nekaj deset različnih električnih 
avtomobilov. Tako so le še nadgra-
dili svoje avtomobilske izkušnje in 
razvili svojega prvega električarja. 
Zato niti ni presenetljivo, da je tre-
nutno v ioniqa vgrajen energetsko 
najbolj učinkovit pogonski sistem z 
najmanjšo normno porabo elektri-
ke na prevožen kilometer med vse-
mi električarji. Kakovost je pri tem 
avtomobilu več kot samoumevna, 
saj nudi proizvajalec 100-odstotno 
garancijo 5 let brez omejitev in celo 
8-letno garancijo za baterijo.
Prodajna cena z bogato opremo 
za varnost in udobje znaša 35.000 
evrov, če odštejemo državno sub-
vencijo 7.500 evrov, postane cena 
s 27.500 evri že precej mamljiva. 
Eko sklad lahko zaprosite za zelo 
ugodno posojilo z obrestno mero 
1,3 odstotne točke in vas tako sta-
ne avto mesečno le dobrih 244 EUR 
(posojilo na 10 let) in okoli dvajset 
evrov mesečno za »gorivo«, če pre-
vozite povprečno 2.000 kilometrov 
mesečno. Seštevek obojega zna-
ša le malo več, kot marsikdo med 
nami plačuje mesečno samo za 
gorivo (bencin ali nafto). Kot novo-
pečenega lastnika električnega av-
tomobila vas čaka še nekaj pozitiv-
nih diskriminacij. Cestne takse vam 
za enkrat še ne bo treba plačevati, 
redni vzdrževalni servis pa vas bo 
stal samo okoli 30 EUR na leto, kot 
so nam za primer ionica zaupali pri 
Kavšku. Kako pa se vozi električni 
avto? Predvsem se vse zgodi zelo 
neslišno. In hitro. Vsa moč in navor 
v električnih avtih sta na voljo že pri 
najnižjih hitrostih. 
Če smo že začeli z električno pol-
nilnico, pa z njo še končajmo tale 
prispevek. Polnjenje na Kavškovi 
polnilnici bo za vse brezplačno. 
Hkrati se bosta lahko polnila dva 
avta. Polnilnica bo dosegljiva tudi 
izven delovnega časa podjetja. Ob 
našem obisku so nam zaupali, da 
so na njihovi polnilni postaji dobro-
došli prav vsi električno gnani avto-
mobili ne glede na znamko: www.
avto-kavsek.si
Prvi slovenski oljetoč toči domače oljčno olje iz 
slovenske Istre v Ivančni Gorici
Ko smo strica Googla vprašali, kakšno je njegovo poznavanje oljetočev, nam je odvr-
nil, da tega izraza v slovenskem govornem prostoru še ne pozna. Saj ga tudi ne more, 
ker je prvi oljetoč šele postavljen in še nihče ne govori in piše o njih. Pipico v sod s 
pravim domačim hladno stiskanim ekstra deviškim oljčnim oljem so zabili v Kmetij-
sko-vrtnem centru Kmetijske zadruge Stična v Ivančni Gorici.
Oljčno olje, ki ga lahko v svojo ali 
kupljeno temno steklenico ali pla-
stenko natočite na ivanškem olje-
toču, prihaja iz kmetije Dolina miru 
iz vasice Gažon v občini Koper, kjer 
družina Rojac že več kot stoletje 
neguje svoje nasade oljk. Morda je 
tudi manj znano dejstvo, da imajo 
ravno oljčna olja z geografsko se-
vernejših nasadov, kjer veljajo po-
sebne, za rast in zorenje oljk bolj 
zahtevne podnebne razmere, ugo-
dnejšo maščobno-kislinsko sestavo 
kot olja z južnejših območij. V njih 
je manj nasičenih maščobnih kislin 
in tudi delež linolne kisline je nižji, 
zato je tudi njihova obstojnost dalj-
ša. Slovenska Istra, Benečija, Lom-
bardija in Furlanija-Julijska krajina 
veljajo zemljepisno najsevernejše 
lege, kjer še uspeva oljka in kjer so 
zato zmrzali bolj preteče.
In prav takšno olje je zdaj na voljo 
tudi v naši občini. In to domače, 
neposredno s kmetije iz našega slo-
venskega nasada oljk. O pozitivnih 
lastnostih  ekstra deviškega oljčne-
ga olja je bilo že veliko napisanega. 
Veliko vedo o tem povedati tudi vsi, 
ki prisegajo na zdrave mediteran-
ske diete. Ste že pokusili popečen 
polnozrnati toast, natrt s svežim če-
snom in začinjen s pravim domačim 
oljčnim oljem?  www.kz-sticna.si 
Zbogom Pasji raj, dobrodošel 
Petish
Pasjega raja, priljubljene ivanške trgovine za oskrbo do-
mačih ljubljenčkov ni več. Lastniki so se odločili za eno-
tno poimenovanje svojih trgovin in zato so tudi trgovino 
v centru Ivančne Gorice, po zgledu trgovine v Domža-
lah, poimenovali Petish. Ni pa novo samo ime, temveč 
je vse bolj pestra tudi njihova ponudba.
Tako boste pri njih našli novo bla-
govno znamko hrane brez dodanih 
žitaric Primordial, ki na novo odkri-
va in tako ohranja najbolj starodav-
ne in naravne prehranske instinkte 
vašega mačka ali psa. Psi in mačke, 
ki so po anatomiji zveri, kar doka-
zujeta njihovo žvečenje (zobje in 
čeljusti) in kratek prebavni trakt, 
imajo raje hrano, bogato z mesom 
(beljakovine) in revno z žiti (ogljiko-
vi hidrati). Zaradi odsotnosti žit in 
70-odstotne vsebnosti mesa pro-
gram Primordial Grain Free Line 
ohranja nizek glikemični indeks, 
medtem ko 35-odstotna vsebnost 
svežega mesa zagotavlja, da se bo 
psom in mačkam hrana zdela oku-
sna in lahko prebavljiva. Vsebina je 
kuhana na pari, da se ohrani celovitost beljakovin in njihova lažja asimila-
cija. 
Če bi torej radi prebudili v svojem kosmatincu pristno naravo volka ali risa, 
morate zagotovo preizkusiti novo hrano Primordial. Obiščite »novo« tr-
govino Petish in jih prosite za vzorčke. Če pa prisegate na hrano blagov-
ne znamke Bosch Adult ali Meglium Gold, je ob preimenovanju trgovine 
naprodaj po še posebno ugodnih cenah. Namesto po ceni 33 oziroma 35 
evrov si lahko zdaj nakupite malo večjo zalogo pasje hrane po znižani ceni 
24,90 evrov za veliko vrečo. www.petish.si
Franc Fritz Murgelj
Podjetniški kotiček z OOZ Grosuplje
PRIHAJAJOČI DOGODKI v Domu obrtnikov v Grosuplju, več informacij na www.ooz-grosuplje.si, seznam do-
godkov se sproti dopolnjuje:
- seminar »OPRAVLJANJE STORITEV V AVSTRIJI«: v četrtek, 8. 6. 2017, ob 11.00;
- računalniška delavnica »Sodobna spletna orodja (Delo v oblaku)«, 12.-13.6.2017; 
- računalniška delavnica »Kako z brezplačnimi predlogami izdelati spletno stran«, 14.-15.6.2017;
- usposabljanje »VARSTVO PRI DELU«, torek, 20. 6. 2017, ob 15.00.
15. FORUM OBRTI IN PODJETNIŠTVA: v petek, 2. junija 
2017, bo OZS v Portorožu predstavila letošnje Zahteve 
slovenske obrti in podjetništva, ki smo jih pripravili 
pod geslom Spodbudimo konkurenčnost! Vabljeni, da 
se nam pridružite. 
Dodatna pojasnila na OOZ Grosu-
plje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01-786 
51 30, www.ooz-grosuplje.si, kjer 
smo Vam na voljo tudi za kakršna 
koli vprašanja poslovne narave. 
Vabljeni!
Janez Bajt, univ. dipl. oec.
sekretar OOZ Grosuplje
Lokalna akcijska 
skupina (LAS) Stik vabi
LAS STIK je 10. aprila 2017 objavil 1. JAVNI POZIV za izbor operacij za 
uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS STIK 
v letu 2017, in sicer v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj 
(ESRR). Vsa razpisna dokumentacija je dosegljiva na http://www.las-
-stik.si. Za vse dodatne informacije o javnem pozivu smo vam na voljo 
na telefonski številki 07 34 82 103 in 031 647 072 od pon. do čet. med 
9. in 15. uro in v pet. med 9. in 13. uro ali po elektronski pošti las-stik@
ciktrebnje.si. Razpis bo odprt do 25. 5. 2017. Zadnja vprašanja bo mo-
žno posredovati do 23. 5. 2017.
7
maj 2017 številka 4 Kmetijstvo
Imamo predsednika Združenja rejcev 
konj slovenske hladnokrvne pasme
France Omahen mlajši, Španov z Velike Dobrave nad Višnjo Goro, je postal predse-
dnik Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme
Na 13. občnem zboru Združenja 
rejcev konj slovenske hladnokrvne 
pasme, ki je bil aprila v Šentjerne-
ju, je več kot 250 članov soglasno 
izvolilo Franceta Omahna mlajšega 
za novega predsednika največjega 
slovenskega združenja konj posa-
mezne pasme. France je postal do 
sedaj najmlajši predsednik tega po-
membnega združenja.
35-letni France je po poklicu inženir 
kmetijstva. Posestvo Pr Špan je pre-
vzel leta 2004. Pri delu na kmetiji, 
ki ima 30 ha lastne zemlje in še 15 
ha v najemu, mu pomagajo starša, 
oče France in mama Anica, ter brat 
Jurij.
Na kmetiji imajo 11 kobil in žrebic 
in plemenskega žrebca. Poleg ko-
njereje se na posestvu ukvarjajo 
tudi z govedorejo in prašičerejo. 
Španovi gojijo konje že zelo dol-
go, od že precej pred Francetovim 
rojstvom. Zaradi kakovostne reje 
te pasme so njihove kobile prejele 
številna priznanja na razstavah na 
sejmih Agra v Gornji Radgoni in na 
1. državni razstavi v Šentjerneju. V 
preteklem letu pa je bil oče France 
proglašen za slovenskega rejca te 
konjske pasme.
Vsi družinski člani so včlanjeni 
v Društvo prijateljev konj Višnja 
Gora, oče France starejši je tudi 
dolgoletni podpredsednik domače-
ga društva.
V Sloveniji je konj hladnokrvne pa-
sme več kot 2600, priznanih pa je 
128 žrebcev plemenjakov. France 
si bo poleg ostalih nalog prizade-
val, da bo slovenski hladnokrvni 
konj tudi v bodoče ostal slovenski 
ponos in skušal navdušiti mlade za 
nadaljevanje reje, tako po številu in 
nenehni izboljšavi kvalitete teh ple-
menitih živali.
Pavel Groznik
Uspeh podeželske 
mladine
Regijo Ljubljana z Zasavjem je na kvizu Mladi in kmetij-
stvo zastopala ekipa DPM Kalček
V soboto, 18. marca, je v gasilskem domu Blatna Brezovica na Vrhniki po-
tekal regijski kviz Mladi in kmetijstvo, ki ga je v sodelovanju s Kmetijsko 
gozdarsko zbornico Slovenije in z Zvezo slovenske podeželske mladine or-
ganiziralo Društvo podeželske mladine Bobri. 
Tekmovanja so se udeležile 4 ekipe iz regije Ljubljana z Zasavjem. Ekipe so 
se pomerile v štirih temah: prašičereja, varstvo gozdov pred podlubniki, 
praznično leto slovenskega kmeta ter vožnja s kmetijsko in gospodarsko 
mehanizacijo. 
Na tekmovanju, ki je potekalo v dveh delih (pisni in ustni del), se je najbo-
lje odrezala ekipa DPM Kalček, drugo mesto je zasedla ekipa DPM Velike 
Lašče, tretje mesto pa domača ekipa DPM Bobri. Zaključnega državnega 
tekmovanja Mladi in kmetijstvo 2017, ki je potekalo 22. aprila v Sv. Juriju 
ob Ščavnici se je udeležila ekipa iz Ivančne Gorice, v sestavi Ksenja Kastelic, 
Matevž Kastelic in Eva Kutnar. Ekipa se je uvrstila na 6 mesto.
M. Struna
Jubilejna proslava 110. 
letnice Čebelarskega 
društva Krka in Zagradec
Čebelarsko društvo Krka in Zagradec letos praznuje 
110. letnico svojega delovanja. Na binkoštno nedeljo 
junija 1907 je v gostilni pri Magovcu na Krki potekal 
zbor čebelarjev in ustanovil prvo čebelarsko podru-
žnico v svoji regiji. Zbralo se je 19 čebelarjev iz okoli-
ških vasi ter izbralo vodstveni odbor čebelarske dru-
žine ter organiziralo tudi predavanje o čebelarstvu.
Jubilejno proslavo 110. obletnice  
društva načrtujemo
2. junija ob 18h v družbenem  
centru na Krki.
Za pripravo kulturnega programa smo povabili kulturnike iz področja, 
kjer deluje naše društvo: KD Krka s svojo gledališko skupino, KD Mu-
ljava, KD Zagradec, KD Ambrus ter učenci OŠ Stična, podružnične šola 
Krka.
Predvidena je izvedba dveh skečev iz čebelarskega področja in nastopi 
pevcev in glasbenikov, ki bodo poleg čebelarskih izvedli tudi nekaj do-
mačih pesmi.
Predvidena je tudi brezplačna skromna pogostitev gostov in nastopa-
jočih.
K proslavi so poleg čebelarjev povabljeni tudi drugi ljubitelji čebelar-
stva.
Naj medi!
Čebelarsko društvo Krka in Zagradec
V Stični po pol stoletja nadaljujejo 
700-letno tradicijo semanjih dni 
Stična se lahko pohvali z bogato sejemsko tradicijo, saj so v preteklosti med letom pripravili kar štiri 
sejme, opisovali pa so jih kot »največje na Kranjskem«.  Enega od sejmov, portni sejem, ki so ga prvič 
priredili že v 13. stoletju, bodo letos po skoraj pol stoletja obudili. Turistično društvo Stična tako v 
nedeljo, 21. maja 2017, med 10.00 in 18.00 na sprehajalni poti ob Stiškem potoku, poleg samosta-
na, pripravlja Semanji dan.
Na dogodku bo poudarek na domačih 
in umetnostnih obrteh, prav tako pa 
bo na svoj račun prišlo tudi spodbuja-
nje današnjega podjetništva. Semanji 
dan naj bi povezal kraj in okoliš, saj že-
lijo organizatorji prikazati javnosti, kdo 
in kaj ustvarja in ohranja tradicionalne 
veščine ter spodbuja podjetništvo in 
različne nove ideje. 
V sklopu prireditve se bodo tako pred-
stavila lokalna društva, na ogled bodo 
predstavitve različnih obrti, kot so 
pletenje košar, lončarstvo, izdelovanje 
vozlov, kaligrafija in stiške inicialke, 
podkovanje konja, gasilske spretno-
sti, čebelarjenje in klekljanje. Manjši 
in tudi nekoliko večji otroci se bodo 
lahko zapeljali z zapravljivčkom ali pa 
prisluhnili pravljicam pod krošnjami. 
V sodelovanju z Muzejem krščanstva 
na Slovenskem, ki deluje v prostorih 
samostana, si bodo obiskovalci lahko 
ogledali muzejsko postavitev po zniža-
ni ceni. Organizatorji so poskrbeli tudi 
za zabavni program, v okviru katerega 
se bodo predstavili folklorna skupina, 
otroci podružnične šole Stična, Stiški 
kvartet, Klemen Janežič in drugi. Po-
skrbljeno bo tudi za prazne želodčke in 
žejna grla. Na kosilo lahko pridete kar 
na sejem. Za vas bodo pripravili pravi 
stiški nedeljski golaž.
Več o sejmu exaudi oziroma 
portni nedelji ... 
Sejem exaudi so prirejali že od sre-
dnjega veka, saj je samostanu pravi-
co do njega podelil že Ulrik III. Span-
heimski (1220-1269). Na sejmu, ki je 
potekal šesto nedeljo po veliki noči, je 
namreč tudi samostan lahko prodajal 
svoje pridelke in izdelke in imel tako 
od sejma koristi. Pozneje so ljudje raje 
kot o sejmu exaudi govorili kar o sejmu 
na portni ponedeljek, saj je samostan 
že v nedeljo po bogoslužju pri vhodu 
(porti) obiskovalcem zastonj delil hra-
no. To je bil tudi razlog, da so se tam 
ljudje srečavali in sklepali znanstva.
Etnologinja Tanja Tomažič o tem piše: 
»V Stični je bila v 19. stoletju znana 
tudi tako imenovana portna nedelja, 
ko se je na stiško žegnanje raztegnil 
sejem na tri dni, predvsem za drob-
nico, konje in govedo, zraven pa so 
prišli še številni kramarji od vsepo-
vsod. Omenjena portna nedelja je bila 
pomemben dan predvsem za posle in 
služinčad. Imeli so ga pravico izkoristiti 
prav v določen namen: za spoznavanje 
in navezovanje stikov. Menda so si de-
kleta že pri pogajanju za službo izgo-
vorile prosto portno nedeljo. V tem 
primeru je stranski pomen žegnanja 
popolnoma nedvoumno definiran in 
uveljavljen.«
V primeru padavin bo semanji dan od-
padel.
Več o semanjem dnevu: http://sejem-
sticna.newsroom.si/
Franc Fritz Murgelj
8
maj 2017 številka 4 Krajevne skupnosti
2. kmečke igre v Dobu
Kulturno športno društvo Dob je tudi letos, v tednu kulture, organiziralo prireditev 2. kmeč-
ke igre. Same igre so bile res nekaj posebnega. Obisk konjarjev iz Konjerejskega društva 
Gombišče je prireditev še obogatilo in sicer z vožnjo po bližnji okolici s konjsko vprego. 
V dopoldanskem času smo imeli 
otroške igre. Prijavljenih je bilo 5 
ekip. Tekmovali so v sedmih različ-
nih igrah. Med igrami je bilo začu-
titi borbenost, veselje, povezanost. 
Brez smeha seveda ni šlo.
1. mesto je dosegla ekipa PAJKOVI, 
2. mesto ekipa FAZANKE in 3. mesto 
ekipa Kulturnega športnega društva 
Dob. 
Ob 14. uri pa se je pričela tekma za 
odrasle. Tukaj pa smo imeli prija-
vljenih kar 16 ekip. Tudi za odrasle 
smo pripravili 7 iger. Po 4. igri je 
tekmovanje za najboljše mesto na-
daljevalo najboljših osem ekip. Tek-
movalni duh je kar mrgolel po poli-
gonu. Ker so to kmečke igre, seveda 
smeha in dobre volje ni manjkalo.
1. Mesto je dosegla ekipa AMA iz 
okolice Doba, 2. mesto HOČEVSKA 
BANDA iz Hočevja in 3. Mesto Bo-
rovničke in Borovnice. 
Tekmovalci so imeli res veliko ener-
gije in borba je bila neizprosna. 
Bili so osredotočeni na svoje na-
loge ( prenašanje jajčk v vrečkah, 
prenašanje vode v škornjah, kaka-
nje krompirja, ruženje koruze ...), 
gledalci in navijači pa so energijo 
usmerili v spodbujanje svojih favo-
ritov. Bilo je zabavno, polno smeha 
in dobre volje. Tudi vreme nam je 
služilo. Vse okrog je padal dež. V 
Dobu pa je sijalo sonce. Da pa je 
bila prireditev še boljša, je za do-
bro voljo in ples poskrbel ansambel 
HEC.
Prireditev je bila odmevna in drugo 
leto se zagotovo spet vidimo. Za iz-
vedbo prireditve se iz srca zahvalju-
jemo vsem sponzorjem za izkazano 
pomoč pri izvedbi 2. kmečkih iger.
Lojze Fortuna
Kolesarska tura Cvičkov brevet, tretjič
Topel in sončen pomladni dan je v soboto, 8. aprila, 
na kolesarsko turo Cvičkov brevet znova privabil lepo 
število kolesark in kolesarjev, ki se lotevajo zahtevnej-
ših kolesarskih izzivov. 34 udeležencev iz Slovenije in 
dva iz Avstrije  se je podalo po 200 kilometrov dolgi 
trasi, ki se začne in konča v središču Ivančne Gorice. 
Tudi letošnjo ultra kolesarsko turo sta organizirala Za-
vod Prijetno domače in Kolesarski klub Randonneurs 
Slovenija.
Skupina kolesarjev se je v Ivančni Gorici pričela zbirati 
že kmalu po 7. uri zjutraj, kjer so se udeleženci na hitro 
okrepčali s kavo sponzorja Bar Glorija, prejeli kartonček 
za nabiranje žigov ob poti, kolesarske rokave z logotipo-
ma Prijetno domače in Randonneurs Slovenija izdelane 
v Liniatex d.o.o., stekel pa je tudi pogovor o sami trasi in 
njenih posebnostih. Letošnji start pa je bil nekaj poseb-
nega, saj je potekal v sklopu tradicionalnega Ivankinega 
sejma, ki je kolesarjem dal še dodatnega zagona. Naj 
omenimo, da se Cvičkovega breveta vsako leto udele-
ži več kolesarjev, ki zberejo pogum za vožnjo s cestnim 
kolesom po 200 kilometrov dolgi, razgibani trasi s 1990 
višinskimi metri. Traso je potrebno prevoziti v v največ 
13 urah in pol.
Brevet je tudi tokrat potekal na trasi Ivančna Gorica – 
Žužemberk – Novo mesto – Šentjernej – Škocjan – Veliki 
Trn – Sevnica – Mokronog – Mirna – Gabrovka – Čatež 
– Ivančna Gorica, v dolžini 201 km. Najhitrejši kolesarji 
so s potjo opravili v nekaj manj kot devetih urah. K zah-
tevnosti ture seveda pripadata tudi ustrezno okrepčilo 
in osvežitev, zato so kolesarji nekaj malega prigriznili na 
startu in kontrolnih točkah. Na voljo so jim bile dobrote 
Pekarne Mišmaš in Slaščičarstva Kovačič, ob zaključku 
pa so se izdatno okrepčali v Gostilni pri Frenku. Za osve-
žitev na cilju so bili tudi tokrat kolesarjem na voljo pro-
stori Centra V.I.P .
Tudi letos so kolesarji izrazili zadovoljstvo nad ponudbo, 
organizacijo in nadvse zanimivo traso breveta ter zago-
tovili, da se preizkušnje udeležijo tudi prihodnje leto. 
Sklenemo lahko, da se je Cvičkov brevet že lepo zapisal 
v kolesarski koledar, zato se nam v naslednjem letu dol-
goprogaši zagotovo pridružijo še v večjem številu.
Poleti, 19. avgusta 2017 bo organiziran  še brevet »Do-
lenjski ekstremis«  v enaki dolžini in z nekaj več višin-
skimi metri. Povzpeli se bomo na Lisco, dolenjski Vršič 
in si ogledali  Sevniško dolino zato  vabljeni vsi, ki bi se 
preizkusili na nekoliko zahtevnejši trasi, da se  pridružite  
na  enodnevnem potepanju in odkrivanju prelepe  do-
lenjske pokrajine.
Vse kolesarje tudi vabimo , da se odpravijo po kolesarski 
poti  »Prijetno domače«, ki poteka po obronkih občine 
Ivančna Gorica in jo lahko prevozite kadarkoli  samo-
stojno ali v skupini.
Več o progah in prijavi  na spletni strani www. Randon-
neurs. si  ali na Zavodu Prijetno domače. 
Miha Genorio
Vsak zakaj ima svoj zato 
– tudi krško kresovanje 
ni izjema
Za nami so prvomajski prazniki in med njimi tudi dan, 
ko zagorijo kresovi. Gasilci PGD Krka smo pripravili prvo 
kresovanje, ki pa ni bilo samo sebi namen. Vsa zbrana 
sredstva bodo porabljena za nakup novega AED-ja.
Zakaj velikonočna jajca prinese zajec? Zakaj štorklje prinašajo otroke? Za-
kaj prašiček in podkev prinašata srečo? Vprašanj je veliko, a nimam odgo-
vora na vsa. Lahko pa vam razložim, zakaj v noči s 30. aprila na 1. maj za-
kurimo kresove. Kurjenje kresov je bilo v tem časovnem obdobju aktualno 
že v času poganov. Vsi dobro vemo, da se dnevi zdaj daljšajo in da sonce 
pridobiva svojo moč. Pogani so verjeli, da dajejo s kurjenjem kresov soncu 
in boginji Maji, ki je skrbela za vse, kar se je spomladi dogajalo, še več 
moči. Poleg tega so verjeli, da se v tem letnem času z neba začnejo spušča-
ti čarovnice in s kresovi naj bi jih odgnali. Običaj so potem prevzeli kristjani 
in ga prenašali iz generacije v generacijo. Se pa vse skupaj lepo ujema s 
praznikom dela, ki so ga začeli praznovati leta 1889. Delavci so tako na 
predvečer svojega (našega) praznika zakurili kresove. Verjetno se sprašu-
jete, zakaj kar naenkrat zgodovinska lekcija in kako je to povezano s PGD 
Krka ... No naj vas razsvetlim, kot je kres razsvetlil Krko v nedeljo, 30. aprila. 
Gasilci PGD Krka smo pred družbenim domom na Krki priredili veliko kre-
sovanje, ki ga nameravamo preimenovati v tradicionalnega. Kres so fantje 
pripravljali 14 dni. Vse od priprave lesa v gozdu do gradnje veličastnega 
kresa. Na kresno noč so budno pazili na ogenj, da se ni razširil v okolico. 
Naloga, ki jim ni tuja. Pa naj še kdo reče, da kresovanje, ki ga organizirajo 
gasilci, ni najbolj varno. Dekleta so poskrbela, da je bilo na mizah dovolj 
hrane in pijače. Zabaval nas je ansambel Povratniki, ki je s svojo odlično 
glasbo popestril že tako živahno vzdušje. Ansamblu se še enkrat res lepo 
zahvaljujemo za pripravljenost in nepozaben večer. 
Namen našega kresovanja zagotovo ni bil odganjanje čarovnic. Osnovni 
namen je bil popestriti prvomajske praznike, druženje, ples in zabava. A 
kot veste, ima vsaka stvar drobni tisk. Tudi tu je bil, a ta drobni tisk zasluži 
veliko pozornost. Zbirala so se sredstva za nakup novega AED-ja oziroma 
na dolgo, avtomatskega eksternega defibrilatorja. Če te »nobel« besede 
pretvorim v poenostavljeno verzijo, gre za aparat, ki lahko reši marsikatero 
življenje. Ob srčnem zastoju zaradi različnih vzrokov je zelo pomembno, da 
se nemudoma začne z oživljanjem – masažo srca. Vendar ta ni vedno tako 
učinkovita kot AED. Zato smo se v PGD Krka odločili, da ga kupimo in s tem 
rešimo še kakšno življenje več. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem, ki ste 
darovali tako ali drugače. Zavedamo se, da denar nikomur ne raste na dre-
vesu, zato smo vam še toliko bolj hvaležni. Res hvala lepa vsem in vsakemu 
posebej. S svojim darom ste rešili več kot le eno življenje.
Vendar se ni vse končalo s kresovanjem. Poleg vseh aktivnosti, ki jih imamo 
v gasilskem domu, se nam nezadržno bliža tudi gasilska veselica, ki bo letos 
že 17. 6. Nanjo se že vneto pripravljamo in vas lepo vabimo, da pridete in 
se spet poveselite z nami. Do takrat pa z gasilskim pozdravom Na pomoč!
Nina Strah
Nov odmeven uspeh ivanške ambasadorke Nine Pušlar
Ambasadorka občine Ivančna Gorica in pevka Nina Pušlar je za pesem To mi je všeč pred tedni prejela medijsko 
nagrado Žarometi. Od Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF) pa je 
prejela še nagrado za največkrat predvajano skladbo na slovenskih radijskih programih v letu 2016. To je še en 
dokaz, da je Nina trenutno najbolj priljubljena pevka pri nas.  
To je že druga skladba v izvedbi Pušlarjeve, ki je dosegla vidnejši uspeh 
na lestvici IPF. Pevka je nagrado za največkrat predvajano skladbo Sle-
čeno srce prejela že leta 2010. Toda zgodba za uspešnico To mi je všeč, 
ki je zaznamovala leto 2016, je drugačna, kot je bila za Slečeno srce. 
Predvsem je skladba postala nepogrešljivi del njenih koncertov. »Na 
koncertih opažam, da Slečeno srce vsi poznajo, vsi poznajo besedilo, 
toda ne pojejo zraven v tolikšni meri, kot To mi je všeč. Tudi sama 
skladba je bolj spevna,« je za Multimedijski center RTV Slovenija pri-
znala Nina.
Gašper Stopar
9
maj 2017 številka 4 Krajevne skupnosti
PGD Višnja Gora ima jubilanta 
V družbi gasilskih tovarišev je v po-
nedeljek, 8. maja 2017, svojo 70. 
obletnico pomladi praznoval naš 
dragi tovariš Janez Podržaj. Člani 
in članice PGD Višnja Gora smo mu 
pred njegovim domom v Višnji Gori 
pripravili gasilsko presenečenje, v 
katero je bil vključen prihod ešalo-
na uniformiranih gasilcev in gasilk 
ter vseh treh gasilskih društvenih 
vozil. Dogodek je popestril postroj 
po njegovem povelju, govor in skro-
mno darilo, ki ga je slavljencu v ime-
nu vseh članov in članic PGD Višnja 
Gora izročil predsednik društva. 
Janez Podržaj je višji gasilski častnik 
II. stopnje, s številčno opravljenimi 
gasilskimi specialnostmi. Leta 2015 
je med drugim prejel tudi najvišje 
društveno odlikovanje – plaketo 
društva. Leta 2012 plaketo gasil-
skega veterana, leta 2009 zlati znak 
civilne zaščite, leta 1994 pa gasil-
sko odlikovanje II. stopnje. Gasilska 
zveza Ivančna Gorica, v kateri je še 
vedno aktiven, mu je že leta 1992 
podelila priznanje gasilske zveze I. 
stopnje. V društvu PGD Višnja Gora 
je Janez Podržaj trenutno predse-
dnik Nadzornega odbora, član ko-
misije za zgodovino društva in član 
komisije za odlikovanja in prizna-
nja. V svoji več kot 50. letni gasilski 
zgodovini pa je v društvu opravljal 
že skoraj vse operativne in tudi or-
ganizacijske funkcije. Kljub svoje-
mu visokemu jubileju je še nadvse 
sposoben, priljubljen in tudi nepo-
grešljiv član društva, od katerega 
se mlajši veliko naučimo. Vedno je 
pripravljen pomagati in svetovati. 
Njegovo najmočnejše trenutno po-
dročje je zagotovo pisanje in ureja-
nje vsakoletnega gasilskega biltena, 
splošne gasilske kronike, v katero 
rad vključuje fotografije in tudi kraj-
še filme. Spada med svoje vrstnike, 
veterane in veteranke. Med tiste, 
ki so za obstoj gasilskega društva v 
Višnji Gori skozi vso 142 letno zgo-
dovino najbolj zaslužni. 
Dragi tovariš Janez! Gasilci in gasil-
ke PGD Višnja Gora smo ponosni, 
da te imamo in da s tabo lahko tako 
vzorno sodelujemo. Ob visokem 
jubileju ti želimo predvsem obilo 
zdravja in še veliko uspešnih let v 
krogu družine ter med nami – gasil-
ci in prijatelji.  
Miha Slapničar, 
predsednik PGD Višnja Gora 
Gasilci so počastili 
svojega zavetnika 
svetega Florijana
Sveti Florijan je priljubljen svetnik in priprošnjik za za-
ščito pred ognjem. Njegov god praznujemo 4. maja, še 
posebej pa se mu priporočajo gasilci, ki so se v teh dneh 
številčno udeležili t. i. Florijanovih maš. Tudi letos so 
Florijanove maše potekale v več krajih občine Ivančna 
Gorica.
4. maja 2017 je Florjanovo mašo gostilo sektorsko društvo PGD Višnja 
Gora. Svete maše v cerkvi sv. Ane v Višnji Gori so se udeležili gasilci in gasil-
ke iz PGD Višnja Gora, PGD Kriška vas in PGD Vrh pri Višnji Gori. Slovesnega 
dogodka se je udeležil tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, član 
PGD Kriška vas. Mašo je za vse gasilce in gasilke daroval domači župnik 
Janez Mihelčič. 
V petek, 5. maja 2017, je v čast zavetniku gasilcev sveta maša potekala v 
Dobu pri Šentvidu, v nedeljo, 7. maja 2017, pa še Florjanova maša v Velikih 
Češnjicah, kjer so se zbrali člani gasilskega sektorja Šentvid. Maše so se 
udeležili člani PGD Šentvid pri Stični, PGD Radohova vas, PGD Temenica, 
PGD Sobrače, PGD Dob pri Šentvidu in PGD Hrastov Dol. Gasilci se v Velikih 
Češnjicah zbirajo že tradicionalno, saj se v tamkajšnji podružnični cerkvi sv. 
Ane nahaja oltar zavetnika gasilcev.  
Gasilski sektor Zagradec pa je imel sveto mašo v nedeljo, 7. maja 2017, 
v cerkvi sv. Jerneja v Ambrusu. Maše so se udeležili gasilci in gasilke PGD 
Ambrus, PGD Korinj, PGD Krka in PGD Zagradec. 
Gašper Stopar
Mladi glasbeniki v Kriški vasi
Vsi hodimo mimo in razmišljamo, 
kakšna je, kako zgleda notranjost 
simpatične cerkvice sv. Magdalene 
na koncu Kriške vasi. Razmišljanje, 
kako bi odprli njena vrata za pre-
bivalce bližnjih naselij je pripeljalo 
do prvega glasbenega  dogodka, ki 
smo ga organizirali 23. 4. 2017 na 
tiho nedeljo pri sv. Magdaleni.
Zamisel, da ponudimo roko mladim 
izvajalcem iz različnih glasbenih šol 
za predstavitev svojih sposobnosti, 
je naletela na pozitiven sprejem 
višnjegorske župnije in njenega žu-
pnika Janeza Mihelčiča ter podporo 
Turističnega društva Polževo in nje-
govega predsednika Miloša Šušter-
šiča. Po končani prireditvi sta tudi 
spregovorila in se zahvalila izvajal-
cem in obiskovalcem, ki so napolnili 
cerkvico.
Z nekaj prostovoljnega dela smo 
dogodek organizirali. Malo je še 
zašepalo izvajanje, ostala pa volja 
vseh, da prireditev popestrimo, 
vključimo lokalne glasbenike, po-
stavimoprireditev na koledar aktiv-
nosti Turističnega društva in priva-
bimo poslušalce, ki uživajo v
klasični in ljudski glasbi.
V zavedanju, da so pohvale balzam 
za dušo, se izvajalcem lepo zahva-
ljujemo. Navdušili so nas harmoni-
kar Mark, violinistka Lidija, zaključ-
ni trio pevk in seveda tudi ostali. 
Spremljava je bila v rokah pianista 
Klemna Golnerja, ki ga vabimo, da 
tudi v prihodnje sodeluje pri kon-
certu mladih začetnikov, ki potre-
bujejo spodbude in prava navodila 
za nastope.
Po zaključku dogodka so moje so-
vaščanke iz Pristave Urška, Metka 
in Sonja ter  Nejka in Lija iz Kriške 
vasi, vse članice TD Polževo, pripra-
vile simpatično pogostitev in druže-
nje je steklo, kar nas je še posebno 
razveselilo. 
Pri organizaciji se zahvaljujemo tudi 
družinama Virant in Novak ter gasil-
cem iz Kriške vasi , ki so nam poso-
dili mize in klopi.
Organizatorka dogodka  
Marjana Kampjut
Masaža v SULIS-u – nova pridobitev v Ivančni Gorici
V začetku marca bo začel s svojo dejavnostjo Primož Šekoranja v masažnem salonu 
SULIS. Prebivalci bomo tako dobili še eno možnost, da poskrbimo za svoje telo in 
sprostitev.
Kakšne storitve bodo na razpolago?
Za sprostitev in regeneracijo bo po-
skrbela klasična masaža celotnega 
telesa ali samo njegovega posame-
znega dela, odvisno od težav in že-
lja uporabnika. Značilno za to vrsto 
masaže je, da vedno poteka proti 
srcu, pospešuje pretok krvi in s tem 
odplavljanje strupov, ki so se na-
brali v telesu in povzročajo težave.
Tuina masaža, ki si jo boste lahko 
privoščili, je vrsta kitajske masaže, 
ki upošteva tudi energijske kanale, 
ki se nahajajo v telesu. Z njo maser 
vpliva na energijsko stanje človeka. 
Kombinira jo lahko z akupresuro, 
to je s pritiskanjem na energetske 
točke, kar še poveča regeneracijski 
učinek.
Reiki je življenjska, univerzalna 
vseprisotna energija. Uporablja 
se lahko kot dopolnitev k drugim 
metodam naravnega zdravljenja ali 
samostojno. Reiki podpira naravne 
sposobnosti telesa za samozdra-
vljenje, vitalizira telo in duha in 
uravnoteži telesne energije. Deluje 
na vseh ravneh.
Refleksna masaža stopal sprošča 
blokade, saj je stopalo z energijski-
mi točkami slika celotnega telesa in 
zato tudi učinkuje na celotno telo. 
Lahko izboljšamo delovanje organa 
in lajšamo bolečine.
Maser Primož Šekoranja ne bo po-
stavljal diagnoz, za to so zdravniki, 
pravi, vam bo pa pomagal, da bo-
ste aktivirali zmožnosti telesa za 
samozdravljenje in tako čim hitreje 
premagali težave. Brez vašega ak-
tivnega sodelovanja in pripravlje-
nosti tudi na kakšne spremembe 
sicer ne bo šlo, izvedeli pa boste, 
kaj vam je storiti.
Za masažo se naročite po telefonu 
040/586 066, Primoža Šekoranjo 
pa najdete v Ivančni Gorici na Poti 
na Vir 5. Pokličite, pričakuje vas!
Joža Železnikar
10
maj 2017 številka 4 Krajevne skupnosti
Na velikonočno soboto blagoslovili 
obnovljeno kapelico na Velikih Vrheh 
Med mnogimi vernimi vaščani ostaja stara navada, da se ohranja blagoslov veliko-
nočnih jedi ob vaških verskih znamenjih. Prav eden izmed takšnih je bil že tradicio-
nalno zabeležen na Velikih Vrheh pri kapelici Žalostne matere božje, ki pa je bil letos 
na velikonočno soboto, 15. aprila, še posebej slovesen.   
Krajani Malih in Velikih Vrheh so 
prav v teh mesecih zaključili z obno-
vo kapelice Žalostne matere božje v 
središču kraja. Obnovo so izvedli v 
dveh fazah, kakor so omogočali fi-
nančni prilivi. Finančna sredstva za 
fasaderska dela in notranjost kape-
le je poskrbel dobrotnik. Za obnovo 
kipa Žalostne matere božje pa so 
prispevali vaščani, ki so tudi uredili 
okolico kapelice. 
Kapelico, ki nosi letnico 1922, so 
krajani ves čas vestno vzdrževa-
li, občasno so se lotili tudi večjih 
prenov. Tako so v letu 1960 v ce-
loti obnovili ostrešje, leta 2004 pa 
še fasado. Ker pa čas in vremenski 
vplivi pustijo sledi, so se leta 2016 
odločili za temeljito obnovo. Na zu-
nanjosti kapele so izvedli zaključni 
sloj fasade in obnovili nekaj manj-
ših fresk ter v celoti prebarvali no-
tranjost kapele. Mesec dni kasneje 
je bil v celoti obnovljen še osrednji 
motiv, kip Žalostne matere božje, 
ki je delo akademskega kiparja in 
restavratorja Ljubomirja Zidarja iz 
Ivančne Gorice. 
Tako obnovljena, pa tudi s cvetjem 
in zelenjem okrašena, je kapela 
Žalostne matere božje v vsej svoji 
lepoti na Velikih Vrheh pričakala 
številne vaščane, ki so se zbrali na 
blagoslovu jedi in obenem še sve-
čanosti obnovljene vaške kapelice. 
Blagoslov je opravil muljavski žu-
pnik Tone Pahulje.
Po besedah krajanov jim to božje 
znamenje vsekakor veliko pomeni, 
saj vsakodnevno hodijo mimo, se 
ustavljajo in priporočajo njihovi za-
vetnici. 
Gašper Stopar
Nagovor stiških 
župljanov ob 80-letnici  
p. Antona Nadraha
Spoštovani p. Anton!
Prejšnji ponedeljek, 10. aprila ste praznovali lep osebni jubilej – 80. let 
življenja. Na ta dan ste se v Opatovi kapeli pri maši ob 10. uri zahvalili 
Bogu za dar življenja in poklicanosti v duhovniški in redovniški poklic. 
Rojeni ste bili 10. aprila 1937 na Mleščevem kot prvi otrok družine z 
desetimi otroki. V stiški baziliki so vas starši krstili na ime France.
Pregovorno ljudje radi rečemo, da dobro seme obrodi obilo sadu. Za 
vas to še kako velja. Na Teološki fakulteti v Ljubljani ste diplomirali leta 
1965. Istega leta ste izpovedali tudi večne zaobljube in na god sv. Pe-
tra in Pavla prejeli mašniško posvečenje. Pod vodstvom prof. dr. Anto-
na Strleta, kandidata za blaženega, ste naredili tako magisterij kot tudi 
doktorat. Nato ste štirinajst let predavali na Teološki fakulteti v Ljubljani 
predmet Dogmatična teologija.
Od leta 1961 – če ne upoštevamo študijska leta – bivate kot cistercijan-
ski menih v samostanu Stična. Takratni opat dr. Avguštin Kostelec vam 
je ob začetku noviciata določil ime Anton, v spomin na ljubljanskega 
škofa Antona Vovka.
V letih 1979–2007 ste kot 56. opat Cistercijanske opatije Stična vodili 
redovniško skupnost. V tem času je bilo veliko narejenega za obnovo sa-
mostanskih objektov, ki so bili vrnjeni nazaj samostanu z denacionaliza-
cijo. S pomočjo dobrotnikov ste pomagali v življenje Muzeju krščanstva 
na Slovenskem, ki ima gotovo vseslovenski pomen. Pod vašim vodstvom 
je zaživel tudi Dom duhovnih vaj. Še danes imate tudi sam srečanja za 
Bernardovo družino in za posvečene Jezusovemu in Marijinemu srcu. 
Spodbujali ste p. Gabrijela Humka, ki je postal priznan akademski slikar. 
Prav tako ste podpirali delo p. Simona Ašiča.
Ob vsem delu nikakor ne moremo mimo pisateljskega talenta. Pri vašem 
pisanju je vedno zaslediti težnjo po povezovanju zdravega krščanskega 
nauka z njegovo praktično uporabnostjo. Napisali ste okrog 50 knjig in 
knjižic, večinoma verske vsebine, 20 pa ste jih priredili ali uredili. Poleg 
tega ste v raznih revijah objavili veliko znanstvenih in poljudnih član-
kov. Ustanovili ste Bernardovo knjižnico z željo podariti ljudem knjige 
duhovne vsebine – gre za podobno zavzetost kot pri blaženemu Antonu 
Martinu Slomšku, ki je hotel dati ljudem čim več knjig, da bi le-ti ob njih 
duhovno rasli in napredovali v veri.
Lani smo na podlagi vaše knjige »Po Mariji k Bogu« pripravili in zaigra-
li igro o fatimskih dogodkih. Na vaš osemdeseti rojstni dan pa je izšla 
Vaša nova knjiga z naslovom Sveta Evharistija, naše upanje.
Danes ste še naprej magister novincev, voditelj Doma duhovnih vaj, vo-
ditelj Bernardove družine in urednik mesečnika V Materini šoli in stiških 
publikacij. Do leta 2013 ste bili tudi predsednik odbora za posvetitev 
Jezusovemu in Marijinemu srcu.
Pater Anton, poznamo vas kot vzor slovenske vernosti in kot velikega ča-
stilca Matere Božje. Spoštovan ste kot človek molitve tudi daleč onkraj 
samostanskega obzidja.
Naj Vam v imenu Župnijskega pastoralnega sveta in vseh faranov žu-
pnije Stična iz srca voščim in vam zaželim, da bi Vas ljubi Bog še naprej 
obilno blagoslavljal tako v modrosti kot zdravju.
Bog vas živi!
Na Velikonočni ponedeljek v Stiški baziliki, 17. aprila 2017
Pripravila: Karmen Posavec
Čistilna akcija TD Šentvid pri Stični
Dobro je imeti varuhe, ko goskica vali jajca! (Foto: Jelka Agnič)
V torek, 11. 4. 2017, smo 
se člani TD Šentvid udele-
žili čistilne akcije v Šent-
vidu in okolici. Vsako leto 
čistilno akcijo pripravimo v 
prvih dneh pomladi.
Spomladanski čas je čas, ko se 
prebuja narava in z njo tudi mi. 
Člani TD Šentvid smo se v sonč-
nem jutru zbrali pred upoko-
jenskim domom. Poleg svojega 
prostega časa in dobre volje 
smo udeleženci s seboj  prinesli 
tudi potrebno orodje za čišče-
nje. Čiščenje je obsegalo po-
dročje vse od Sv. Roka, centra 
Šentvida, do Petrušnje vasi in 
do Šentpavla. Počistili smo po-
vršine ob prometnih cestah ter 
nadaljevali s čiščenjem naših 
turističnih točk. Odstranili smo 
plevel in spraznili številne koše. 
Pri pobiranju odpadkov smo 
naleteli na plastične steklenice, 
embalažo in ostale odpadke, ki 
jih nevestni krajani odvržejo v 
naravo. Smeti se je nabralo toli-
ko, da je naš zvesti član prišel s 
traktorjem in odpeljal smeti na 
odpad. Poleg tega je moški del 
ekipe zamenjal propadle dele 
klopi, korita in prebarval lesene 
dele. Ženske udeleženke smo 
poskrbele za lepo urejene ste-
zice, uredile grede in na novo 
posadile cvetje. Ponovno bomo 
čistilno akcijo organizirali pred 
Taborom pevskih zborov.   
Naš kraj naj bo lep in urejen.  
  
V imenu TD Šentvid 
Dragica Lampret
11
maj 2017 številka 4
dvoran, v katerih je videti stalagmite, 
stalaktite in stebre, kjer se stalagmit 
in stalaktit združita. Začeli smo z Le-
deno dvorano, kjer je bilo resnično 
mrzlo, komaj 50 C. Sledila je Srebrna 
dvorana, v njej so bili kapniki pokriti 
s kristalčki. Prešli smo še Permetovo 
jamo, v kateri je prvotni vhod v jamo, 
nato Veliko dvorano, ki ima enega naj-
lepših stalagmitov. V Blatni dvorani so 
stene rjavo-rdeče zaradi železovega 
oksida, Matjaževa dvorana pa je do-
bila ime po dveh kapniških stebrih, ki 
oblikujeta prestol. Zadnja dvorana se 
konča z globokim breznom. Tej sledi 
še Igorjeva dvorana, ki pa je dostopna 
le jamarjem. Da smo prišli do konca, 
smo morali prehoditi kar 500 stopnic 
in ravno toliko tudi nazaj. Zmogli smo 
jih vsi in se pri tem natelovadili za ne-
kaj dni vnaprej.
Zadnja postaja naše poti je bil Tabor 
Cerovo. Na vzpetini so protiturški ta-
bor zgradili kmetje v 15. stoletju, da bi 
zavarovali svoje imetje. Ni znano, ali 
so Turki tabor res kdaj napadli. Zno-
traj obzidja je cerkvica sv. Nikolaja, ki 
naj bi bila zgrajena že v 13. stoletju. V 
cerkvi je s freskami poslikan obok, ki je 
še dobro ohranjen in prikazuje daritev 
Kajna in Abela Bogu. Obzidje so v 90-ih 
letih obnovili, tako da je tabor danes 
eden redkih še ohranjenih.
Uradni del ekskurzije je bil tako kon-
čan. Za neuradnega so poskrbeli v 
Gostilni Krpan, kjer so napolnili naše 
želodce, tako da smo se vrnili domov 
z glavo, polno vtisov in tudi polnih že-
lodcev. Dan je bil popoln … 
Joža Železnikar
Krajevne skupnosti
       
                      CODELLI klub                  in                    TD Grča  
organizirata 
Pomladansko „kurblanje“  
starodobnikov 
na Lučarjevem Kalu
 v soboto, dne 27. 5. 2017, s začetkom ob 12. uri, 
pri koči TD Grča na Lučarjevem Kalu. 
V Turističnem društvu 'GRČA' in Klubu ljubiteljev starodobnih vozil 'CO-
DELLI Klub' letos že osmič združujemo moči pri organizaciji pomladan-
skega 'kurblanja' starodobnikov na Lučarjevem Kalu. 
Dogodek je namenjen druženju članov kluba in drugih ljubiteljev staro-
dobnikov ob njihovi priljubljeni dejavnosti, vožnji s starodobniki.
Tudi letos bo del programa 'dolenjski reli'. Udeleženci bodo imeli mo-
žnost podati se na do 50 km dolgo progo, narediti kakšen postanek in 
spoznati kakšno zanimivost. Kljub temu, da bo reli sledil tekmovalnim 
pravilom starodobniških relijev, bo rezultat drugotnega pomena, na pr-
vem mestu pa bo vožnja po okolici in spoznavanje novih krajev. 
Program:
- Zbiranje udeležencev     11.00  – 12.00
- Priprave na start in prevzem potne knjige  12.00  – 12.30 
- Rally - raziskovanje okolice in njene dediščine  12.30  – 14.45
- Druženje ob hrani (tudi odojku) in pijači z debatami 
   o starodobnikih ter dodatne naloge za posadke ... 15.00  – .........
Za primer slabega vremena je pripravljen tudi zanimiv nadomestni pro-
gram.
Kako poteka starodobniški točnostni rally, bodo lahko preizkusile tudi 
posadke novodobnih vozil. 
Vabljeni ste vsi lastniki starodobnih vozil, da se pripeljete s svojimi sta-
rodobniki – avtomobili in motorji, posebej pa so dobrodošli tudi stari 
traktorji – in seveda vsi ostali, ki jih starodobniki zanimajo. Pred kočo je 
rezerviran parkirni prostor za starodobnike. 
Udeležba je brezplačna (razen stroška hrane in pijače - vsak po svojih 
željah) in brez obveznosti, a na lastno odgovornost! 
V a b l j e n i !              
Sponzor tehničnih preizkušenj:
Predhodne najave niso obvezne, a bo organizatorju v pomoč, če javite 
svojo prisotnost do sobote 27. 5. 2016 ob 9.00 na 041 560 972, Drago 
Pavlič, dragopavlic@hotmail.com ali 041 776603, Jurij Curk, jc@mo-
dernclassicdriving.eu zaradi dimenzioniranja zaloge hrane.
Člani Društva UTŽO Ivančna Gorica smo bili na aprilski ekskurziji
V lepem torkovem jutru 4. aprila se je 20 študentov naše UTŽO podalo na ekskurzijo v smer Rašica – Županova jama – Tabor Cerovo. Pot ni bila 
ravno dolga, saj smo naredili le 60 km, zato pa toliko bolj zanimiva in poučna.
Velikonočna sreča za Lindo 
Rotaract Klub Grosuplje je nastal na 
pobudo Rotary Kluba Grosuplje in bil 
uradno ustanovljen 13. maja 2007. Je 
organizacija mladih fantov in deklet, 
starih od 18 do 30 let, katerih namen 
je zagotoviti možnost mladim ljudem, 
da širijo svoje obzorje, znanje, sposob-
nosti in izkušnje, ki jim bodo poma-
gale pri osebnem razvoju. Posvečajo 
se socialnim potrebam svojih lokalni-
hskupnosti in v pospeševanje boljših 
odnosov med ljudmi po vsem svetu, 
s pomočjo navezanih prijateljstev in 
uslug. Je humanitarna, nepolitična in 
neverska organizacija, ki svoje ideje 
skupaj z botrskimi Rotary Klubi ure-
sničuje preko številnih projektov na 
lokalni, državni na mednarodni ravni, 
po načelu nesebične pomoči vsem, ki 
so le-te potrebni.
Letos ponosno praznujemo deseto 
obletnico delovanja.
Tudi v letošnjem rotarijskem letu 
2016/17 smo člani Rotaract Kluba 
Grosuplja izredno aktivni. V velikonoč-
nem času smo v okviru tradicionalne 
vseslovenske dobrodelne akcije orga-
nizirali projekt »Velikonočna sreča«, 
na katerem smo zbirali dobrine in 
prispevke za socialno šibke in pomoči 
potrebne.
Združili smo skupne moči, ustvarjalne 
ideje ter dobro voljo in se dva dni prej 
dobili na skupni ustvarjalni delavnici. 
Z našimi spretnimi rokami so nastaja-
le prikupne pisane košarice za pirhe. 
Nastalo jih je več kot sto in prav toliko 
pirhov mnogovrstnih barv in tehnik.
Ponosno smo na veliko soboto, 15. 4. 
2017, obložili z unikatnimi izdelki stoj-
nico na tržnici v Ivančni Gorici. Obkro-
ženi smo bili s prijaznimi sosedi, ki so 
prodajali same domače dobrote.
Vreme je bilo pravo aprilsko, med 
oblaki so si pot utirali sončni žarki, za 
osvežitev pa so poskrbele posamezne 
dežne kapljice. A to ni zmotilo vedre-
ga vzdušja na domači tržnici, kjer ni 
manjkala niti domača glasba, obisko-
valci pa so eni bolj, drugi manj, hiteli 
po zadnjih nakupih, da bi bila praznič-
na miza popolno obložena. Z veseljem 
so se ustavili na naši stojnici, nekateri 
so nas že poznali, drugi so z veseljem z 
nami poklepetali, povprašali po naših 
preteklih in tekočih projektih.
Kot običajno smo združili prijetno s ko-
ristnim, preživeli prijeten dan v dobri 
družbi, dobrodelne prispevke naših 
obiskovalcev pa bomo namenili Lindi 
Mandelj iz Ivančne Gorici za terapije.
Ob tej priložnosti bi se za sodelovanje 
najlepše zahvalil vsem, ki so kakorkoli 
pripomogli k izvedbi našega projekta, 
še posebej Občini Ivančna Gorica ter 
mizarstvu Mitja Poljšak s. p. za brez-
plačen prostor na tržnici.
Obenem bi rad v naš Rotaract Klub 
Grosuplje povabil vse mlade, stare 
med 18 in 30 let. Kot član Rotaract Klu-
ba Grosuplje imaš priložnost spoznati 
zanimive ljudi, sodelovanje na lokalnih 
in mednarodnih projektih, potovati in 
se predvsem zabavati. S tem pa na 
svojevrsten mladosten način prispeva-
ti h krepitvi rotarijske ideje.
Kontakt: rotaract.grosuplje@gmail.
com
Blaž Glavič, predsednik 2016/17
Rotaract Klub Grosuplje
Če je kdo mislil, da o Primožu Trubarju 
kaj posebnega pač ni več mogoče iz-
vedeti, se je krepko uštel. V to nas je 
prepričal vodnik Andrej na Trubarjevi 
domačiji v Rašici, kjer je bila naša prva 
postojanka. S svojo zanimivo in dina-
mično razlago nas je prikoval na lese-
ne klopi v Trubarjevi spominski sobi. 
Ta ima tri dele: pregled Trubarjevega 
življenja in njegovih glavnih postaj, 
steklene stebre s ponaredki njegovih 
knjig (napisal jih je 31) in okna z vitraži, 
v katerih so upodobljeni protestantski 
veljaki, kot so Martin Luther, njegov 
mecen škof Peter Bonomo, Jean Cal-
vin, Erazem Rotterdamski in drugi.
Trubar je bil rojen leta 1508, umrl pa 
je leta 1586, torej je dočakal za tisti čas 
visoko starost 78 let. Temu je botrova-
la verjetno njegova dobro situirana 
družina, saj je imel oče mlin in žago, 
tako da hrane ni primanjkovalo. Dva-
najstletnega je poslal v šolo na Reko, 
nato je šel v Salzburg, Trst in na Dunaj. 
Po končanem šolanju mu je tržaški 
škof Bonomo dodelil župnijo v Loki pri 
Radečah, tako da je bil Trubar finanč-
no dobro preskrbljen. Bonomo je zanj 
skrbel vse do svoje smrti. Leta 1550 
je Trubar napisal in izdal katekizem in 
abecednik v slovenskem jeziku, sicer 
pisanem še v gotici. Kasneje je pisal v 
latinici. Z obema knjigama je utemeljil 
slovenski jezik in s tem slovenski na-
rod, kar danes vse premalo cenimo. 
Bil je zastopnik humanizma, zagovarjal 
je človeka, ki potrebuje znanje, zato je 
postal reformator. Z izdajo »Cerkvene 
ordnunge« je posegel v pooblastila 
cerkvenih oblasti in si s tem nakopal 
težave. Umaknil se je v izgnanstvo v 
Nemčijo v Tübingen in pri 40 letih po-
stal protestant. Imel je tri žene in šti-
ri otroke, dve ženi in en otrok so mu 
umrli. Pisal je vse do konca svojega 
življenja, dogorel je kot sveča, je rekel 
naš vodnik Andrej.
Na domačiji smo si ogledali še mlin 
in žago, nato pa smo se odpeljali do 
Županove jame pri Grosuplju. Po njej 
nas je vodila Andreja. Izvedeli smo, da 
ima jama ime po Josipu Permetu, žu-
panu takratne občine Št. Jurij, ki jo je 
odkril leta 1926. Turistična pot po njej 
meri 610 m, najgloblji del jame pa je 
77 m pod površjem. Jama ima sedem 
12
maj 2017 številka 4 Krajevne skupnosti
Valeta »77«
Konec aprila smo se srečali sošolci in razredničarka 8. b razreda OŠ Stič-
na, leto 1977. 
Stavba samostana, razred nad vhodom v samostan, 2 nadstropje … 
Vse še vemo …
Prisrčno srečanje sošolcev ob večerji in kozarčku, beseda je takoj stekla, 
kot da nas niso ločila dolga leta odraslega, resnega življenja. Najboljša 
generacija po padcu starega Rima!
Obujanju spominov iz časov, ko smo se iz otroštva podajali v svet odra-
slih, kar ni bilo konca.
Spominov na učne ure, neskončno dolge, pa vseeno tako kratke, ki smo 
jih preživeli skupaj v razredu.
Kako smo se učili in kako trepetali pred preizkusi znanja, če se nismo. 
Naša razumevajoča razredničarka je premogla veliko strpnosti in mo-
drosti. Bili smo mladi, živahni, radoživi. Z nami je bilo veliko dela.
Že dolgo je tega, ko smo zapustili šolske klopi.
Iskreno zanimanje, kaj se nam je dogajalo v življenju. Kje si se ustalil, 
šola, koliko otrok (vnukov) imaš, kje si v službi, kako živiš?
Penzija je blizu ali pač tudi daleč, v laseh pa srebrnina.
Hvala Marti in Jožici za organizacijo srečanja.
Zahvala tudi fotografu Pinkiju, ki je srečanje zabeležil v sliki. 
In obljuba, da se v bodoče pogosteje srečujemo.
Za letnik »valeta 77« Franc Koželj
Po medvedovih  
stopinjah 2017
Člani gorniškega kluba Limberk smo se letos že drugič 
udeležili vzdržljivostnega, enodnevnega pohoda Po 
medvedovih stopinjah v Kočevju. 
V soboto, 22. 4. 2017, se nas je 15 članov že ob štirih zjutraj zbralo na 
startu pri Rudniškem jezeru v Kočevju. Organizator je imel že pripravljene 
kontrolne kartice,  kamor smo zbirali kontrolne žige in vrečke s promocij-
skim materialom in praktičnimi darili. S prijavo smo tako opravili v nekaj 
minutah in se okrog 4.30 odpravili na pot. Pot je uradno dolga 61 km, po 
pogovoru z organizatorji pa naj bi bila realna dolžina od 65 do 67 km. Pot 
je speljana po Kočevskem Rogu.  Je zelo razgibana, saj se na celotni poti 
nabere preko 2000 višinskih metrov, najvišji vrh na poti pa je Veliki Rog, 
visok 1099 m.
Pot smo prehodili vsi, 9 članov celo, ostali pa polovico. Bili smo utrujeni, 
proti koncu tudi malo naveličani, na cilju pa vsi srečni in veseli, da nam je 
uspelo. Pot je naporna, fizično, pa tudi psihično, saj traja ves dan. Vsekakor 
pa je vredna truda. Hvala organizatorjem, saj so poskrbeli resnično za vse. 
Na koncu so bili tudi oni vidno utrujeni, a so še vedno imeli lepo besedo in 
nasmešek za čisto vsakega od 820 udeležencev, kolikor se nas je prireditve 
udeležilo.
Če na hitro sklenem vse skupaj, vreme kot naročeno, čudovita narava, su-
per družba, dosežen cilj … Priznam, da taki pohodi niso ravno za vsak dan, 
za preizkus samega sebe pa so fantastični. Sicer pa, utrujenost in boleče 
mišice se pozdravijo, lepi spomini pa ostanejo in to šteje.
Za GK Limberk, Rado Kralj
Foto: Vasja Marinč
S Planinskim društvom  
POLŽ na Ciprnik
V nedeljo, 12. marca 2017, smo se 
z planinskim društvom POLŽ odpra-
vili na Ciprnik, 1745 M visoko goro 
med Tamarjem in Pišnico.
Bilo nas je 16 pohodnikov. Z avto-
mobili smo se odpeljali do jezera v 
Kranjski Gori. Po lepo speljani poti 
smo hodili proti vrhu kar 4 ure. Pot 
je bila naporna, predvsem zaradi 
ledu na sečni strani Vitranca in sne-
ga na višjem predelu. Da je bil korak 
bolj varen, smo si nataknili dereze. 
Počitek in malica smo imeli pri Moj-
činem domu na višini 1555 M. tu je 
tudi zgornja postaja enosedežnice 
Vitranc, ki pa pozimi ne obratuje. 
Pot proti Ciprniku je nas peljala po 
grebenu, ki se je rahlo dvigovala ter 
spuščala vse do vrhnjega dela Ci-
prnika, ki pa je zelo strm. Po dobri 
uri hoda , po ozki gazi, smo stopili 
na vrh Razglednega Ciprnika. Ob 
pogledu na Planiške skakalnice v 
dolini Tamar in z soncem obsijane 
vrhove, smo takoj pozabili na ves 
napor. Imeli smo lepo vreme in ču-
dovit razgled, lepo smo videli tudi 
Grossglockner, ki je letošnji cilj PD 
Polž. 
Za varno vodenje se zahvaljujemo 
vodnikoma  Tadeju Hočevar in Ale-
šu  Erjavec. 
Ana Turk
PD Polž na Nanosu
V nedeljo 19.3.2017 se je zbralo  
16 polžkov  ob 7:00 h v Višnji Gori.   
Čeprav je bilo vreme oblačno,smo 
se odpeljali proti Postojni. Ustavili 
smo se na Ravbarkomandi na obve-
zni jutranji kavici. Potem nas je pot 
vodila do vasi Strane, kjer smo imeli 
izhodiščno točko. Oznake za Nanos 
so nas usmerile na vzpenjajočo 
cesto, po kateri smo se  vzpenjali 
mimo nekaj hiš. Cesta je kmalu izgu-
bila  asfaltno prevleko in se nekoliko 
višje spremenila v širok kolovoz, po 
katerem smo nadaljevali vzpon. Pot  
kmalu preide v strnjen gozd in nas 
mimo studenčka, v zmernem vzpo-
nu pripelje do cerkvice  svetega Bri-
ca. Tu smo imeli postanek za pijačo 
in malico. Pot, ki se še naprej rahlo 
vzpenja, nas je vodila po nekoli-
ko ožji poti do vrha. Po dveh urah 
hoje smo prispeli do Vojkove koče 
na Nanosu. Šli smo še na razgledno 
točko, čeprav nas je obsijalo sonce, 
zaradi megle pogled ni segal daleč. 
Vrnili smo se v kočo, se okrepčali 
in po slabi uri počitka odpravili v 
dolino. Med potjo smo se dogovo-
rili, da bomo v roku enega leta šli 
na golaž ali sarmo (tisti, ki smo bili 
zraven, vemo zakaj  gre). Ko smo 
prispeli do avtomobilov, smo se 
odpeljali  do gostilne Hruševje, kjer 
nas je čakalo kosilo. Po odličnem 
kosilu smo se zadovoljni in dobro 
r a z p o l o ž e n i s r e č n o v r n i l i d o m o v .                                                                                             
Hvala vodniku Ivanu Čebularju za 
zelo lep izlet.
Jernej Čebular
Zasavska Sveta gora
Cici planinci iz PD Polž smo se 11. 3. 2017 povzpeli na Zasavsko Sveto goro, ki leži 852 
metrov visoko v Posavskem hribovju.
Sončna sobota je bila kot naročena za planinski izlet. Lepa sobota je bila vzrok za malo manjšo udeležbo, 
saj se je pričelo prvo pomladansko 
delo. To pa nam ni vzelo volje, zato 
smo se odpeljali proti Bogenšperku 
do kraja Sava in pot nadaljevali čez 
lesen most do vasi Tirna, kjer smo 
parkirali avtomobile.
Od tu naprej smo pot nadaljevali 
peš do Svete gore. Po uri in pol hoje 
smo prišli do planinskega doma. Na 
skalnatem vrhu nas je vabila k ogle-
du Marijina cerkev. Ogledali smo si 
okolico cerkve, kapelico, ki je zelo 
lepa. 
Z vrha pa smo uživali v čudovitem 
razgled na Kamniško-Savinjske in 
Julijske Alpe s Triglavom. Kar utru-
jeni smo odšli proti planinskemu 
domu, kjer smo potolažili naše že-
lodčke, uredili planinske dnevnike 
in nabrali moči za pot v dolino.
Razšli smo se prijetno utrujeni, pol-
ni čudovitih vtisov in spominov na 
prelep sobotni dan. 
Tanja Falkner
13
maj 2017 številka 4 Krajevne skupnosti
TD, KORK in PGD Ambrus z roko v roki, 
ko gre za življenje
Na cvetno nedeljo je bilo v Ambru-
su spet živahno. Prelep sončen dan 
je bil krasna uvertura za druženje 
na velikonočnem sejmu, ki so ga 
člani Turističnega društva Ambrus 
pripravili že devetič. Na sejmu se je 
s svojo ponudbo predstavilo več kot 
deset ponudnikov domače in zdra-
ve hrane ter ustvarjalcev izdelkov 
domače obrti. Predstavili so se tudi 
člani humanitarne odprave, ki se 
jeseni preko Sekcije za tropsko me-
dicino odpravljajo na Papuo Novo 
Gvinejo, kjer bodo zdravili tamkaj-
šnje prebivalce. S predstavitvijo so 
zbirali sredstva za uresničitev svoje-
ga humanitarnega poslanstva. 
Na sejmu so bili s svojo stojnico 
prisotni tudi člani KORK Ambrus 
in gasilci PGD Ambrus. Člani KORK 
Ambrus so izvajali meritve krvnega 
tlaka in sladkorja, ki se jih poslužuje 
vedno več ljudi. Veselimo se vsake-
ga pozitivnega rezultata, tisti, malo 
manj pozitivni, pa so seveda dobra 
spodbuda in priložnost, da poskrbi-
mo za svoje zdravje. Torej, preven-
tiva naj bo pred kurativo. 
Kot se je pošalil naš župnik, smo 
bili na sejmu lahko vsi brez skrbi, 
saj so bili prisotni tudi gasilci PGD 
Ambrus, ki so nam prikazali tehni-
ke pravilnega izvajanja prve pomo-
či. Obiskovalci so si lahko ogledali 
opremo za nudenje prve in nujne 
medicinske pomoči, ekipa certifici-
ranih prvih posredovalcev pa je na 
lutki prikazala, kako pravilno ukre-
pati v primeru nenadnega zastoja 
srca. Vsakdo je lahko obnovil zna-
nje izvajanja temeljnih postopkov 
oživljanja in se ob tem seznanil z 
varno ter učinkovito uporabo defi-
brilatorja. 
Na ta način smo imeli vsi možnost 
osvežiti znanje v teoriji in praksi. 
Večina nas je bila presenečenih, 
koliko stvari smo že pozabili in kako 
pametno se je posluževati tovrstnih 
akcij, se povezovati ter na njih tudi 
aktivno sodelovati. Glede na poziti-
ven odziv in velik interes za pridobi-
tev in obnovitev tega znanja, bomo 
tak dogodek v Ambrusu zagotovo 
kmalu ponovili.
Polona Hrovat, 
za TD, PGD in KORK Ambrus
Krvodajalci jubilanti
Krajevna organizacija Rdečega križa Zagradec je 31. marca pripravila sreča-
nje krvodajalcev jubilantov. Sprejeli in nagovorili so jih Franc Horvat, pred-
sednik Območnega združenja RK Grosuplje, Biljana Gartner, predsednica 
KS Zagradec in Matjaž Marinček, predsednik KO RK Zagradec. Za 10-kratno 
dajanje krvi je priznanje prejela Darja Grad Berdajs iz Kuželjevca, za 25-kra-
tno Robert Zupančič iz Malega Globokega, za 30-kratno pa Jožica Erjavec s 
Kitnega Vrha, Ignac Špelko iz Češnjic in Anica Teme iz Zagradca. Čestitamo!
Matjaž Marinček
Druženje v Provansi
Člani Društva upokojencev Ivančna Gorica smo se od 20. do 24. aprila dru-
žili v francoski Provansi. Ogledali smo si Avignon, Pont du Gard, Arles, Ca-
margue, Saintes-Maries-de-la-Mer, Aix en Provence, Nico in Monte Carlo. 
Spominski posnetek je nastal v Nici.
Matjaž Marinček
Pikadarji s pokaloma  
in medaljo
Ženska in moška ekipa DU Ivančna Gorica sta se 19. aprila udeležili regij-
skega tekmovanja v pikadu, ki ga je organiziralo DU Loška dolina. Ženska 
ekipa v postavi Anica Kastelic, Lojzka Kastelic, Kati Kralj, Rozi Lavrih in Ma-
rija Tomšič je bila med osmimi ekipami osrednjeslovenske pokrajine druga, 
tako kot tudi moška ekipa v postavi Jože Kastelic, Ljuba Štrubelj, Jure Žug-
čič in Matjaž Marinček. Anica Kastelic je bila druga med posameznicami. 
Matjaž Marinček
Vse bolj priljubljena petanka
Društvo upokojencev Ivančna Go-
rica je 5. aprila sodelovalo na pro-
mocijskem tekmovanju petanke, ki 
se je izvajalo v okviru Rudolfovih 
športnih dnevov, v organizaciji Dru-
štva upokojencev Mali Slatnik. Na 
tekmovanju je sodelovalo 25 ekip z 
območja Dolenjske, Bele Krajine in 
Velenja. 
Nekaj najosnovnejših infor-
macij o petanki
Lahko se igra kot družabna ali tek-
movalna igra. V Sloveniji se ta igra 
razvija in hitro širi zadnjih petnajst 
let, za kar ima zasluge Zveza društev 
petanke Slovenije, ki jo vodi Dušan 
Gorše. 
Igra se igra v petih krogih, sledi su-
per finale. V vsakem krogu se nače-
loma igra z drugo ekipo. Tekma tra-
ja največ 40 minut oz. do dobljenih 
13 točk. Vsak igralec meče dve kro-
gli. Tekmovalec, ki vrže kroglo bliže 
balinčku, omogoči nasprotnikovi 
ekipi, da nadaljuje s tekmovanjem 
metanja krogel in obratno. Če ekipa 
zamudi na začetek tekmovanja, se 
nasprotni ekipi avtomatično prizna 
1 pika.
Zmagovalna ekipa sporoča rezul-
tate tekme organizatorju tekmo-
vanja. Polje za igranje je veliko 3 x 
12 m in je lahko na igrišču travnate, 
peščene, trde mivkaste ali druge 
podobne podlage. Jeklene krogle 
se mečejo na razdalji do balinčka, ki 
je daljša od 6 metrov. Če je balinček 
bliže tekmovalcu, ga član nasprotne 
ekipe premakne na večjo razdaljo 
od minimalno določene. Tekmova-
lec v času metanja krogle ne sme 
prestopati iz označenega kroga ali 
dvigovati noge dokler krogla ne 
pade na tla. Igra se igra izmenično 
v obe smeri igrišča.
V začetku ekipi žrebata, kdo prvi 
začne igro. V nadaljevanju po vsa-
kem setu igro začne zmagovalna 
ekipa. V enem setu tekmovanja si 
ekipa lahko pribori največ 6 točk. 
Vsaka ekipa vodi točke zase in se ne 
vpleta v svojega tekmeca. Po pisku, 
da je krog tekmovanja zaključen, 
ekipi dokončata tekmovanje, če pa 
je rezultat izenačen se odigrat še en 
set, da se dobi zmagovalec kroga. 
Ekipa je mešane sestave in sicer dva 
moška in ena ženska ali dve ženski 
in en moški.  
Ekipa Društva upokojencev Ivančna 
Gorica v sestavi Matjaž Marinček, 
Ana Kastelic in Branko Šekoranja je 
na promocijskem tekmovanju prvič 
igrala. Na tem srečanju smo tekmo-
vali z ekipami Šentruperta, Novega 
mesta, Metlike 1, Velenja in Metlike 
Prikaz petanke pri Lavričevi koči
20. junija ob 14:00 bo Društvo upokojencev Ivančna Gorica organiziralo 
prikaz petanke pri Lavričevi koči na Gradišču. Vabljeni vsi, ki vas ta vse 
bolj priljubljeni šport zanima!
Petanka (izvirno pétanque) je moštvena športna igra, podobna balina-
nju. Je ena najbolj razširjenih iger s kroglami na svetu. Igra ne zahteva 
posebne fizične pripravljenosti, tako da jo lahko igrajo vsi, tako stari kot 
mladi, otroci, moški in ženske, celo invalidi. Zelo je primerna za rekre-
acijo in razvedrilo, v svetu pa je priznana tudi kot atraktivni tekmovalni 
šport.
Začetki petanke segajo v leto 1907, ko se je prvič zaigrali v Franciji, v 
mestecu La Ciotat. Leta 1959 je bilo organizirano prvo svetovno prven-
stvo za moške, leta 1988 pa so prvič samostojno na svetovnem prven-
stvu zaigrale tudi ženske. V mednarodno petankarsko zvezo (FIP JP) je 
trenutno vključenih 73 držav iz vsega sveta z več kot 600.000 registri-
ranimi igralci, ki tudi sodelujejo na evropskih in svetovnih prvenstvih v 
vseh kategorijah - moški, ženske in mladinci.
Vir: Wikipedija
2. V okviru tekmovanja si je ekipa 
ogledala celoten sistem, pogoje, 
način, organizacijo in druge vsebi-
ne, ki se nanašajo na izvedbo tek-
movanja. Ekipa si je zadala nalogo, 
da vse pridobljene informacije pro-
uči in poda predloge Upravnemu 
odboru za razvoj te športne dejav-
nosti v našem društvu, kot tudi, da 
predstavi to igro ostalim društvom 
upokojencev na območju občine 
Ivančne Gorice, pa tudi Grosuplja in 
Dobrepolja ter vsem ostalim zainte-
resiranim.
Branko Šekoranja
14
maj 2017 številka 4 Krajevne skupnosti
Zahvala ob spomladanski krvodajalski akciji
Za nami so trije dnevi srečanj z 
dobrimi ljudmi, ki so prišli darovat 
svojo kri: v Grosupljem 147, v Do-
brepolju 77 in v Ivančni gorici 170, 
skupaj 394 udeležencev krvodajal-
ske akcije. Če niste uspeli priti, lah-
ko darujete kri na Zavodu za trans-
fuzijo v Ljubljani.
Poleg zahvale krvodajalcem želimo 
izraziti hvaležnost tudi vsem pro-
stovoljcem, ki zgodaj zjutraj pripra-
vijo in po akciji pospravijo prostore, 
v Grosupljem Gostišču Krpan za po-
darjen ogromen lonec toplega čaja, 
kavarni Flet za močno kavico za 120 
ljudi, Študentskemu klubu Groš, 
ki vedno vabi mlade krvodajalce, 
Drevoredu za spodbujanje in obve-
ščanje, Osnovni šoli Dobrepolje, ki 
prilagodi pouk, da naredi prostor 
in pripelje na ogled mlade bodoče 
krvodajalce, Srednji šoli Ivančna 
Gorica, še posebej kuharicam, ki so 
skuhale 170 malic več kot običajno 
in še mnogim, ki niso tu našteti.
Srečali smo krvodajalca Luka iz 
Predstrug, ki je februarja lani, kma-
lu po opravljenem tečaju prve po-
moči za zaposlene, z oživljanjem 
rešil življenje 30-letni sodelavki Ka-
tarini. Medtem ko so drugi nemoč-
no opazovali Katarino brez znakov 
življenja, je začel z masažo srca in 
pri tem vztrajal, dokler niso prišli 
reševalci. Februarja letos se mu je 
prišla zahvalit za življenje.
V Ivančni Gorici sta prišla dat kri so-
rodnika gospoda Janeza, ki je pred 
šestimi leti doživel transplantacijo 
srca, za kar so porabili veliko krvi in 
domači se z darovanjem krvi želijo 
zahvaliti in spet nekomu pomagati.
Iskrena hvala in lepo vabljeni na kr-
vodajalsko akcijo spet v jeseni, od 
23. do 26. oktobra!
Anica Smrekar,
sekretarka RKS - OZ Grosuplje
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
OBMOČNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE
Taborska cesta 6, 1290 Grosuplje
Tel. 01 781 16 30, fax 01 781 16 31, GSM 051 380 351
e-pošta: grosuplje.ozrk@ozrks.si
s p l e t n a s t r a n : w w w. g r o s u p l j e . o z r k . s i                                                               
Zdravstveno letovanje, 
kolonija in samoplačniško 
letovanje otrok in šolarjev na 
Debelem Rtiču 2017
1. Zdravstveno letovanje
Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Grosuplje organizira zdravstveno 
letovanje otrok in šolarjev od 5. do 19. leta starosti v Mladinskem zdra-
vilišču in letovišču Debeli Rtič; sedemdnevno od 17. 7. do 24. 7. 2017 – 
prispevek staršev znaša 56,00 € in devetdnevno od 15. 7. DO 24. 7. 2017 
– prispevek staršev 72,00 €. 
Zdravstveno letovanje sofinancirajo Zavod za zdravstveno zavarovanje 
Slovenije, Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter starši. ZZZS 
določa, da se Zdravstvenega letovanja se lahko udeležijo le tisti otroci in 
šolarji, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hospitali-
zaciji (dva in več zapisov  v času od preteklega razpisa – od 29.1.2016 do 
24.2.2017) ali so bili pogosteje bolni (dva in več zapisov v medicinski do-
kumentaciji v času od preteklega razpisa – od 29.1.2016 do 24.2.2017). 
Zdravnik mora otroka pregledati in ob tem izpolniti Predlog za zdravstveno 
letovanje. Obrazce bodo imeli pediatri našega območja v ambulantah, lah-
ko pa jih tudi natisnete z naše spletne strani.
ZZZS nam je odobril 89 mest za 9 dni in 17 mest za 7 dni, skupaj 106 mest 
za otroke našega območja, to je predvidoma 14 otrok iz Občine Dobrepo-
lje, 43 otrok iz Občine Grosuplje in 49 otrok iz občine Ivančan Gorica. 
2. Kolonija
Za otroke iz socialno šibkejših družin brez zdravstvene indikacije (ki niso 
bili več kot dvakrat bolni) pa s sofinanciranjem občin pripravljamo sedem 
dnevno kolonijo, ki bo potekala od 17. 7. do 24. 7. 2017. Na voljo je 62 
mest, 9 iz Občine Dobrepolje, 24 iz Občine Grosuplje in 29 iz Občine Ivanč-
na Gorica. Prispevek staršev za kolonijo bo 90,00 €. Na prijavnici za kolo-
nijo morajo starši navesti procent neto povprečne mesečne plače, ki ga 
prepišejo iz odločbe CSD o otroškem dodatku. 
3. Samoplačniška kolonija
Prav tako organiziramo na Debelem Rtiču samoplačniško kolonijo za se-
dem dni (298,00 €) ali devet dni 
(384,00 €), ki jo starši ali skrbniki  glede na boljše finančno stanje plačajo 
sami v celoti. 
Prijavnice za letovanje dobite v šolski svetovalni službi na vseh šolah na-
šega območja, v otroških ambulantah v Grosupljem, Ivančni Gorici in Do-
brepolju, na sedežu RKS – OZ Grosuplje ali na naši spletni strani: http://
www.grosuplje.ozrk.si, lahko pa vam jo tudi pošljemo po elektronski pošti. 
V celoti čitljivo izpolnjene in podpisane prijavnice naj otroci vrnejo v šoli 
ali oddajo na RKS - OZ Grosuplje čim prej, najkasneje pa do 22. 5. 2017 
oziroma do zapolnitve mest. 
Cena letovanja vključuje stroške polnega penziona (pet obrokov dnevno), 
prevoza, programa, zdravstvene oskrbe, pedagoško-vzgojnega vodenja in 
Debelost
Večina ljudi, ki ima težave s telesno težo, si želi čudežno zdravilo za hujšanje, ki bi telo brez posebnih sprememb življenjskih navad čim prej 
postavilo v idealne mere. Žal takega zdravila ni.
Ko se odločimo hujšati, moramo najprej poiska-
ti vzroke debelosti. Iskreno si moramo odgovo-
riti ali povečujemo vnos hrane zaradi stresa? 
Se lakota stopnjuje, ker jemo premalo obrokov 
dnevno? Ali zajtrkujemo? Kakšne navade ima-
mo glede gibanja in telesnega dela? Na podlagi 
tega si oblikujemo načrt za hujšanje;
- uživanje zdrave uravnotežene hrane,
- gibanje, fizično delo in rekreacija.
Dobro je, da načrt predstavimo svojemu izbra-
nemu zdravniku, ali se o njem pogovorimo v po-
sebnih centrih, kjer imajo znanje o prekomerni 
teži.
Debelost in njene posledice
S preveliko telesno težo se srečuje približno 
60% odraslih Slovencev. Prekomerna telesna 
teža (ITM nad 25) povečuje tveganje za števil-
ne bolezni, npr. srčna in možganska kap, zvišan 
krvni tlak, sladkorna bolezen, zamaščenost 
jeter, nastanek žolčnih kamnov, menstrualne 
motnje. Desetletni predebeli otroci imajo lahko 
žilne spremembe, kakršne srečamo pri kadilcu 
srednjih let.
Merila za oceno povečane telesne 
mase
Telesno tesno vrednotimo z indeksom telesne 
mase (ITM). Izračunamo ga tako, da telesno 
težo (v KG) delimo s kvadratom telesne višine, 
ki je izražena v metrih.
Če tehtate npr. 65 kg in v višino merite 169 cm 
je vaš indeks telesne mase: 65 : (1,69 x 1,69) = 
22,75 – ta rezultat vam pove, da po razpredel-
nici spadate med ljudi z normalno telesno težo.
INDEKS TELESNE MASE ljudi razvršča v pet kate-
gorij po podatkih Svetovne zdravstvene organi-
zacije (WHO)
Podhranjenost  ITM do 18,5
Normalna telesna teža ITM 18,5 do 24,9
Prekomerna telesna teža ITM 25 do 29,9
Debelost   ITM 30 do 40
Ekstremna debelost ITM nad 40
Moderne smernice nam danes polnijo glave z 
raznoraznimi dietami. Oseba, ki hujša brez tele-
sne aktivnosti, bo po končanem hujšanju priča-
kovano prej ali slej začela delati napake, ki so jo 
do problema odvečne teže v osnovi pripeljale. 
Ker si je z dieto brez vadbe »uničila« nekaj kilo-
gramov mišic – edinih velikih porabnikov ener-
gije v telesu, bodo že majhne napake v prehrani 
naredile večjo škodo, kot bi jo pred tako škodlji-
vo dieto. Če se redno uničujemo z restriktivnimi 
dietami brez vadbe, se stanje samo še poslabša. 
Imamo čedalje manj mišic in čedalje nižjo raven 
porabe.
Mišice so eno bolj učinkovitih orožij, ki jih ima-
te proti odvečni telesni maščobi. V shujševalni 
načrt torej vključimo vzdržljivostno vadbo (kar 
poveča kondicijo) ter uvedemo trening z utežmi 
(poveča mišično maso ter moč). Ne pozabimo 
tudi, da je zdrava mišična masa pogoj lepe drže, 
zdrave hrbtenice in navsezadnje kostne gostote.
Zagotovo boste shujšali, če boste pojedli eno 
grenivko za zajtrk, en košček ananasa za kosi-
lo in še eno grenivko za večerjo. Vendar dobro 
premislite ali boste lahko tako jedli vse življenje. 
Takšne diete lahko kmalu načnejo vaše zdravje. 
Spoštuj svoje telo – ne stradaj ga. Zajtrk je naj-
pomembnejši obrok. Tega ne slišite prvič. Ustre-
zen jutranji obrok nam da energijo za začetek 
dneva, pozitivno deluje na zbranost, spomin in 
zmožnost reševanja problemov.
Če je interval hranjenja predolg (zadnji obrok 
ob 18.00 in prvi cca. 11.00) in je telo porabilo 
vso glukozo, ki se je v krvi pojavila po obrokih 
prejšnjega dne in za začetek delovnega dne 
nima nobene energije, mora sprožiti nadome-
stne procese, da bi zagotovilo dovolj glukoze 
vsaj za možgane. Ti mehanizmi so nastali kot 
prilagoditev v evoluciji in so služili preživetju 
tudi v obdobjih pomanjkanja hrane. Dlje kot 
bomo telo izpostavljali takšni situaciji, slabše 
bodo možnosti za učinkovito izgubljanje telesne 
maščobe. Telo se bo namreč prilagodilo funkci-
oniranju v situaciji, ko hrane ni dovolj, posledič-
no pa bo več hrane, ko jo bomo zaužili, shranilo 
v maščobne depoje – za slabe čase.
Ko združimo skupaj vse razloge, ugotovimo, da 
eno brez drugega ne gre. Redna telesna aktiv-
nost in uravnovešena prehrana je edini način, 
ki vas pripelje do zdravega, močnega in samoza-
vestnega telesa.
Saša Stopar,
osebna trenerka
RAZPIS ZA VODITELJE IN PEDAGO-
ŠKEGA VODJO NA ZDRAVSTVENEM 
LETOVANJU IN KOLONIJI OTROK NA 
DEBELEM RTIČU 2017
Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Grosuplje 
organizira na Debelem Rtiču devetdnevno zdravstve-
no letovanje otrok od 15. 7. do 24. 7. 2017 in sedem-
dnevno zdravstveno letovanje ter kolonijo od 17. 7. 
do 24. 7. 2017.
K sodelovanju vabimo prostovoljce/ke za vodenje skupin otrok in 
mladih v starosti od 5 do 19 let. Kandidati morajo izpolnjevati nasle-
dnje pogoje:
- starost najmanj 20 let,
- študentje in diplomanti pedagoške, zdravstvene ali druge ustrezne 
smeri,
- izkušnje pri delu z otroki,
- znanje osnovnih plavalnih veščin.
Pisne prijave zbiramo do 10. 6. 2017 na naslov: RKS - Območno zdru-
ženje Grosuplje, Taborska cesta 6, 1290 Grosuplje, e-pošta: grosu-
plje.ozrk@ozrks.si, dodatne informacije pa na tel. št 01 781 16 30 ali  
051 380 351.
kolektivnega zavarovanja. Če zaradi 
slabih socialnih razmer prispevka 
staršev ne morete plačati v celo-
ti, vseeno izpolnite prijavnico, ki ji 
dodajte prošnjo za znižano plačilo, 
kjer kratko obrazložite razloge, za-
kaj je ta znesek za vas previsok. Na 
osnovi vašega zaprosila s priloženo 
kopijo odločbe o Denarni socialni 
pomoči oziroma priporočila Centra 
za socialno delo ali svetovalne služ-
be v otrokovi osnovni šoli pa bomo 
ta znesek s pomočjo donatorjev 
znižali. 
Otroci, ki jim bo odobreno zdra-
vstveno letovanje ali kolonija, 
bodo dobili na dom položnice v 
juniju, prispevek staršev pa bo po-
trebno poravnati najkasneje do 4. 
7. 2017. 
Za dodatne informacije smo vam 
na voljo na tel. 01/7811-630 ali 
051/380-351 ali na e-naslovu: gro-
suplje.ozrk@ozrks.si. 
S e k r e t a r k a R K S – O Z G r o s u p l j e                                                                                        
Anica Smrekar
Predsednik RKS – OZ Grosuplje   
Franc Horvat
15
maj 2017 številka 4 Mlado Klasje
»Hangul – kaj je to?«
Pismenost je najlepši dar, ki ga človek lahko ima. Vsak dan razširjamo svoja obzorja in s tem krepimo znanje ma-
ternih in tujih jezikov. Skozi stoletja je vsaka kultura iznašla svojo pisavo, ki je simbol naroda in njegove zapuščine.  
Znanje jezikov nam odpira pogled na svet in krepi mednarodno komunikacijo, s katero bogatimo medsebojne 
odnose. S tem znanjem rešujemo konflikte in usklajujemo mnenja na različnih področjih.
Vsaka linija, ki sestavlja črke ali znake, ima pomen. Azijske pisave so znane po uporabi posebnih znakov, ki so nam 
zelo tuji.  Ena izmed zanimivih pisav azijske kulture je hangul. 
Hangul je korejska abeceda, ki jo je v 15. stoletju ustvaril kralj Sejong Veličastni iz dinastije Joseon. Zamislil si jo 
je tako, da se je je lahko naučil tudi najpreprostejši človek. V preteklosti so jo pisali navpično od desne proti levi, 
vendar je v devetdesetih letih v Koreji postalo popularno pisanje v horizontalni smeri od leve proti desni.  Korejska 
abeceda je sestavljena iz 14 soglasnikov, 5 podvojenih soglasnikov, 6 originalnih samoglasnikov in 15 dvoglasni-
kov, ki sestavljajo bloke. En blok mora vsebovati vsaj en soglasnik in samoglasnik. Ti bloki tvorijo 1 zlog. Stavčna 
struktura hangula je osebek-predmet-glagol. 
Korejščino govori približno 78 milijonov ljudi na svetu. Če želite biti eden izmed njih, se lahko udeležite raznih te-
čajev korejščine ali se vpišete na triletni študijski program koreanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Fakulteta 
omogoča tudi študij v tujini.
VIRI:
https://zkorean.com/hangul/history_of_hangul, https://hanguladay.com/hangul-characters/, https://www.how -
tostudykorean.com/unit0/unit0lesson1/
Patricija Končar, SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
KNJIŽNI KOTIČEK
Kit na plaži
Kit na plaži je prisrčna pripoved o tem, kako ljudje sprejemajo drugačnost 
drugih. Najstnica Nika se je s svojimi starši preselila v novo hišo in odšla 
novo šolo. Vse je bilo lepo in tako kot mora biti. Bila je pametna, duhovita 
in prijazna, imela je veliko prijateljev. Toda Nika je imela skrivnost, ki ni 
ostala skrita. Njen brat je imel downov sindrom, bil je drugačen od svojih 
vrstnikov.
Vsak človek si želi zaželenosti, sprejetosti. Današnja družba ni vsesplošno 
sprejemajoča, saj posameznik ni  nikoli dovolj dober. To vpliva na vse dru-
žine še posebej na tiste, ki imajo člana s posebnimi potrebami. Vsi starši 
si želijo zdravega otroka. Rojstvo otroka z downovim sindromom postavi 
starše na veliko preizkušnjo in člani v družini se začnejo drugače obnašati. 
Le pogovor osvobaja in povezuje ljudi. Če smo odkriti in hočemo spoznati 
nepoznano, se nam to v pogovoru približa, nas uči in bogati.
Zara Vencelj, OŠ Stična
Letošnje Mlado Klasje
Z učenci OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, OŠ Višnja Gora, OŠ Zagradec, OŠ Stična, SŠ Josipa Jurčiča Ivančna 
Gorica in Vzgojno izobraževalnega zavoda Višnja Gora smo se konec marca dobili v Knjižnici Ivančna Gorica. 
Otroke na začetku delavnice vedno vprašam, kakšne lastnosti mora po njihovem mnenju imeti novinar. Seve-
da upam na odgovore, kot so: radovednost, nepristranskost in objektivnost. A včasih me otroci presenetijo in 
izpostavijo poštenost, vsestranskost in občutljivost. Prav imajo, to so bistvene lastnosti! A vseeno jih moram 
seznaniti s pojmom objektivnosti, ki ga mora zasledovati vsak, ki deluje v medijih ali kako drugače komunicira 
s širšo javnostjo. Objektivnost pomeni preverjanje obeh plati zgodbe. A še prej moramo priti do zgodbe… 
Čeprav je objektivnost ena glavnih lastnosti novinarja, mora ta najprej imeti svoje stališče. Šele ko nekdo izrazi 
skrb za dogajanje okoli sebe in si razbija glavo s tem, kaj je prav in kaj ne, se lahko znajde na poti do novinar-
skega poklica. Brezbrižnost, opravljanje dela zgolj za plačilo in neposluh za težave drugih, nimajo tu kaj iskati. 
Zato menim, da se mora novinar pred zasledovanjem objektivnosti najprej naučiti izražati svoje stališče, pred-
vsem je to pomembno za mlade, ki še oblikujejo svoje osebnosti. Raje vidim, da goreče zagovarjajo majave 
argumente, kakor da se jim fučka za cel svet. Najprej naj zgradijo svoj odnos do sveta, nato pa naj ga začnejo 
spreminjati v iskanju pravičnosti in objektivnosti.
To je bilo moje letošnje vodilo, mlade novinarje sem prosila, naj ne pišejo o drugih, temveč o tem, kar zanima 
njih same. Odziv je bil presenetljiv. Prvič se mi je zgodilo, da so članke posredovali prav vsi udeleženci delav-
nice. In prav v vsakem se skriva kakšna domislica, ščepec humorja ali zrel razmislek, ki ga ne bi prisodil tako 
mladim glavicam. Še bolj pomembno je, da v svojih izdelkih mladi predstavljajo sebe in svoje interese in tako 
nam odraslim odpirajo vrata v svoj svet, ki je včasih težko dostopen. Stavim, da se boste med branjem naučili 
marsikaj novega, to pa pomeni, da so novinarji z odliko opravili svojo nalogo. 
Larisa Daugul 
Mama
Samo ena mama je prava.
Tista, ki te ob večerih uspava,
ti pripravi malico in skuha kosilo
in ti očisti umazano perilo.
Tudi tista, ki te nauči vezalke zavezati
in ti predlaga, kako hitreje brati.
S tabo se igra in teče,
ob praznikih pa najslajše piškote speče.
Vse to je mama-tista ta prava.
A tudi ta kaj zahteva
in lahko zavpije, da kar odmeva.
Lahko ti da kazen, vzame stvari,
ti kaj prepove pa v godlji si.
Zato je najbolje,
ko je mama dobre volje.
Ko odmeva njen smeh
in si najboljši otrok v njenih očeh!
Tjaša Zajc, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
16
maj 2017 številka 4
Prva je vpletena francoska kita. Na-
redimo jo tako, da pletemo nava-
dno kito, ki ji dodajamo pramene. 
Naslednje  so narobe obrnjene 
francoske kite ali bolj znano »Kar-
dashian braids«. Naredimo jih tako, 
da pletemo francosko kito z dodaja-
njem pramen navzven. 
Mlado Klasje
Balet na ljubljanskem 
konservatoriju
Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana je stavba, v kateri lahko ume-
tniki izrazijo svojo strast in ljubezen do glasbe in plesa. Pa poglejmo 
malo o baletu. Obe avtorici članka pleševa balet že od tretjega leta. Vsi 
si predstavljajo balet kot nežen ples na pol prstih, vendar ni samo tako.
• Balet ni samo ples?
Balet zahteva ogromno karakterja v plesu, biti moraš dober igralec, da 
bi lahko čimbolj poudaril vlogo, ki jo igraš. V tem klasičnem plesu moraš 
biti strpen, delaven, usklajen, dobro je imeti posluh za glasbo in obve-
zno občutek za ritem. Vsak baletnik mora imeti pravilno baletno tehni-
ko ter biti ubogljiv in poslušati svojega učitelja ali mentorja. Pomembna 
je dobra drža, hkrati moraš biti tak, da te ljudje na odru opazijo. Da lepo 
plešeš in da imaš lep nasmeh je tudi vrlina, ki je pomembna pri baletu.
• Kako si sprejet na konservatorij in kako poteka avdi-
cija?
V 1. razred običajno sprejemajo kandidate stare od 8 do 10 let. Včasih 
se čaka tudi po 3 ure, da prideš na vrsto za svojo avdicijo, vendar je 
vredno. Tako se izmed 180 otrok učitelji odločijo, katerih 12 bo spreje-
tih v 1. razred in se bodo odslej učili profesionalnega baleta. Tisti, ki so 
izbrani, da bodo plesali na KGBL-ju, gredo naslednji semester, se pravi 
septembra, v baletno šolo.
• V katerem jeziku govorimo baletne korake?
Zanimivo je, da pri baletu uporabljamo francoske izraze za korake. Tako 
da znanje francoščine nikakor ne škodi. Zdaj si mogoče mislite, kako 
si lahko plesalci zapomnijo toliko korakov, pa še v drugem jeziku so. 
Teh korakov se sploh ni treba učiti, v glavo se ti kar zatopijo. Baletni-
ki poznamo vse korake prav tako, kot matematiki poznajo poštevanko. 
Preprosto! 
• Kaj rabiš za redno baletno uro?
Za redno uro pouka rabiš baletne kožne copate, kožne žabe, dobro je 
tudi, če si baletka sama zna narediti baletno figo. Lahko imaš še rezerv-
ne žabe, za vsak slučaj. Baletniki morajo biti zelo urejeni. Na treningu 
je zmeraj pomembno, da imaš plastenko vode, saj moramo biti plesalci 
hidrirani in torej piti veliko vode. Če se kdaj zjutraj zbudiš brez kakršne 
koli bolečine v telesu, je kar malce čudno.
• Kakšen je balet v višjih razredih?
Z vsakim višjim razredom pridejo novi koraki, ki so tudi bolj zahtevni. 
Ob vsakem polletju ti da učitelj eno oceno, na koncu šolskega leta pa je 
izpit. Na izpit pridejo trije učitelji baleta in ti dajo skupno oceno. V pr-
vem razredu še malce spoznavaš balet, se še učiš osnov, vendar ne tako 
zahtevnih kot v višjih razredih. V drugem in tretjem pa se mladi plesalci 
že učijo vseh pozicij, drže ipd. S četrtim razredom se standardi malce 
bolj zaostrijo. Takrat dobiš špice, v njih že vadiš in plešeš in treningi so 
že štirikrat na teden po eno uro in pol. Naučiš se ogromno novih stvari 
in izpita med četrtim in petim razredom in med šestim razredom in pr-
vim letnikom, sta najpomembnejša, saj s tem izpitom mentorji povejo 
ali greš naprej ali pa da balet ni ravno ustvarjen zate. 
• Kaj pa nastopi?
Ko si na KGBL-ju imaš tudi možnost, da plešeš v SNG Operi Ljubljana, če 
v kakšni predstavi potrebujejo otroško vlogo (Hrestač, Trnuljčica, Don 
Kihot, Bajadera, Doktor Živago, in še mnogo drugih …). Takrat pride v 
tvoj razred koreograf te predstave, učenci pa med tem izvajamo vaje 
in plese kot pri navadnem pouku. Koreografi izberejo tiste otroke, za 
katere se jim zdi, da imajo to, kar je potrebno imeti pri določeni vlogi, 
ki naj bi jo igrali. Vsak december pa imamo tako imenovano Novoletno 
predstavo. Uprizorimo jo na odru konservatorija. Tam nekje od januarja 
do aprila pa je letna produkcija, kjer se predstavi vsak razred baletne 
šole (tri pripravnice, 1.−6. razred, 1.− 4. letnik in potem so še solo toč-
ke ali tako imenovane variacije). Vsi imamo enake drese in smo zelo 
usklajeni.
• Kako poteka baletna ura?
Na uro prideš nekoliko pred začetkom pouka in se preoblečeš v bale-
tni dres in žabe, lahko pa prideš že oblečen. Po potrebi si še natočiš 
pijačo in se malce ogreješ. Ko se ura začne, učiteljica naprej pregleda 
kdo manjka in take stvari. Od drugega ali tretjega razreda naprej dela-
mo vaje ob drogu, ki nam jih je učiteljica pripravila. Zmeraj imamo živo 
glasbo, na klavir nas spremlja pianistka. Če moramo zvaditi kakšno ko-
reografijo, jo odplešemo in nato popravimo vse napake, kadar pa nima-
mo koreografije, začnemo delati vaje na sredini. Tako se ura hitro konča 
in odpravimo se domov oz. na ostale zunajšolske dejavnosti.
Balet je zahteven, vendar izredno zabaven ples. Res je lepo, kako lah-
ko skozi umetnost izraziš, kako se počutiš, samo s tem, da plešeš. Če 
ga hočete poskusiti, dajte! Nikar ne obupajte nad tem, česar se lotite, 
mogoče boste nekoč prav v tem najboljši. Če te nekaj veseli, vztrajaj!
Lana Plevnik in Larisa Zafran, OŠ Stična
Pričeske za tople dni
Sem Zoja, učenka sedmega razreda in zanimajo me pričeske. V tem članku vam bom 
predstavila trende pričesk za pomlad in poletje 2017. 
Ko se zunaj otopli, vsi vedno prisegamo na spete pričeske kot so čopi, fige in kite. Predstavila bom nekaj prepro-
stih frizur, ki vas lahko vsak dan polepšajo.
»Selfie«
»Dajva naredit en selfie!« To je stavek, ki je postal del 
vsakdana mladih. Beseda 'selfie' je bila prvič omenjena 
na nekem avstralskem forumu leta 2002.
In kaj 'selfie' sploh pomeni?
Selfie je digitalni avtoportret, ki ga 
uporabnik posname s svojim pame-
tnim telefonom s pomočjo ravno 
iztegnjene roke. Selfie je v Ameriki 
leta 2013 postal najpogosteje upo-
rabljena beseda. Njegov nastanek 
ni izum sodobne tehnologije 21. 
stoletja, ampak  sega vse do antič-
nih časov. Postal je del vsakdana 
mladih, kot tudi vsakdan slavnih 
zvezdnikov in zvezdnic.
Najbolj znan selfie je leta 2014 po-
snela igralka in voditeljica priljublje-
ne pogovorne oddaje Ellen, Ellen 
Degeneres, ki se je kar med Oskarji 
fotografirala z dobitniki prestižne 
nagrade. Posnetek je na socialnih 
omrežjih dobil kar preko 2 milijona 
všečkov.
Brez selfijev pa ne morejo niti čla-
nice slavnega klana Kardashian 
- Jenner, ki vsak dan na družabnih 
omrežjih objavijo vsaj enega.  Za 
lažje fotografiranje samega sebe 
pa so izumili tudi poseben pripo-
moček, imenovan selfie stick,  s po-
močjo katerega telefon lahko dvi-
gnemo višje in s pritiskom na gumb 
posnamemo fotografijo.
Anketa
Med najstnicami 7. razreda na OŠ 
Stična, PŠ Zagradec, sem opravila 
krajšo anketo na to temo. Vpraša-
nja so bila naslednja: Ali rade foto-
grafirate same sebe? Kako pogosto 
to počnete? S kom to počnete? Kje 
te fotografije na koncu objavite? 
70 % anketirank je odgovorilo, da 
zelo uživajo v fotografiranju, čeprav 
pogosto s selfiji, ki jih posnamejo, 
niso ravno zadovoljne. Fotografira-
jo se same ali pa v skupini prijate-
ljev, selfije pa po navadi delijo na 
Facebooku ali Instagramu. 
Zakaj sploh delamo selfije?
Preprosto zaradi popularnosti, želji 
po izstopanju ali želji po všečkih. 
Nekateri pa delajo tudi take selfije, 
ki jim lahko škodujejo. Nekomu lah-
Konec osnovne šole
V meni misli kar naprej hitijo,
pravzaprav ne vedo, kaj si želijo.
Rade bi za vedno tu ostale,
ampak so radovedne in bi rade potovale.
Potovale po življenju
in bile priča uspehom, hrepenenju.
Zdaj, ko zapuščam osnovnošolske klopi,
se mi v mislih film s spomini vrti.
Kaj vse smo v šoli počeli
in koliko zabavnih dni smo imeli.
Pa tudi tistih, ki bi jih najraje prespali
in se namesto učenja na igrišču igrali.
Zdaj pa gremo vsak svojo pot
in bomo znanje iskali drugod.
Odgovorni in modrejši bomo postali
ter nove ljudi kmalu spoznali.
Zagotovo pa se ne bomo pozabili
in se čez nekaj let ponovno skupaj dobili.
Na začetku smo pustili naše sledi,
zdaj pa gremo naprej odprtih dlani.
Jaz v Ljubljani bom šolo obiskovala
in novo poglavje življenjske knjige pisala.
Malo me je strah, a sem v pričakovanju,
kaj se bo dogajalo v nadaljevanju.
Tjaša Zajc, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
Kako narediti lepo figo?
Lase zvežeš v čop, jih zaviješ in ovi-
ješ okoli elastike. Nato pa  še enkrat 
zavežeš z elastiko.     
Nazadnje pa vam bom pokazala, 
kako narediti figo iz kite. 
1. Lase zvežeš v čop. 
2. Spleteš navadno kito in jo zave-
žeš.
3. Kito zviješ in jo pritrdiš z elastika-
mi in lasnicami.
Te pričeske so primerne za vsak dan 
pa tudi za svečane priložnosti.
Zoja Jernejčič, OŠ Zagradec
ko pri iskanju zaposlitve neprimerni 
selfiji, ki jih vidijo delodajalci, celo 
uničijo možnost za boljšo službo. 
Nasvet
Če že delate selfije, pojdite v nara-
vo v skupini prijateljev. Ne delajte 
jih v šoli med poukom ali na šolskih 
WC-jih. Še vedno pa je najboljše, da 
se za nekaj časa odklopite od vse-
ga, malo zadihate in se odpravite v 
naravo.
Alja Miklič, OŠ Zagradec
17
maj 2017 številka 4 Mlado Klasje
Smeh, sanje in zabavno garanje
Kako je bilo, ko smo se pridružili 
gledališki skupini? Kako odkrivamo 
veselje do igranja? In kako bo smeh 
odmeval po odru tudi takrat, ko nas 
ne bo več tam?
Vse se je začelo v nedeljo, 28. 8. 
2014, ko smo se prvič zbrali na 
gledaliških delavnicah, ki jih je vo-
dil nihče drug kot dobro poznani 
dramski igralec Klemen Janežič. 
Tistega dne smo spoznali osnovna 
načela igranja in že malo preizku-
sili svoje igralske veščine. Po petih 
urah delavnic smo se poslovili (vsi 
smo pozabili prositi za Klemnov av-
togram) in že nestrpno pričakovali 
naslednje srečanje. Tako je nastala 
otroška in mladinska gledališka sku-
pina Drzne in lepi.
Na prvo predstavo Pika nogavička 
smo se pripravljali skoraj celo leto, 
saj smo kot začetniki potrebovali 
več vaje. Na vajah smo se zbirali vsa-
ko soboto ob desetih zjutraj, včasih 
tudi med tednom  in jih po navadi 
začeli z jogo. Po ogrevanju pa smo 
se izmenjevali na odru in v zakulisju. 
Medtem ko je bila na odru pričako-
vana resnost in koncentracija, smo 
igralci v zakulisju pogosto pozabili, 
da bi morali biti tiho. Velikokrat se 
je tudi zgodilo, da je (čisto po nesre-
či) kakšen rekvizit poletel čez okno 
in pristal pred trgovino ali pa na 
nadstrešku nad vhodom v kulturni 
dom. Na odru pa so se pojavljale 
težave z zbranostjo, zato smo igralci 
večkrat prejeli glavno nagrado, kar 
je v igralskem kontekstu pomenilo, 
da moramo še enkrat ponoviti celo-
ten prizor (kar po nekaj poizkusih ni 
bilo več zabavno). 14. 2. 2015 smo 
dočakali uspešno premiero in nato 
še nekaj drugih uspešnih predstav. 
Nato smo si vzeli nekaj mesecev 
premora, saj smo se odločili, da 
začnemo z novo predstavo.
Pred začetkom vaj smo se spet 
zbrali na gledaliških delavnicah, ki 
jih je tokrat vodil Jure Kopušar, ki 
prav tako igra v Usodnem vinu. S 
stare skupine je odšlo nekaj članov, 
pridružili pa so se nam novi, s ka-
terimi smo hitro postali prijatelji. 
Kmalu smo začeli izbirati vloge za 
novo predstavo Pekarna Mišmaš, a 
je bila ta naloga za našega režiserja 
Jana Pirnata tako težka, da nam je 
razdelil dvojne vloge. To je pome-
nilo, da smo pravzaprav pripravljali 
dve predstavi in si stalno menjavali 
vloge. Vaje so tako potekale hitre-
je, saj smo opazovali spremembe v 
predstavi tudi takrat, ko smo igrali 
drugo vlogo. Te vaje so bile od prej-
šnjih nekoliko drugačne, saj smo 
skoraj ves čas porabili na odru ali pa 
pod njim (in zato tudi ni bilo veliko 
časa za nepredvidena obglavljanja 
lutk za lasulje). Kljub temu se je na 
odru zgodilo marsikaj zanimivega. 
Včasih je kdo zamešal besedilo in 
povedal kaj, kar se nikakor ni uje-
malo s predstavo, ali pa je kdo kaj 
rekel na tak način, da smo se pre-
prosto morali zasmejati. Bilo pa je 
tudi kar nekaj dejanskih padcev, 
gledaliških pretepov (kjer je vse 
samo videti boleče pa v resnici ni) 
in neprepričljivih brc. 
Pekarno Mišmaš smo pripravili hi-
treje kot predhodno predstavo in 
kmalu je sledila premiera, na kateri 
je igrala skupina, ki smo jo poime-
novali Garjava mačka. Po uspešni 
predstavi smo naročili še pice in jih 
pojedli kar na odru. Naslednji dan 
je že sledila druga predstava, v ka-
teri je v glavnih vlogah zablestela še 
druga skupina igralcev. Obe pred-
stavi sta bili zelo uspešni, zato smo 
se udeležili tudi Območnega tek-
movanja otroških in mladinskih gle-
daliških skupin v Grosuplju. Kmalu 
se bo skupina ponovno zamenjala, 
saj se bomo srednješolske igralke 
pridružile starejši skupini Drzne in 
lepi. 
Barbara Glavan, 
SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
ROCKER jon BON JOVI
»Bodi poseben, edinstven, izstopaj, pokaži svoj glas in ljudje se te bodo 
zapomnili!« pravi eden izmed najboljših predstavnikov rock glasbe sve-
ta. Seveda, kdo drug, če ne Jon Bon Jovi. To pa  pravzaprav ni samo 
njegova misel, temveč vodilo njegovega življenja.
Jon se je rodil leta 1962 v ameriški zvezdni državi New Jersey kot sin 
dveh nekdanjih članov ameriške mornarice. Odraščal je v Sayrevillu in 
tam obiskoval gimnazijo. Že kot majhen deček je pisal pesmi in pri svo-
jih sedemnajstih letih izdal prvi album z naslovom The power station 
years. Zaslovela je pesem Runaway, v kateri opisuje življenje in stiske 
mladih. Medtem ko so njegove pesmi postajale vse bolj slavne, si je 
John Bongiovi spremenil priimek ter ime v Bon Jovi in ustanovil istoi-
mensko skupino, ki se je na glasbeni sceni obdržala vse do danes. 
Kmalu je izšel drugi album, takoj za njim še tretji. Skupina je že na za-
četku doživela velik uspeh, saj so četrti album, Slippery when wet, z 28 
milijoni izvodi v celoti razprodali povsod po svetu. Pesmi tega albuma 
pa so postale svetovne uspešnice, ki jih še danes velikokrat slišimo po 
radiju. Mednje spada npr. pesem Livin' on a Prayer ali pa pesem You 
give love a bad name; o tem, kako je iskan, pa pove v pesmi Wanted 
dead or alive. Leta 1988 so izdali še peti album, nato pa se je skupina 
odločila za krajši odmor. Jon je med tem deloval kot igralec, obenem 
pa se je v istem letu poročil z svojo srednješolsko ljubeznijo Dorotheo 
Hurley. Skupaj sta si ustvarila lepo družino s štirimi otroki. 
Ko se je po premoru skupina Bon Jovi spet združila, je sledila izdaja 
novega albuma Crush z najslavnejšo pesmijo It's my life. V njej Bon Jovi 
poudari samosvojost in odločnost, obenem pa sporoči svetu, da se le 
enkrat živi in da je življenje potrebno zajemati z veliko žlico. Vrstile so 
se turneje, koncerti in leta 2004, ko se mu je rodil še zadnji sin, je izdal 
nova dva albuma. Najpomembnejša pesem tistega obdobja ima naslov 
Have a nice day. Tudi ta predstavlja posebnost, a hkrati prednost življe-
nja slavnega rockerja. Govori o tem, kako nesmiselno se je ozirati na 
mnenje drugih in pričakovanja družbe. V prihodnje je nastalo še kar ne-
kaj posamičnih pesmi, kot sta npr. What about now ali pa Lost Highway. 
Jona Bon Jovija pa smo kar nekajkrat lahko opazili v raznih serijah in 
filmih. V preteklem letu je bil izdan zadnji album skupine. Ta nosi naslov 
This house is not for sale. Najbolj poslušane pesmi v tem trenutku so 
Roller coaster, Knockout in God bless this Mess. 
Kot sam pravi, je bil v življenju blagoslovljen z vsemi uspehi. To želi po-
vrniti s svojo dobrodelnostjo tako, da skrbi za brezdomne otroke ter z 
doniranjem denarja dobrodelnim društvom. Zase pravi, da ga razvese-
ljuje družina, filmi ter avtomobili, predvsem tisti znamke Porsche. Je pa 
tako kot večina rockerjev ljubitelj Harley Davidsonovih motojev. Njegov 
nasvet za uspešno življenje pa je: »Odrasti, a se ne postaraj, in resnično 
bodi živ, dokler živiš. Ko sem bil mlajši, nisem vedel, kaj bo prinesel 
jutrišnji dan. Tudi zdaj, ko jih bom imel 40, ne vem, kaj bo jutri. In to 
je tisto, kar je tako razburljivo. Začrtajte si prihodnost, a to naredite s 
svinčnikom. Pot pred vami je tako dolga, kot si jo naredite. In naredite 
si jo takšno, da bo vredna potovanja.«
Maja Gorišek,
OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
Punca med fanti pri nogometu
Intervjuvala sem Niko Jaklič, učenko 7. razreda PŠ Višnja Gora, ki je zagre-
ta nogometašica, saj trenira in igra nogomet samo s fanti. S tem člankom 
želim tudi ostalim dekletom pokazati, da nogomet ni šport samo za fante. 
Maša: Kdo je tvoj idol pri nogometu? Ali si se zaradi njega odločila igrati 
nogomet? 
Nika: Moj idol je Lionel Messi. Ne, za to so me navdihnili prijatelji, s kate-
rimi sem igrala nogomet.
Maša: V čem najbolj uživaš pri nogometu?
Nika: Pri tem, da je nogomet skupinsko delo in potrebuje dobro taktiko.
Maša: Na kaj te spomni beseda nogomet?
Nika: Na motivacijo za šport, skupinsko delo.
Maša: Kako pa so to, da je v njihovo skupino prišla punca, sprejeli fantje?
Nika: Nekateri so me hitro sprejeli, nekateri pa me še zdaj ne sprejemajo 
dobro.
Maša: Misliš, da moraš imeti trdo kožo, ker igraš med samimi fanti? Te kdo 
kdaj zbada zaradi tega?
Nika: Ja, saj imajo fantje drugačen karakter kot punce. Zbadali pa so me 
samo, ko sem prvič prišla v skupino.
Maša: Kako pa so to, da njihova hčerka želi igrati nogomet, sprejeli doma?
Nika: Niso imeli posebnega mnenja, to so sprejeli, saj sem si tega že dolgo 
želela.
Maša: Te trener kot punco obravnava drugače kakor fante?
Nika: Ne, kar pa je tudi prav, saj se mora do vseh članov enako obnašati.
Maša: Ali si kdaj razmišljala, da bi se vpisala v žensko nogometno reprezen-
tanco oziroma ekipo, v kateri igrajo samo ženske? Zakaj?
Nika: Ja, saj je to ena izmed mojih največjih želja.
Maša: Po katerem pregovoru oziroma pravilu se ravnaš pri nogometu?
Nika: Ne stori nekomu tistega, kar nočeš, da drugi storijo tebi.
Kot vidite, nogomet ni šport samo za fante, čeprav nekateri fantje to težje 
sprejmejo.
Morda zato, ker se bojijo, da bi jih punce premagale .
                                                                              
Maša Vozelj, PŠ Višnja Gora
Človek z največ ukradenimi žogami
Le kdo ga ne pozna? Je Brooklynčan in po mnenju mnogih najboljši ameriški športnik 
20. stoletja, igralec z največ nagradami v zgodovini lige NBA, košarkar, ki je bil trikrat 
izbran za igralca z največ ukradenimi žogami. Označujejo ga kot najboljšega košarkar-
ja vseh časov. Je zvezda. Je legenda. Je Michael Jordan.
Michael Jeffrey Jordan se je rodil 
17. februarja 1963 v Brooklynu. 
Obiskoval je srednjo šolo Emsley A. 
Laney High School v Wilmingtonu. 
Tam se ni ukvarjal samo s košarko, 
temveč tudi z igranjem baseballa in 
ameriškega nogometa. V zadnjem 
letniku je v sezoni povprečno do-
segel trojni dvojček in sicer 69,1 
točke, 11,6 skoka in 10,1 podaje na 
tekmo. Zaradi svojega truda je leta 
1981 pridobil košarkarsko štipendi-
jo na Univerzi Severne Karoline. Na 
univerzi je bil imenovan za novinca 
leta s povprečjem 13,4 točke na 
tekmo in 35,4% doseženih košev. 
Kaj kmalu je na univerzi prišlo do 
prelomnice v njegovi karieri, saj je 
Michael na finalni tekmi univerzite-
tne lige NCAA dosegel odličen koš 
proti ekipi Georgetown Hoyas, ki 
jo je vodil Patrick Ewing, kasnejši 
tekmec v ligi NBA. Eno leto pred za-
ključkom svojega študija je zapustil 
univerzo in se seveda kot odličen 
košarkar prijavil na nabor lige NBA 
1984. 
Leta 1986 se je Michael vrnil nazaj 
na univerzo in uspešno diplomiral. 
Kmalu po sprejemu v ekipo je v svoji 
prvi sezoni (1884/85) dosegel 28,2 
točki na tekmo z 51,5% doseženih 
košev. Zaradi tega je kar hitro postal 
ikona občinstva in kmalu je pristal 
na naslovnici takrat zelo znamenite 
revije Sports Illusrated z glavnim 
naslovom » Zvezda je rojena!«.  V 
njegovi drugi sezoni mu je pot pre-
križal zlom stopala, zaradi katerega 
je Michael izpustil 64 tekem. Po 
okrevanju je zablestel pri igri proti 
Boston Celticsom, ki veljajo za ene-
ga najboljših klubov v zgodovini lige 
NBA, in v drugi tekmi dosegel zma-
govalnih oziroma rekordnih 63 točk. 
Njegova uspešna zmagoslavna kari-
era se je končala 6. oktobra 1993 z 
upokojitvijo zaradi izgube želje po 
igranju. Kasneje pa je dodal, da je 
k tej odločitvi prispevala tudi smrt 
njegovega očeta, ki je bil umorjen 
23. julija 1993. 25. septembra 2001 
je Jordan najavil svojo vrnitev v ligo 
NBA z Wizardsi, svojo plačo pa je 
namenil žrtvam terorističnih napa-
dov 11. septembra 2001. Po svoji 
tretji, tokrat dokončni upokojitvi, se 
je Jordan še naprej ukvarjal s špor-
tom. Ampak ne samo to, postal je 
prvi nekdanji košarkar lige NBA, ki 
je lastnik franšize.
Pa še izjava Michaela Jordana: »V 
svoji karieri sem zgrešil več kot 
9000 košev. Izgubil sem več kot 300 
tekem. 25-krat so mi zaupali met, 
odločilen za zmago, in sem zgrešil. 
Znova in znova in znova sem doži-
vljal neuspehe v življenju. Ravno 
zato mi je uspelo.«
Viri:
https://www.aktivni.si/
psihologija/5-najbolj-navdihujocih-
-izjav-slavnih-sportnikov/
https://sl.wikipedia.org/wiki/Mi-
chael_Jordan 
Nina Jovanović, 
OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
18
maj 2017 številka 4 Mlado Klasje
Njegovo veličanstvo konj
Za jahanje konj me je navdušila 
moja starejša sestra, ki konje obo-
žuje že od svojega otroštva. Naučila 
me je osnov jahanja in v meni vzbu-
dila ljubezen do konj. Zdaj ji že malo 
pomagam pri čiščenju Markiza in 
upam, da bom nekoč tako dobra, 
kot je ona.
Konji so zelo čuteča in inteligentna 
bitja, ki so po svoji naravi plašna, 
imajo izreden spomin, rada in hva-
ležno sprejemajo pohvalo, težko pa 
prenašajo krivico in slabo ravnanje, 
ki si ju zapomnijo in jahaču ne za-
upajo več. Konj je socialna žival, ki 
nenehno potrebuje družbo. Nje-
govo naravno okolje so prostrane 
stepe in savane, zato ljubi svetlobo 
in veter, vročino in mraz pa soraz-
merno dobro prenaša.
V hlevu morata vladati red in čisto-
ča ter predvsem mir. Hlev mora biti 
svetel, zračen in brez prepiha. Vsak 
dan ga je potrebno temeljito očisti-
ti. Kot nastil se najpogosteje upo-
rablja pšenična slama ali žagovina, 
lahko pa tudi oblanci, listje in šota. 
Nastil mora biti suh, čist, ne plesniv 
in brez škodljivih primesi. Konja 
očistimo vsaj enkrat dnevno oz. po 
potrebi. Čistiti začnemo vedno na 
levi strani od glave nazaj, nato isto 
ponovimo na desni strani živali. Za 
čiščenje uporabljamo mehko krta-
čo, kovinsko, plastično ali gumijasto 
strgalo za čiščenje krtače in rahlja-
nje delov dlake, strgalo za otiranje 
znoja in vode s kože, gumijasto vo-
dno strgalo, ki se pritrdi na cev za 
vodo in ga uporabljamo pri kopanju 
konja, gobe in krpe za umivanje in 
čiščenje oči, nozdrvi, vimena itd., 
grobo (sirkovo) krtačo, čopič in klin 
za čiščenje kopit, glavnik in škarje za 
grivo in rep. Da se ne bi prenašala 
različna kožna obolenja, mora imeti 
vsak konj svoj pribor za čiščenje. 
Konja vselej vodimo z leve strani. 
V levi roki držimo konec vajeti, z 
desno roko pa držimo vajeti pod 
brado konja. Za varnost jahača je 
pomembna primerna obleka, obu-
tev in obvezna jahalna čelada. Glas 
uporabljamo za pomirjanje konja 
– uporabljamo le jasen, miren ton 
glasu.
Jahanja se ni mogoče naučiti na 
hitro. Z vztrajnostjo jahač vedno 
bolj razume konja, spozna njegovo 
naravo in način, kako se mu pribli-
žati, tako pa naraščata tudi njegova 
sproščenost in pogum. 
»Jahanje ni le šport, je sodelovanje 
z veliko večjim partnerjem od nas, 
ples z bitjem, ki govori drugačen je-
zik, in zaupanje živali, ki ima lastno 
mišljenje,« mi je za zaključek pove-
dala moja sestra.
Viri:
Jahač 1, Konjeniška zveza Slovenije, 
Slovenska konjeniška akademija. 
Neža Zvonar, 
OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični
Hip hop
Hiphop ni samo ples, ampak je način življenja in subkultura. Začel se je raz-
vijati v Bronxu leta 1970. Prvi dejavnik njegovega razvoja naj bi bila izgradnja 
ceste skozi naselje. S tem naj bi se naselje začelo spreminjati v geto, kjer se 
je ob revščini in odmaknjenosti ljudi začela razvijati subkultura, imenovana 
hiphop. Hiphop združuje štiri elemente in to so B-boying, rapping,   DJ-ing 
in grafitarstvo. Prvi, ki je te elemente povezal in jim dal ime hiphop, je bil DJ 
Afrika Bambaataa. Kot osnovne vrednote hiphopa je oznanil ljubezen, mir, 
enotnost in druženje. 
B-boying
Prvi element, ki je hip-hop sploh opredelil, je bil ples, ki so ga kasneje poi-
menovali B-boying. Mediji so v 80. letih razvili izraz breakdance, ki dejanski 
B-boying meče v isti koš kot popping, locking in podobne zvrsti plesa. Ravno 
zaradi tega se danes za B-boying uporablja izraz breaking. Leta 1973 je Dj 
Kool Herc organiziral zabave, na katerih je uporabljal dva gramofona in s tem 
dosegel podaljševanje in združevanje bolj energičnega, t. i. break dela glasbe.  
S tem je dal plesalcem možnost, da izvajajo več plesnih gibov zapored. Sam 
B-boying je bil najprej stoječ, šele kasneje pa je prišlo do tako imenovane-
ga footworka. Prva plesalca, ki sta ga uporabila v plesu, sta bila The Nigger 
Twins.  To sicer še ni bil pravi footwork, saj ni bil tako povezan. Bil je tudi 
mnogo bolj tog. Footwork je postal veliko manj raztrgan z gibom sixtep, ki sta 
ga razvila B-boy spy in Trac-2.
Glasba 
Hiphop glasba ima močne korenine v ameriškem funku. Plesna hiphop glasba 
izhaja iz tako imenovanega breaka. To je del glasbe, kjer vokal utihne, precej 
poudarka pa je na ritmičnih in instrumentalnih vložkih. Sam break je iz funka 
izločil DJ Kool Herc, saj je kratke ritmične breake na zabavah vrtel enega za 
drugim, da so lahko plesalci plesali. Ta način vrtenja glasbe je poimenoval 
Merry Go Round. Nadgradil ga je DJ Grandmaster Flash, ki je tehniko vrtenja 
več zaporednih breakov nadgradil z idejo dveh gramofonskih plošč povezanih 
z malo mešalko. S tem je dejansko dobil novo zvrst glasbe in inštrument. Di-
džej je od takrat naprej s svojo domišljijo skrbel, da se zabava nikoli ne konča. 
Tretji didžej, ki je hiphopu začrtal smernice, pa je bil že prej omenjeni Afrika 
Bambaataa.  Slovel je po izredno širokem spektru glasbe. V glavnem je zdru-
ževal vse takratne žanre v eksplozivno kopel novosti in s tem spektakularno 
napovedal prihod hiphopa.
Grafiti
V preteklosti je bila vloga  grafitov sporočanje in niso imeli namena izražanja 
v umetniškem smislu. Tak izraz so dobili šele med letoma 1960 in 1970 v 
obdobju delavskih in študentskih nemirov v Evropi. Na berlinskem zidu so 
grafitarji začeli tekmovati v izvirnosti. S tem so si grafiti pridobili medijsko po-
zornost. Dodaten zagon so dobili z izumom barv v spreju. Vse to je pripeljalo 
do kulture grafitarjev.
Grafiti so umetniško vrednost poznali že v dvajsetih letih dvajsetega stoletja, 
ko so jih uporabljali umetniki, kot sta Picasso in Picabia, težko pa je natančno 
določiti čas rojstva modernih grafitov.  Znano je, da so se začeli razvijati v 
New Yorku. Opazili so, da se je v zmedi napisov vedno večkrat pojavil napis 
Taki-138. Sklepali so, da je to podpis, in tako se je pojavil nov trend podpiso-
vanja. Vse skupaj se je preneslo na vagone in oblasti so se začele spraševati, 
ali naj grafite uvrstijo med umetnost ali vandalizem. Danes  o grafiti tako 
ilustracije kot napisi in so večinoma napisani z namenom izražanja ali pa spo-
ročanja informacij množicam.
Rapanje
MC (Master of Ceremonies) izhaja iz rimokatoliške cerkve, naziv pa je pri-
padal osebi, ki je skrbela, da so ceremonije nemoteno potekale. Izraz se je 
preko jamajške kulture prenesel v ZDA, kjer se je prijel v hiphop subkulturi ter 
glasbi. MC je torej ta, ki na zabavi ob didžeju s svojim iznajdljivim in drznim 
jezikom dviguje in zabava množico. Z razvojem hiphopa se vloga MC-ja ni do-
sti spreminjala, se je pa zato spremenil pomen same kratice. Danes pomeni 
mic controller. Kool G Raper je rekel, da je MC ta, ki skrbi, da žur nikoli ne 
zamre.
Že v tem hitrem pregledu hiphop subkulture zaznamo njeno kompleksnost. 
Celotna subkultura temelji na pozitivnih vrednotah, ki jih je opredelil DJ Afri-
ka Bambaataa. Med pripadniki te subkulture je čutiti močno povezanost, saj 
jih žene isti »vibe« ali podoben pogled na svet. Hiphop je v novejši zgodovini 
precej pomembno vplival tako na razvoj današnje glasbe kot na način življe-
nja. Zdi se mi, da bi bilo življenje v getih še bolj neperspektivno brez plesa, 
glasbe in načina izražanja, tako pa so tamkajšnji prebivalci dobili nek nov za-
gon in upanje, da se bo kdaj kaj spremenilo na bolje. 
Vir slike: http://www.drustvogor.org/archives/portfolio-items/urbano-deja-
nje-2016?portfolioID=1327
Rok Omejec, SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
Depresija - epidemija  
današnjega časa
Ste vedeli, da ima eden od štirih 
otrok težave z mentalnim zdrav-
jem? To pomeni najmanj pet otrok 
v povprečni slovenski osnovnošol-
ski učilnici. Depresija je v zadnjih 
letih tako razširjena, da je praktič-
no epidemija med najstniki. Toda 
ali se dejansko zavedamo znakov 
in posledic depresije? Največja na-
paka, ki jo starši lahko zagrešijo, 
je, da najstnika ne poslušajo. Kon-
kreten primer je npr. Sue Klebold, 
mati Dylana Klebolda, morilca na 
srednji šoli Columbine, ki je  pred 
osemnajstimi leti skupaj s prijate-
ljem Ericom Harrisom pobil skupno 
kar 13 ljudi. Storilca sta se ob koncu 
pokola ubila tudi sama. Za njegove 
znance, sorodnike in prijatelje je 
bil to ogromen šok. Kaj je lahko na 
videz mirnega, prijaznega in učno 
uspešnega najstnika potisnilo čez 
rob do točke, ko je njegova agre-
sija prekoračila meje »normale«? 
Po kasnejši podrobni analizi njego-
vih dnevnikov so Dylana psihologi 
diagnosticirali z depresijo, ki naj bi 
bila posledica dolgoletnega ustra-
hovanja. V dnevniku je večkrat ja-
sno zapisal, da hoče končati svoje 
življenje in se pritoževal nad svojim 
ljubezenskim in socialnim življe-
njem na sploh. Njegova mati, Sue, 
je kasneje poudarila, da so bili znaki 
sinove depresije zelo očitni, a se za-
radi svojega lastnega stresa in spo-
štovanja do sinove zasebnosti v te 
stvari ni poglabljala. Toda ali lahko 
pri tako drastičnih karakternih spre-
membah res govorimo o spoštova-
nju zasebnosti ali na ta način osebi 
le škodimo? Zatrta depresija veliko-
krat vodi v agresivno vedenje, ki je 
sproženo tudi zaradi raznih drugih 
dejavnikov. Znaki tega so konstan-
tna razdraženost in neprimerno 
vedenje, izguba samega sebe, celo 
početje ilegalnih stvari, saj osebek z 
depresivno motnjo po navadi izgubi 
voljo do življenja, do dobrega ugle-
da (ki je precej pomemben v siste-
mu, ki narekuje, kako bo potekalo 
naše življenje) in s tem vsakršno 
spoštovanje pravil. Da ne omenja-
mo, kakšen vpliv je imela tragedija 
na Kleboldove in na njihovo psihič-
no zdravje ter socialno življenje. 
Seveda je razumljivo, da so starši 
pogosto raztreseni in posledično 
nepozorni, vendar si je vredno vzeti 
čas za svojega otroka in nanj pogle-
dati z druge perspektive ter mu, v 
primeru odkritih težav, pomagati in 
omogočiti srečno in dolgo življenje. 
Kakšen vpliv bi to imelo na naš svet! 
Ljubezen ni dovolj. 
Viri: 
http://www.stat.si/StatWeb/
News/Index/5133
http://www.acolumbinesite.com/
dylan/writing/journal/jindex.php 
https://www.youtube.com/
watch?v=7xfyN-yBZ7c 
Manca Kepa, OŠ Stična
Intervju z rokometnim trenerjem Urošem Šparlom
Spraševal sem trenerja o njegovi rokometni poti.
Kdaj ste začeli trenirati rokomet?
Rokomet sem začel trenirati v šoli 
v šestem razredu, to je bila inte-
resna dejavnost, v osmem razre-
du, ko sem bil star 14 let, pa sem 
začel igrati v rokometnem klubu 
SVIŠ.
Kdo vas je navdušil za rokomet?
Pravzaprav so me navdušili sošol-
ci, nekaj jih je igralo rokomet, kar 
mi je bilo všeč in sem se odločil, 
da bom začel trenirati tudi sam.
Kdo je bil vaš idol?
Moj idol je bil Uroš Šerbec, levi-
čar, ki je igral za RK Celje Pivovar-
na Laško in za slovensko repre-
zentanco.
Ali ste zadeli veliko golov?
Ne vem točno, to bi moral pogle-
dat v knjigo Naša Zgodba … Na 
začetku, ko smo igrali še v 3. in 2. 
ligi sem dajal kar veliko golov, v 1. 
ligi pa malo manj.
Za kateri klub ste igrali?
Ves čas sem igral za rokometni 
klub SVIŠ.
Koliko časa ste trenirali roko-
met?
18 let.
Kako ste gledali na trenerja ta-
krat in kako zdaj, ko ste sami 
trener?    
Zdaj ko sem trener, se učim iz na-
pak svojih trenerjev. Poskušam 
biti čim boljši, učim se tudi od 
trenerjev, ki so zdaj v vrhu roko-
meta. Nekateri trenerji so mi bili 
bolj všeč, drugi malo manj. Čisto 
odvisno od izbranega pristopa.
Kdaj ste postali trener?
Trener sem bil že kot študent, ta-
krat sem prevzel mini rokomet. 
Potem sem imel ekipo mlajših 
dečkov B v sezoni 2001/2002. 
Nato pa sem začel čisto na novo 
z vašo generacijo, tu sem zdaj že 
tretje leto.
Ali ste si kdaj želeli trenirati kaj 
drugega kot rokomet?
V mladosti sem imel željo igrati 
hokej, zato ker je moj oče treniral 
hokej.
Ali bi šli še enkrat isto pot v zvezi 
z rokometom?
Ja, definitivno. Edino začel bi 
mlajši, kot vi, ne šele pri 14ih le-
tih.
Tilen Slapničar, OŠ Stična
Markiz in Ana
19
maj 2017 številka 4 Krajevne skupnosti
Grosupeljski veterani na  
10. pohodu na Krašnji Vrh
OZVVS Bela krajina je v sodelovanju 
s Planinskim društvom Metlika 6. 
maja organiziral deseti tradicional-
ni pohod iz Metlike na Krašnji Vrh v 
spomin na organizacijo Sprejemne-
ga centra za prebežnike iz JLA na Vi-
nomeru leta 1991. Poleg domačih 
članov, smo se pohoda udeležili še 
veterani iz Grosuplja, Novega me-
sta in Kočevja.
Iz OZVVS Grosuplje, se je tega po-
hoda udeležilo 5 pohodnikov. Zbrali 
smo se na Pungartu, v centru Me-
tlike, kjer nas je najprej nagovoril 
župan občine Metlika Darko Zevnik, 
nato še predsednik OZVVS Bela kra-
jina Matija Brunskole. Po izrečeni 
dobrodošlici smo krenili na pot dol-
go približno 15 km in po dobrih treh 
urah prispeli na cilj, Krašnji vrh 542 
m, to je najvišja točka občine Me-
tlika, kjer sta že čakala dva pečena 
odojka in dobra domača kapljica ter 
domači harmonikar, ki je poskrbel 
za dobro vzdušje. Ko smo napolnili 
želodce, smo se v skupinah povzpe-
li na razgledni stolp, si ogledali Belo 
krajino ter širšo okolico. Mogočni 
Gorjanci so kot na dlani, lepo se 
vidi hrvaški Klek, naš Snežnik, Mir-
na gora 1048 m,  Krim 1108 m ter 
Polhograjski Dolomiti. Po ogledu na 
stolp, smo se nekateri podali še v 
plezalno steno, saj Krašnji vrh pre-
more tudi to.
Po dobrih treh urah smo se spu-
stili do bližnje vasi Radovica, ter si 
ogledali osnovno šolo iz časov soci-
alizma, z imenom »Brihtna glava«, 
ki je delovala do leta 1957, ter v 
sosednji stavbi muzej, kjer hranijo 
27.000 let staro okostje jamskega 
medveda. Po končanem ogledu nas 
je avtobus odpeljal na izhodišče v 
Metliki. Polni lepih vtisov z druže-
nja z gostoljubnimi Belokrajnci smo 
se odpravili proti domu, drugo leto 
pa se spet vidimo!
Jože Erjavec
30 let delovanja Kinološkega  
društva Grosuplje
Minilo je kar nekaj časa, ko smo objavili članek  v občinskem časopisu, zgodilo pa se 
je toliko zanimivih dogodkov  v in okoli Kinološkega društva Grosuplje.
Naj povem, da smo v lanskem letu 
praznovali 30. obletnico obstoja in 
delovanja našega društva, kjer smo 
se spomnili na nekatere najbolj za-
služne člane našega društva in jim 
podelili priznanje. Dogodka so se 
poleg članov društva, ter simpati-
zerjev udeležili tudi župan občine 
Grosuplje mag. Peter Verlič, pred-
sednik Kinološke zveze Slovenije 
Egon Dolenc predsednik občinske 
uprave občine Grosuplje Dušan Ho-
čevar itd., torej ljudje, ki se zaveda-
jo, kako velik pečat je pustilo naše 
društvo v občini Grosuplje, Ivančna 
Gorica in Škofljice ter širše, saj ima-
mo v naših tečajih praktično ljudi iz 
vse Slovenije.
Danes društvo šteje preko 100 ak-
tivnih članov, skupno pa smo izšola-
li preko 6300 psov. Smo pridruženi 
člani FCI, Svetovne kinološke zveze, 
za katero izpolnjujmo vse pogoje, 
to pa pomeni, da imamo vrhunsko 
usposobljen strokovni kader, poli-
gon, ter ostale materialne pogoje. 
Pokrivamo praktično vse tečaje za 
mlade pse, Rally obedience, IPO 
(iskanje, poslušnost, obramba), sle-
denje, ter tudi novo zvrst Obedien-
ce. Z vsakim opravljenim tečajem 
garantiramo z svojim znanjem, psu 
pa izdamo delovno knjižico, kamor 
se vpisujejo vsi uradno opravljeni 
izpiti ali dosežki na različnih tekmo-
vanjih, ki veljajo po celem svetu. Si 
predstavljate, da hodite v srednjo 
šolo ali opravljate izpit na fakulteti, 
na koncu pa vam ne izdajo spriče-
vala o uspešno opravljeni srednji 
šoli ali ne vpišejo izpita v indeks. 
Na žalost se ravno to dogaja pri šo-
lanju psov, ko nam različna društva 
ali posamezniki nudijo tečaje, ki pa 
nimajo na koncu epiloga in obisko-
valci teh tečajev običajno končajo z 
doma natisnjenim potrdilom v roki 
brez veljave ali pa tudi to ne.
Pokrivamo vse starostne kategori-
je psov, tako lahko pri nas začnete 
s šolanjem že dva meseca starega 
kužka, ko ga vpišete v malo šolo. 
Odlično smo se prilagodili dana-
šnjemu hitremu življenjskemu tem-
pu, saj vpisujemo v tečaje skozi vse 
leto in se po potrebi dogovarjamo 
z lastniki psov individualno glede 
na čas in želje, ki ga imajo na raz-
polago. Jasno je tudi, da šolamo 
praktično vse vrste pasem psov in 
tukaj delamo prave male čudeže, 
ko nekatere pasme, ki so manj do-
vzetne za posamezne vaje ali disci-
pline pripeljemo do naravnost zavi-
dljivega znanja. Vsak lastnik psa si 
želi, da bi lahko gledal ponosno na 
svojega psa, na njegovo obnašanje 
v specifičnih situacijah, ko smo na 
sprehodu ali kje drugje, ter da lju-
dje ne občudujejo le njegov zunanji 
videz, ampak tudi njegove reakcije 
in splošno obnašanje, da pes pride 
do lastnika, ko ga ta pokliče itd. Na 
srečo se zavest ljudi glede šolanja 
psov povečuje, saj se vse več lastni-
kov pasjih prijateljev zaveda, da se 
z nakupom psa proces šolanja in 
socializacije šele začenja. 
V Kinološkem društvu Grosuplje vas 
vabimo, da se nam na tej poti pri-
družite in omogočite svojemu psu 
kar najbolj optimalen razvoj, sami 
pa v društvu najdete prijatelje, s ka-
terimi lahko postanete nerazdružlji-
vi. Saj veste, kako pravijo, da imata 
dva lastnika psov temo za razgovor 
ure in ure.
Edvard Vrenčur
19. KOLESARSKI 
MARATON TREH OBČIN
- Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje –
bo v nedeljo, 4. junija 2017,
s startom ob 9. uri na Kolodvorski cesti.
Start in cilj maratona vseh prog bosta v centru Grosuplja na Kolodvorski 
cesti. Cesta bo zaprta za promet; za udeležence bo postavljen šotor; v 
bližini bodo zagotovljena parkirišča.
Tri asfaltirane proge enake kot v preteklih letih, bodo potekale po ob-
činah Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica s startom ob 9. uri, in 
sicer:
 92 kilometrska proga z vzponom na 600 metrov visok Korinj za 
dobro pripravljene rekreativce;
 80 kilometrska proga po isti trasi, le brez vzpona na Korinj; 
 56 kilometrska proga, delno skrajšana v občini Ivančna Gorica.
MTB proga v dolžini 30 km s startom ob 9.20 uri je primerna samo za 
gorska kolesa speljana po novi Slovenski turnokolesarski poti (STKP) z 
vzponom na Kucelj.
Za družine, manj pripravljene kolesarje, predvsem tiste, ki želijo uživati 
v druženju in neokrnjeni naravi, bo organiziran DRUŽINSKI MARATON 
v dveh variantah, 27 in 16 km. Pot je delno makadamska. Start bo ob 
9.10 in 9.30 uri.
Za spremljevalce, ki ne bodo kolesarili, pa bo organiziran pohod na Ce-
rovo z ogledom učne poti »Po sledeh vodomca«.
Otroci do 15. leta starosti se maratona lahko udeležijo le v spremstvu 
odrasle osebe. Maraton bo potekal v normalno odvijajočem prometu 
ob upoštevanju cestno-prometnih predpisov, navodil in opozoril or-
ganizatorja.  Za usmerjanje na križiščih bo poskrbljeno. Računamo na 
strpnost med udeleženci, saj organizator ne prevzema odgovornosti za 
škodo, ki bi jo udeleženci povzročili ali utrpeli. Za vse udeležence je ob-
vezna uporaba zaščitne čelade.
S t a r t n i n e:
- MARATON (cestni in MTB)  20 evrov; v predplačilu do 1. 6. 2017 
znaša 15 evrov. Za skupine 10 ali več udeležencev in za imetnike 
olimpijske kartice se prizna popust 3 evre (popusti se ne seštevajo);
- DRUŽINSKI MARATON: 10 evrov za odrasle in 1 evro za otroke do 
15. leta starosti. Popustov ni.
- POHOD: 5 evrov.
Startnino je možno plačati:  
-  na startu od 7.30 do 8.45; 
-  preko interneta: www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.si/maraton  od 
10. 5. 2017 do vključno 1. 6. 2017 do 12. ure; 
-  v Piceriji Sonček na Kolodvorski cesti 2 v Grosuplju, do vključno 1. 
junija 2017 do 12. ure.
Na internetni strani bodo sproti objavljene vse informacije v zvezi z ma-
ratonom, dodatne pa so na voljo na tel. 031-206-745 po 16. uri.
Udeležencem s plačano startnino bodo ob progah na voljo okrepčila in 
potujoči servisi; ob vrnitvi kupona na cilju pa bo vsak udeleženec dele-
žen malice, darila, medalje in žrebanja praktičnih nagrad. Posebna pri-
znanja bodo prejeli najstarejši in najmlajši udeleženec ter najštevilčnej-
ša skupina. Glavna nagrada je kolesarski računalnik Garmin Edge 520. 
Novost na letošnjem 19. maratonu treh občin:
Uporabniki kolesarskega socialnega omrežja Strava se boste lahko po-
merili tudi v virtualni tekmi iz Krke na Korinj. Vzpon na Korinj predsta-
vlja le en odsek na trasi maratona in je dolg 4,3 km z 280 m višinske 
razlike. Več informacij dobite na: www.kolesarsko-drustvo-grosuplje.
si/maraton.
Vljudno vabljeni! 
Kolesarsko društvo Grosuplje
Pes dokazano pozitivno  vpliva  na družinske  odnose, saj je neke vrste tera-
pevt (Foto: Barbara Horvat)
20
maj 2017 številka 4 Šolstvo
112, 113 - kdo na pomoč hiti?
Vse učence 1. razredov OŠ Stična je zanimalo, kdo rešuje naša življenja ter kako reše-
valna akcija poteka. Na skupnem tehniškem dnevu, ki je bil v četrtek, 13. 4. 2017, so 
prvošolci dobili odgovore iz prve roke.
Svoje delo, ki je poklicno ali samo ljubiteljsko, so 
nam predstavili policisti, reševalci in gasilci. Tako 
obliko srečanj imamo že nekaj let in tako postaja 
že tradicionalno.  Vsa leta smo ga izvajali na igrišču 
PŠ Višnja Gora. Ker letos na tej šoli poteka gradnja 
prizidka, smo srečanje organizirali pri PGD Stična. 
Na velikem prostoru pred gasilskim domom v  Stič-
ni so nam policisti pokazali svoje avtomobile, mo-
tor, orodje in razne pripomočke. S seboj so pripe-
ljali tudi psa. Pokazali so nam, kako rešujejo ljudi in 
preprečujejo razna nevarna dejanja.  
Reševalca sta nam prikazala, kako pomagajo po-
nesrečenim oziroma poškodovanim ljudem, ki jih 
oskrbijo in čim hitreje pripeljejo do bolnišnice. 
Gasilci so nam prikazali različne načine gašenja 
ognja in nas poučili, kako ravnati, da ne pride do 
večjega požara in posledično do poškodb.
Bilo je zanimivo. 
Vsem se zahvaljujemo za sodelovanje. Še posebej 
pa policistu Mišigoju in gasilcem PGD Stična za nji-
hov gostoljuben sprejem.  
Barbara Polajžer
Z razglednicami spoznavamo svet in ljudi
Na OŠ Stična je v letošnjem šolskem letu potekala simpatična dejavnost, ki je iz sprva skromne ideje za motivacijo pri pouku geografije prerasla 
v navdušujočo celoletno aktivnost šestošolcev in sedmošolcev na matični šoli in na PŠ Zagradec. Takole je svojo izkušnjo povzela učenka Zoja 
Peteh iz 7. b razreda.
Učenci OŠ Stična na  
POP-TV in Radiu 1
Učenci in učenke izbirnega predmeta ŠNO s PŠ Višnja 
Gora in matične šole OŠ Stična so se kot mladi novinarji 
podali v novinarske vode.
Na POP-TV so spoznali delo novinarjev in urednikov na televiziji. Gregor 
Trebušak, urednik in voditelj dnevno-informativne oddaje Svet na Kanalu 
A, jim je zanimivo podal različne izkušnje iz njegovega 10-letnega novinar-
skega dela. Povedal je, da je novinarstvo način življenja, da moraš biti kot 
novinar 24 ur na tekočem z novicami po svetu. Veliko potuješ po Sloveniji 
ter včasih tudi po svetu in vsak dan spoznavaš nove kraje in ljudi. Povedal 
je še, da se mu je že zgodilo, da so ljudje vanj metali tudi kamenje, ker 
niso bili veseli njegovih vprašanj. Na splošno pa je delo novinarja zanj zelo 
zanimivo in razgibano.
Srečali so tudi Janeza Usenika, novinarja dnevno-informativne oddaje 24ur 
in člana zabavne oddaje Zvezde plešejo. Učencem in učenkam je povedal, 
da novinarsko delo opravlja že več kot deset let in mu je všeč predvsem 
zato, ker je vsak dan drugače zanimiv.
Učenci in učenke so se preizkusili tudi pred mikrofonom Radia 1, kjer sta 
oddajo vodila Iztok Gustinčič in Tomaž Klepač, poznan iz oddaje Znan obraz 
ima svoj glas. Za trenutek so jih spustili tudi v eter. Spoznali so, da je poklic 
radijskega voditelja zelo zanimiv, a tudi naporen.
Učenci in učenke so izlet zaključili z ogledom filma in vsem, kar se prileže 
zraven. Domov jih je pospremila mavrica na nebu, ki je bila zaključek po-
polnega dne.
Petra Rus Mušič, prof.
Takole se je razglednic iz Ugande razveselil 7. b
Takole pa so razglednice iz 6. c sprejeli indonezijski šolarji. 
Vse skupaj se je začelo precej suho-
parno. Prve dni v septembru nam je 
učiteljica geografije, Mojca Hrvatin, 
dala nalogo, naj vsak prinese eno 
razglednico. »Pa mora biti sloven-
ska,« je pripomnila. Prava reč, spet 
neka vznesena učiteljska ideja! Pa 
naj bo. Tu so razglednice. In sedaj?
Ob učiteljičinih nadaljnjih navodi-
lih nam je zastal dih. Razglednice 
bomo … (Orkester, tuš, prosim!) … 
poslali v Ugando, na šolo, v meste-
ce Kisubi, ki jo obiskujejo otroci iz 
revnih družin. Misel, da nekje na 
drugem koncu sveta obstajajo vr-
stniki, ki bodo prejeli naše pozdra-
ve, je bila več kot vznemirljiva. Med 
pisanjem je ves razred prevzela ra-
dostna vznesenost. Odločili smo se, 
da ugandskim šolarjem pošljemo 
tudi paket s šolskimi potrebščina-
mi. No, resnici na ljubo, je bila to-
vrstna pomoč tudi najbolj modra 
odločitev.
Na pošiljko z druge strani smo neu-
čakano čakali dolgo, predolgo. 
Nekega dne nas je učiteljica prese-
netila z veliko kuverto. Na naših za-
mišljenih obrazih s široko odprtimi 
očmi so se kmalu naslikali široki na-
smehi in sledila sta navdušeno bra-
nje in izmenjava razglednic. Pisem-
ce z nekaj podatki o šoli je priložila 
tudi učiteljica Joy. Napisala je, da je 
šola namenjena brezdomnim otro-
kom, sirotam in tistim, ki so ujeti 
v primež revščine. Ob ustanovitvi 
jo je obiskovalo 12 šolarjev, sedaj 
ima šola okoli 400 učenk in učen-
cev. Ustanova se spopada s težava-
mi, proti katerim so naši problemi 
prav smešni. Soočajo se s pomanj-
kanjem sanitarnih prostorov, klopi, 
stolov in šolskih potrebščin. Neka-
teri otroci oziroma njihovi starši 
(velja za tiste srečneže, ki starše še 
imajo) ne zmorejo plačevati viso-
ke šolnine. Pa vendar se iz njiho-
vega pisanja zrcali življenjska moč 
in pristna razposajenost. Spoznali 
smo, da so to otroci, ki iz majhnega 
ustvarjajo veliko.
Poleg novih znanj in na novo od-
kritih vrlin v nas nam je to dopiso-
vanje prineslo še eno pomembno 
izkušnjo: tisto čisto, pristno ravno-
vesje užitka in radosti ob misli, da si 
nekomu polepšal nekaj trenutkov. 
Takih občutij ne doživi vsak; biti 
moraš sam del te celote. Ampak, 
najbrž bi lahko to povedala tudi bolj 
preprosto.  
Podobna doživljanja, kot jih je za-
pisala Zoja, so zaznali tudi njeni 
sošolci in sošolke. Razglednice smo 
poslali še vrstnikom v srednjeame-
riško otoško državo Portoriko, v in-
donezijsko prestolnico Džakarto, v 
Litvo in v rusko zgodovinsko mesto 
Jaroslav.    
Pisanje razglednic je bilo našim 
učencem svojevrsten izziv. Nekoč 
samoumevne pozdrave na razgle-
dnicah, ki smo jih poslali sorodni-
kom in prijateljem iz krajev, kjer 
smo preživljali počitnice, so danes 
zamenjali elektronski pozdravi iz 
daljnih krajev, po možnosti uni-
verzalni, neosebni, brez domišljije 
in ustvarjalnosti, poslani v naglici 
vsem na seznamu in v istem tre-
nutku prispeti do naslovnikov. Take 
pozdravčke kmalu izbrišemo iz arhi-
va sporočil, pa tudi iz svojega spo-
mina. 
Spominjam se, da sem se vsake raz-
glednice, poslane po pošti, vedno 
razveselila. Vzela sem jo iz nabiralni-
ka in se nasmehnila, saj se je nekdo 
spomnil name, zame izbral kartico z 
lepo fotografijo kraja, napisal nekaj 
vtisov z dopustovanja, prilepil pisa-
no znamko in jo odnesel v poštni 
nabiralnik. Prejete razglednice so 
še nekaj časa poživljale police v sobi 
ali kuhinji, nato pa so dobile častno 
mesto v kakšni kartonasti škatli. Čez 
leta sem jih ponovno prebrala in se 
spomnila pošiljateljev. 
Ne vem, zakaj me je preseneti-
lo, ker so me učenci spraševali, 
kako napisati naslov, kam prilepiti 
znamko in kaj napisati na skromno 
odmerjen prostor za pisanje na 
razglednici. Seveda, zanje je bila 
to povsem nova izkušnja, ki jim ni 
prinesla le veščine pisanja besed 
na črte razglednice, ampak mnogo 
več. Pri tem morda niti ni bilo naj-
bolj pomembno to, da so nevede 
širili geografska obzorja in se urili v 
sporazumevanju v angleškem jezi-
ku, temveč da so zaznali, da je svet 
onkraj naših meja drugačen. Da so 
na svetu vrstniki, ki pišejo z drugač-
nimi črkami, se drugače oblačijo, 
rišejo drugačne živali in domove. 
Med njimi so otroci, ki živijo v skraj-
ni bedi, pa vendar v skromnosti 
najdejo drobce v vsakdanu, ki jih 
osrečujejo. In nekaj takih otrok so 
osrečili zvezki, sestavljanke, svinč-
niki, pobarvanke, radirke, ravnilca, 
šilčki, didaktične igre in angleške sli-
kanice, ki so jim jih z vsem sočutjem 
v zanje velikem, za nas pa majhnem 
paketu poslali stiški šolarji. 
Zoja Peteh, 7. b, in Mojca Hrvatin, 
prof. geografije
21
maj 2017 številka 4 Šolstvo
Drugačen način poučevanja in učenja –  
to je izziv sodobnega učitelja
VABILO
SLIKARSKI EX TEMPORE – 
DRAŽBA SLIK
Pred tremi leti smo v četrtem in petem razredu začeli s slikanjem na sli-
karskem ex temporu. Idejo je predstavila učiteljica Mateja Jere Grmek. 
Na predlog ravnatelja Marjana Potokarja smo prvo leto povabili našega 
soseda v novi šoli, akademskega slikarja Franceta Slano. Z veseljem se 
je odzval in nas večkrat obiskal.
Na 1. slikarskem ex temporu je predstavil nekaj svojih prepoznavnih 
slik (mačka, ribe, čolne, viteza na konju …). Učenci so dobili nalogo, da 
slikajo preobrazbe slikarjevih del. To pomeni, da so slikarja posnemali, 
vendar nekaj spremenili, tako ima na primer vitez na konju v rokah rože 
namesto meča.
Nastale so kvalitetne slike, ki smo jih v šoli ob pomoči hišnika Jožeta 
Rusa sami uokvirili. Slike so bile na nekaj razstavah. Podelili smo prve 
tri nagrade. Ocenjevala sta slikarska strokovnjaka: akad. slikar France 
Slana in študentka Likovne akademije v Ljubljani Anita Indihar Dimic.
Učiteljica in učenci smo se odločili, da bomo dela prodali na dražbi v 
dobrodelni namen in zasluženi denar porabili za nakup knjig za našo 
šolsko knjižnico, ki je že starejša in pomanjkljiva. Sredstva se bodo zbra-
la v šolskem skladu OŠ Stična s pripisom: za knjižnico na PŠ Krka.
Dražba slik bo 23. maja 2017 po končanih predstavah Festivala Pekarna 
Mišmaš, predvideno ob 18.45 v Družbenem centru na Krki. Dražbo bo 
vodila gospa Maja Sever s pomočjo gospe Nataša Lukman.
Slike si lahko ogledate na spletni strani šole http://www.os-sticna.si ali 
na dan dražbe v Družbenem centru.
Za OŠ Stična, PŠ Krka Mateja Jere Grmek
Poučevanje in učenje – to sta dva 
segmenta, s katerima se vedno zno-
va srečujemo učitelji vseh področij. 
Pedagoški, metodološki in osebni 
pristopi so tisti, ki vodijo sodob-
nega učitelja k uspehu. Učitelji se 
veliko izobražujemo doma in tudi v 
tujini, z namenom, da bi učencem 
omogočili privlačnejši ali inovativ-
nejši način učenja, torej tisti način, 
ki je tej generaciji »prirojen«.
Vsi dobro vemo, da je sodobna teh-
nologija preplavila drugo desetletje 
21. stoletja. Velikokrat se sprašu-
jemo, ali je smiselno uporabljati 
sodobne tablice ali telefone pri po-
uku. In nemalokrat slišimo odziv, 
da tovrstni pripomočki seveda ne 
sodijo k pouku. Ob tem verjetno 
nekateri pomislimo, ali vztrajati pri 
klasičnem pedagoškem delu ali pa 
stopiti v korak s časom, tehnolo-
gijo in potrebami generacije, ki jo 
vedno bolj pogosto imenujemo »e-
-generacija«.
Erasmus+ v sodelovanju z OŠ Stična 
omogoča individualno mobilnost 
učiteljev, da se lahko udeležimo 
strukturiranih tečajev oziroma se-
minarjev po Evropi, posegamo po 
novih idejah in pristopih, ki nas v 
pedagoškem in osebnem odnosu 
močno krepijo.
V začetku aprila 2017 sem se ude-
ležil zanimivega strukturiranega 
seminarja z naslovom Another Way 
Of Teaching And Learning, ki je po-
tekal v Almadi, v nesposredni bližini 
portugalske prestolnice Lizbone.
Seminarja se je udeležilo 20 uči-
teljev iz šestih držav (Slovenija, 
Latvija, Islandija, Turčija, Hrvaška, 
Avstrija in Poljska). Pisana in razno-
lika druščina učiteljev iz različnih 
koncev Evrope, z različnimi kurikuli, 
pogledi in pristopi dela v razredu. 
Na začetku smo se kar spogledali, 
ko so nam gostitelji povedali, da 
je pri njihovih urah e-tablica ali so-
doben telefon obveza, saj le na tak 
način lahko uvajajo drugačen način 
poučevanja in učenja. Marsikatera 
evropska država je to že uvedla, se-
veda z veliko truda, želje in potrebe 
po novih, sodobnih in drugačnih 
pristopih. Ob vsem tem pa seveda 
učni sistem posameznih držav ne 
pozablja na kognitivni in deloma 
tudi klasičen način dela v razredih. 
Vsak učenec si mora naložiti na 
svoj telefon ali tablico posebne 
aplikacije, ki mu omogočajo slede-
nje usvajanja nove učne snovi. Ob 
takem delu gre seveda za zaupanje 
mladim, da med učnim procesom 
ne posegajo po socialnih omrežjih. 
Vse države, ki so s to obliko dela že 
v koraku, so se soočile z začetnimi 
težavami, a so jih s skupnim trudom 
tudi premostili in učencem omogo-
čili inovativen način dela, ki se je 
izkazal za učinkovitega.
Jaz osebno sem bil zelo presenečen 
nad tem, kako utečena je ta oblika 
dela v nekaterih državah, predvsem 
pa tudi nad tem, da so rezultati, ki 
jih določeni predmeti morajo dose-
či, enaki tistim, ki jih te »inovativ-
ne« države imenujejo »klasična ali 
zastarela pot do uspeha ali cilja«.
Izpopolnjevanje sodobnega učite-
lja v tujini ali domovini je ključ do 
sodobnih prijemov v razredu in če 
želimo biti uspešni v razredu, spre-
menimo sprva sebe in šele nato 
postrezimo nove izzive mladim, ki 
živijo in dihajo s sodobno tehnolo-
gijo 21. stoletja.
Seminar se je zaključil z lepo misli-
jo: » Ljudi težko spremeniš, lahko 
pa jim ponudiš spremembe.  Ali 
bodo spremembe sprejeli ali ne, je 
odvisno od njih samih. Veliki vodje 
ti ne povedo, kaj je potrebno storiti, 
ampak ti le pokažejo pravo smer.«  
Obrigado Portugal! (Hvala Portu-
galska!)
Igor Rajner, prof.
22
maj 2017 številka 4 Šolstvo
Mednarodna izmenjava med Osnovno šolo Ferda Vesela Šentvid 
pri Stični in Grund- und Mittelschule Hirschaid
Končno je prišel težko pričakovani 
torek, 25. 4. 2017, in z njim 5-dnev-
ne dogodivščine v Nemčiji. Malo 
čez pol osmo uro smo se zbrali pred 
šolo, se udobno namestili v mini 
avtobusu in tako začeli svoje poto-
vanje. Na dolgi, a zanimivi poti smo 
spoznavali Nemčijo ter se večkrat 
ustavili in pojedli malico. Naposled 
smo prečkali mejo Avstrije in Nem-
čije. Tako smo po deseturni vožnji 
(še vedno) veseli prispeli v Hirscha-
id. Ustavili smo se pred šolo, kjer so 
nas pričakali naši gostitelji. Vedeli 
so, da je za nami dolga pot, zato so 
nas povabili v šolsko jedilnico, iz ka-
tere je že dišalo po slastni večerji. 
Ko smo napolnili prazne želodčke, 
smo se z avtobusom odpeljali do 
hotela, v katerem smo bili nasta-
njeni nekaj dni.
Zjutraj smo kar naenkrat zaslišali 
budilko in to je pomenilo, da je na 
vrsti drugi dan naše dogodivščine. 
Odšli smo v šolsko jedilnico na obi-
len zajtrk, po njem pa smo se pred-
stavili našim gostiteljem ter jim 
povedali nekaj o Sloveniji, občini in 
o naši šoli. Po predstavitvi smo se 
razdelili v skupine in odšli na ogled 
šole – razkazali so nam celotno šolo 
od vrtca do srednje šole. Ko smo 
vse to končali, smo se odpravili pro-
ti Bambergu. Tam nas je čakalo pre-
senečenje. Na tem presenečenju je 
pisalo »Bowlinghaus«, kar je pome-
nilo, da gremo bovlat. Po prekratki 
zabavi nas je učitelj popeljal po me-
stu, ki ima več kot tisočletno zgo-
dovino. Ogledali smo si pomembne 
stavbe, ki so imele vlogo pri poseb-
nih zgodovinskih dogodkih. Slišali 
pa smo tudi zanimive zgodbe o sa-
mem mestu. Ko je bilo vsega tega 
konec, smo imeli še prosti čas za 
nakup spominkov, preverili pa smo 
tudi, če mesto ponuja kaj okusnega 
tudi za prigriznit. Ne mislite, da smo 
se dolgočasili, saj smo dan končali z 
obiskom bližnje picerije. Po okusni 
večerji smo se odpravili proti hotelu 
in se že pripravljali na še bolj zaba-
ven četrtkov dan.
Polovico četrtkovega dopoldneva 
smo z Nemci preživeli v njihovi šoli. 
Popeljali so nas po mnogih učilni-
cah in nato še v (nam najzanimivej-
šo) glasbeno učilnico, kjer smo se 
tudi najdlje zadržali. Presenečeni 
smo bili nad številom različnih in-
štrumentov ter veseli povabila, da 
jih preizkusimo. Po navodilih učite-
lja Michaela smo malo improvizira-
li. Učenci smo želeli še malo poiz-
kušati, a ker ni bilo več časa, smo 
morali na avtobus, s katerim smo se 
popeljali do jame Teufelshöhle (hu-
dičeva jama) pri Pottensteinu. Bila 
je kot Postojnska jama v malem. A 
ker smo Slovenci navajeni velikih 
jam, se nam je ta zdela zelo majh-
na. Pa vseeno, bila je zelo lepa. Po 
ogledu jame smo se povzpeli na 
bližnjo razgledno točko, od koder 
smo imeli pogled na čudovito na-
ravo Frankovske Švice (Fränkische 
Schweiz). Vzpon je bil dolg in na 
nekaterih mestih kar strm, ampak 
je vsem uspelo priti na vrh. Ko smo 
prišli nazaj do avtobusa, smo se pri-
jetno utrujeni vrnili v Hirschaid.
Pester petek se je kot po navadi za-
čel z okusnim zajtrkom. Nato smo 
se z avtobusom odpeljali do mestne 
hiše. Tam smo se srečali z županom 
občine Hirschaid. Gospod Klaus Ho-
mann nas je prijazno sprejel v sejni 
sobi, kjer smo si najprej ogledali 
krajši film o občini. Potem nam je 
povedal še nekaj o delu občinskega 
sveta in o zanimivostih občine. Žu-
pan pa nam je pripravil tudi manjša 
darilca. Kasneje smo se ponovno 
vrnili v šolo. Seveda ni šlo brez so-
delovanja pri pouku. Naleteli smo 
ravno na pouk književnosti v 7. ra-
zredu. Nato smo si z našimi vrstniki 
in njihovim učiteljem ogledali še 
nekaj prostorov šole, kot so velika 
kuhinja za gospodinjstvo, prijetna 
učilnica za priseljence, računalniška 
soba, udobna soba za varstvo voza-
čev in učilnica za tehniko. Na kosilo 
smo se odpravili peš in tako spozna-
li okolico Hirschaida. Po okusnem in 
obilnem kosilu smo si v hotelu pri-
voščili krajši počitek. Z nami je šlo 
tudi nekaj nemških prijateljev. Tam 
smo se tudi pripravili za kopanje, ki 
je sledilo … V »nemških termah« 
je bilo super. Veliko smo se smejali 
in se nazadnje tudi osvežili. Malce 
pozneje so nas gostitelji povabili na 
piknik v šolo. Pojedli smo slastno 
večerjo in s poznejšim druženjem 
še bolj utrdili nova prijateljstva. 
Nemce in Nemke smo naučili tudi 
nekaj slovenskih besed. Najbolj pri-
ljubljena besedna zveza je bila »pe-
šec pešači čez peskasto cestišče.« 
 Tako je čas čisto prehitro minil in 
kmalu zatem smo se odpravili nazaj 
v hotel, kjer smo utrujeni zaspali.
Prebudili smo se v grenko sobotno 
jutro, saj smo vedeli, da se bomo 
morali posloviti od naših nemških 
prijateljev. Še zadnjič smo zajtrko-
vali v družbi naših prijaznih gosti-
teljev, ki jih bomo ponovno srečali 
septembra. Slovo je bilo žalostno, 
vendar smo ob spoznanju, da smo 
spletli nova, lepa in tesna prijatelj-
stva, postali nekoliko boljše volje. 
Nato smo se gostiteljem še enkrat 
zahvalili za prijetno izkušnjo in se 
po dolgem pregovarjanju (ali bi lah-
ko še malo ostali) končno le usedli 
na mehke sedeže avtobusa, saj nas 
je čakala še dolga pot do Šentvida … 
Ob pol osmih zvečer smo se pripe-
ljali do šole, kjer so nas že pričakali 
naši starši.
Preživeli smo zabaven in pester te-
den, ki bi ga z velikim veseljem še 
ponovili.   
Špela Hribar, Ana Strah in Klara 
Verbič, 8. razred
Športno-jezikovni tabor Fiesa 2017
V petek, 7. aprila 2017, smo se učenci OŠ Ferda Vesela odpravili proti morju. V CŠOD 
Breženka v Fiesi se je namreč odvijal športno-jezikovni tabor. Udeležili smo se ga 
učenci od 4.–6. razreda. 
Že ob prihodu smo vedeli, da nas 
čaka nadvse zanimiv vikend. Po na-
mestitvah v sobe je sledila okusna 
večerja, nato pa smo že pričeli s 
poukom. Učenci 6. razreda smo se 
podali v učilnice in se z učiteljico 
pridno učili angleščino, učenci 4. 
in 5. razreda pa so začeli s poukom 
nemščine. Po eni šolski uri sta se 
skupini zamenjali. Za večerno re-
kreacijo smo izbrali nočni pohod po 
bližnji okolici, ob 22. uri pa je bil na 
vrsti zaslužen počitek.
V soboto dopoldne smo nadaljevali 
z učenjem angleščine in nemščine, 
spoznali pa smo tudi nov tuj jezik 
– španščino. Da pa nam ne bi glave 
od vsega novega znanja pregorele, 
smo se pomerili tudi v igranju ko-
šarke, namiznega tenisa in klepeta-
nja. Po kosilu smo se peš odpravili 
do mesta Piran, kjer nas je že čakala 
barka Solinarka in nas popeljala do 
Sečoveljskih solin in nazaj. Bilo je 
prijetno in sončno popoldne, kot 
naročeno za vožnjo po morju. Po 
čudoviti morski dogodivščini smo 
si na Tartinijevem trgu privoščili 
sladoled in se  nato počasi odpravili 
v dom. Nestrpno smo čakali večer, 
saj smo že dopoldne dobili nalogo, 
da moramo pripraviti vprašanja za 
večerni program – Ferdovo Fieso-
vizijo. Zato smo pohiteli s pripra-
vljanjem vprašanj iz različnih tem 
in jezikov, kajti večer se hitro bližal. 
Začeli smo s kvizom, po kvizu pa je 
sledil še skeč, ki smo ga pripravili 
učenci. Po končanem zabavnem 
programu smo se utrujeni vrnili v 
sobe in se zazibali v prijeten spa-
nec.
Kar naenkrat smo se zbudili v sonč-
no jutro in namesto telovadbe smo 
morali pripraviti kovčke, kajti naše 
druženje ob spoznavanju jezikov 
in športnih dejavnosti se je poča-
si bližalo koncu. Pred odhodom je 
seveda sledil še pouk angleščine, 
nemščine in španščine. Preverili 
smo znanje jezikov, ustvarjali raz-
glednice in pripravili plakat v vseh 
treh jezikih. Na koncu pa smo imeli 
še zaključek s podelitvijo priznaj. 
S tem smo naš športno-jezikovni 
tabor zaključili in se odpravili proti 
domu.
Pridobili smo veliko novega in upo-
rabnega znanja. Tistim, ki se ga le-
tos niste udeležili, pa vam ga pripo-
ročamo za prihodnje leto.
Dve lipi in sončnice
V torek, 25. 4. 2017, so imeli šestošolci OŠ Ferda Vesela v 
Šentvidu pri Stični naravoslovni dan Čebele in čebelarstvo. 
VABILO
na letni koncert 
MLADINSKEGA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA  
Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica,
ki bo v sredo, 24. maja 2017, ob 19.00,
v avli Srednje šole Josipa Jurčiča.
Nastopili bodo:
Mešani pevski zbor SŠJJ in fantovski zbor pod vodstvom Milana Jevnikarja.
Instrumentalisti:
Martin Meglič in Nejc Bavdek (harmonika), Ana Blaževič Arko (violina), Dani-
jela Slana (klavir) in Nikolina Kovač Juvan, prof. (flavta). 
Pridite v našo družbo in preživite z nami prijeten  glasbeni večer.
Udeleženci športno-jezikovnega tabora Fiesa 2017 z učiteljicami
OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični 
vabi na
koncert šolskih pevskih zborov in inštrumentalnih  
skupin, ki bo v četrtek, 1. 6. 2017, ob 19. uri v šolski avli.
Prijazno vabljeni!
Članica čebelarskega društva Stična gospa Jožice Pevec nam je zanimivo in 
nazorno predstavila čebele, razvoj čebelarstva in njegov pomen za naravo 
in ljudi. V drugem delu so bili učenci razdeljeni v skupine glede na svoje 
interese. Skupina učenk je pekla peciva in piškote iz medu, druga je slika-
la  panjske končnice, tretja skupina učencev pa se je odpravila na ogled 
čebelnjaka. Čebelar Alojz Peček, član čebelarskega društva Stična,  nam 
je razkazal svoj čebelnjak, čebelarsko opremo ter nas za konec pogostil z 
maslom in kruhom, namakanim z različnimi vrstami medu. 
Pred šolo smo zasadili dve lipi, darilo Zveze čebelarjev Slovenije, se poslad-
kali. Lipi bosta zrasli, še prej pa bodo zacvetele sončnice in ajda. Prav vsak 
učenec naše šole je prejel zavojček sončničnih in ajdovih semen, medovi-
tih rastlin, da bodo hranile domove in privabljale čebele. NAJ MEDI!
Gospe Jožici Pevec, gospodu Francu Pevcu in gospodu Alojzu Pečku se is-
kreno zahvaljujemo za sodelovanje, predstavitev čebelarskih pripomočkov 
ter prijetno pogostitev.
Mateja Lesjak, koordinatorka naravoslovnega dne
23
maj 2017 številka 4 Šolstvo
Maturantski ples 2017
Tudi za vse tri oddelke maturantov SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica se je spet plesala 
četvorka pod kupolo Gospodarskega razstavišča. To se je zgodilo v organizaciji ple-
sne šole Urškapro v ponedeljek, 10. 4. 2017, ko so se izvirno predstavili posamezni 
oddelki. Program je povezoval humorist Boštjan Gorenc – Pižama, glasbena skupina 
Samuela Lucasa je maturante spremljala, vodila pa plesna učiteljica Mateja Hočevar 
Prokofjev. 
Maturantka Tjaša Miklavčič je svoj 
maturantski ples doživela takole: 
»Za vsakega posameznika je matu-
rantski ples zagotovo težko pričako-
van življenjski mejnik in tudi mi smo 
ga nestrpno in navdušeno pričako-
vali. Za slavnostni večer je bilo po-
trebno veliko priprav in truda, tako 
z vidika programa kot nakupovanja 
svečanih oblek in urejanja frizur. 
Napetost je naraščala skozi cel dan 
vse do prihoda na Gospodarsko raz-
stavišče, kjer so nas prijetno sprejeli 
z aperitivom, uradno pa smo večer 
začeli s slavnostnim plesom, za ka-
terega smo poželi bučen aplavz ra-
znežene množice povabljencev. Ob 
navihanih komentarjih voditelja Pi-
žame in duhovitih predstavitvah ra-
zredov smo se do solz nasmejali. Po-
tem, ko smo se v ritmu dunajskega 
valčka zavrteli s starši in profesorji 
in izrazili zahvale razredničarkam, 
smo začutili in pokazali hvaležnost 
za štiriletno podporo, spodbude, 
potrpljenje in razumevanje na naši 
poti odraščanja. Vrhunec večera je 
bila veličastna polnočna četvorka, 
magičnost pa je bila pričarana s 
srebrnimi konfeti.
Preživeti večer s svojo družino in 
prijatelji na tako prefinjen način 
je resnično neprecenljivo in vsem 
se nam bo naš maturantski ples 
vtisnil globoko v spomin. Hvaležni 
smo vsem, ki so pomagali, da se je 
ta čudoviti večer lahko uresničil na 
tako prijeten način. Upamo tudi, 
da smo si z maturantskim plesom 
nabrali dovolj moči, da bomo sedaj 
uspešno opravili maturo in nato za-
pustili srednjo šolo kot zreli in pri-
pravljeni na življenje.« 
Vse zbrane je v imenu staršev nago-
vorila tudi mati maturantke Branka 
Lavrih:
»Spoštovani profesorji! Z Vašo mo-
drostjo in potrpežljivostjo ste sou-
stvarjali pogoje, da so naši otroci 
rasli v osebnosti, ki bodo gradile  
jutrišnji dan. V svoje delo ste vsak 
po svojih najboljših močeh  dali 
svojo dušo in srce. Naj vam niko-
li ne zmanjka volje in energije, da 
boste z vsakih dnem, ko prestopite 
prag učenosti, otrokom dajali svo-
je izkušnje, znanje, modrost, ljube-
zen, občutek za sočloveka, dobre 
misli, radovednost, navdih … Ko 
boste čez leta srečevali dijake leto-
šnje generacije maturantov,  lahko 
s ponosom rečete, da ste del sebe 
in svojega znanja delili z njimi. Ra-
zumeli ste otrokov nagajivi smeh,  
solzo in jezo, spregledali ste nepo-
membne napake, modro ste molča-
li in odločno ste postavili meje, vse 
ob svojem in pravem času. In ravno 
za tisto »več«, kar se težko izrazi z 
besedami, in se ne da plačati v de-
narju, Vam, spoštovani profesorji in 
sodelavci šole, v imenu staršev leto-
šnjih maturantov izrekam iskreno in 
prisrčno: HVALA.«
Dragi maturantke, dragi maturan-
tje, sprejmite celotno popotnico, ki 
smo vam jo vaši starši in profesorji 
v dobri veri dali v času šolanja. Ven-
dar iz nje uporabite samo najboljše: 
srčnost in pogum. Odlično zakora-
kajte v svet, starši vas spoštujemo 
in občudujemo in vam želimo SREČ-
NO. 
    
***
Sprva si seme,
ljubezen sejavčeva,
da te poseje,
da te pozabi  ...
Potem si pšenica,
zrela za igro
z vetrom
in  s kosci.
Potem si nekomu
vsakdanji kruh.
 (Tone Kuntner)
S pomenljivimi besedami pesnika 
Toneta Kuntnerja sem se odzvala 
prijaznemu nagovoru »svojih« ma-
turantov na letošnjem maturant-
skem plesu. Spomnili so me, kaj 
smo se dogovorili prvo razredno 
uro pred štirimi leti ob vstopu v sre-
dnjo šolo: da bomo spoštljivi drug 
do drugega, prizadevni za znanje in 
uspeh ter odgovorni do sebe, svo-
jega dela, staršev, učiteljev ... Ta tri 
gesla, zapisana na barvast papir v 
ozadju razreda, so počasi zbledela, 
a ti mladi ljudje so jih ponotranjili. 
Več si »ljubezen sejavčeva« ne bi 
mogla želeti! Niso pozabili niti le-
tošnje nenapisane spodbude glede 
študijskih želja in načrtov: Vse zmo-
rem, če hočem! Tako sem lahko po-
nosna na to 36. generacijo v svoji 
učiteljski karieri. 
Kot učiteljici mi je dano, da pomem-
ben del življenjske poti prehodim 
skupaj z mladino, ko se iz nadebu-
dnih zaupljivih najstnikov razvijejo 
v krasne mlade ljudi, ki niso lepi 
samo zaradi večerne toalete, pri-
merne svečanosti maturantskega 
plesa, ampak so lepi v duši: iskrivi, 
Ples - naša  strast in 
ljubezen
Plesalci in plesalke latinskoameriških in standardnih 
plesov Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica že 
enajst let zapored državni prvaki na Šolskem plesnem 
festivalu.
»Odlični plesalci niso dobri zaradi svoje tehnike, odlični so zaradi svoje 
strasti.« je nekoč dejala ameriška plesalka, ki še vedno velja za eno izmed 
največjih umetnikov 20. stoletja, Martha Graham. S tem prelepim verzom 
pa se popolnoma strinjamo plesalci Srednje Šole Josipa Jurčiča, ki smo v 
plesu našli svojo strast in ljubezen. Učimo pa se tudi tehnike plesanja, smo 
vztrajni, radi nastopamo in tekmujemo.
V torek, 11. aprila 2017, nas je v Celju čakal plesni izziv, na katerega smo 
nestrpno čakali že od začetka šolskega leta. Zgodaj zjutraj smo se trije ple-
sni pari,  Miha Šircelj in Sara Koščak, Miha Janežič  in Karin Oven ter Nejc 
Bavdek in Neža Novak z našo profesorico nemščine in mentorico plesne 
dejavnosti gospo Marijo Majzelj Oven, polni pričakovanja odpravili na pot 
v Srednjo zdravstveno šolo v Celju, kjer je Plesna zveza Slovenije organizi-
rala državno tekmovanje Šolski plesni festival. Ob prihodu smo dobili svoje 
štartne številke in točno ob 11. uri se je tekmovanje pričelo. Dvorana je 
bila polna navijačev ter dijakov iz različnih srednjih šol, vzdušje je bilo na-
peto, kot se za tekmo spodobi in že smo po uvodni predstavitvi in  pozdrav-
nem govoru dočakali svoj nastop.
Najprej smo se zavrteli v ritmih latinskoameriških plesov – zabavnega ča-
-ča-ja, energične sambe in poskočnega rokenrola. Sledilo je tekmovanje v 
standardnih plesih: angleškem valčku, fokstrotu in tangu. 
Z rezultati smo bili več kot zadovoljni. V latinsko-ameriških plesih smo 
osvojili 3., 4. In 5. mesto, v standardnih plesih pa smo že 11 let  neprema-
gljivi. Državni naslov prvakov v standardnih plesih sta tudi letos ubranila 
lanskoletna državna prvaka  Miha Janežič in Karin Oven. Drugo mesto sta 
si priplesala Nejc Bavdek in Neža Novak, tretjega mesta pa sta se veselila 
Miha Šircelj in letošnja maturantka Sara Koščak.
Naš fotograf Vid Topolovec Klemenčič, ki  tudi pleše z Urško Maver v naši 
skupini,  je naredil čudovite posnetke, za katere se mu vsi iskreno zahva-
ljujemo. 
Ta dan nam bo za vedno ostal v spominu, ne samo zaradi plesnih  rezul-
tatov na državnem tekmovanju, temveč predvsem zato, ker smo skupaj 
preživeli čudovit dan, se prepustili glasbi in ritmu ter  pri tem uživali. To pa 
je tisto, kar je v plesu vedno najpomembnejše. 
Neža Novak, 2.b
dijakinja Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
v svojem bistvu občutljivi, pozorni, 
dobrosrčni in hvaležni. Zato je ples 
s profesorji po svoje veličasten za-
ključek te skupne poti ...
Seveda z maturantskim plesom 
ni konec srednješolskega prizade-
vanja! Finiš tečemo prav zdaj, ko 
se zaključujejo ocene in smo že 
vstopili v maturitetno preverjanje. 
Zaželimo jim, naj bo ta 63. genera-
cija  ivanških maturantov tudi tako 
uspešna z rezultati mature.
Seveda bodo maturanti še plesali; 
njihovo slovesno četvorko pridi-
te pogledat še v ponedeljek, 22. 
5. 2017, ob 13. uri pred občino v 
Ivančno Gorico.
Breda Kramar, prof.
Bil je večer samih presežkov: elegantnih oblek, srečnih obrazov, lepih besed …
24
maj 2017 številka 4
Dijaki smo bili profesorji
Tudi v letošnjem šolskem letu smo 
se dijaki srednje šole Josip Jurčiča z 
veseljem priključili projektu Simbi-
oza. Simbioza je projekt, ki že nekaj 
let uspešno med seboj povezuje ge-
neracije. Tako smo dijaki, ki obisku-
jemo izbirni predmet informatika 
seznanjali starejše občane z upora-
bo modernih tehnologij. Seznanili 
smo jih z uporabo računalnikov, pa-
metnih telefonov in drugih naprav.
Tekom 5 tedenske delavnice smo 
med seboj stkali prave medgene-
racijske vezi. Dijaki smo se prvič 
prelevili v mentorje in svoje znanje 
predajali naprej, kar nam je bilo 
vsem v veliko zadovoljstvo. Svojo 
vlogo mentorjev smo vzeli zelo re-
sno in smo se na delavnice pripra-
vili po programu, danemu s strani 
pobudnikov projekta. Nato smo 
vsak posebej s svojim »učencem« 
oblikovali svoj program delavni-
ce, ki smo ga prilagodili glede na  
predznanje udeležencev. Nekateri 
so se na delavnicah prvič srečali z 
računalnikom. Nekateri pa so bili že 
pravi profesionalci in so želeli svoje 
znanje nadgraditi. Dijaki smo tako 
udeležence seznanili z osnovami 
uporabe računalnika, naučili smo 
se varnega surfanja po internetu, 
oblikovanja Wordovega dokumen-
ta. Tiste bolj zvedave pa smo naučili 
tudi izdelave predstavitev v Power-
Pointu.
Z veseljem smo jim priskočili na 
pomoč tudi pri uporabi pametnih 
telefonov. Večina udeležencev se je 
že v preteklosti srečala s  pametni-
mi telefoni, tako smo jim pokazali le 
še manjše malenkosti za lažjo in hi-
trejšo uporabo. Naučili smo se tudi, 
kako prenesti fotografije posnete 
s telefonom na računalnik, da jih 
nato lahko objavimo na družabnih 
omrežjih. Največ zanimanja med 
našimi nadobudnimi učenci so po-
žela družabna omrežja, med njimi 
sta izstopala Facebook in elektron-
ska pošta iz Googla.
V veliko veselje nam je bilo, da smo 
svoje znanje lahko prenašali naprej. 
Z veseljem bi ponovili tako izku-
šnjo. Poleg tega, da smo predajali 
znanje, smo izvedeli tudi marsikaj 
novega, saj je bilo tekom delavnic 
nekaj časa tudi za pogovor. Tako so 
nam naši tečajniki pripovedovali o 
njihovih šolskih dneh, o tem kaj so 
počeli v življenju in s čim se ukvar-
jajo zdaj, ko imajo veliko časa, saj 
so upokojeni. Lahko bi rekli, da je 
projekt simbioza na obeh straneh 
pustil pečat. Tečajnike smo naučili 
uporabe modernih tehnologij, oni 
pa so nam v zameno povedali nekaj 
koristnih nasvetov za življenje. Le te 
bomo zagotovo s pridom izkoristili.  
Klara Lampret in Hana Mulalić, 3.a
Šolstvo
Obrazi njihove prihodnosti 
Močna novinarska ekipa Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica je bila konec apri-
la že tretjič zapored na sklepni prireditvi Obrazov prihodnosti, projekta časopisne 
hiše Dnevnik.
Lansko jesen smo z uredništva 
Dnevnika prejeli vabilo za sodelo-
vanje v prilogi Obrazi prihodnosti, 
v kateri naj bi želeli predstaviti no-
vinarske prispevke slovenskih gim-
nazij in drugih srednjih šol. Tudi na 
naši šoli smo se povabilu odzvali 
in se začeli pripravljati na izbrano 
temo, ki je bila tokrat Mladi in pro-
sti čas. Sedem avtorjev pod men-
torstvom novinarja Dnevnika Vita 
Avguština je pripravilo dvostransko 
prilogo Dnevnika – Obrazi priho-
dnosti, ki je izšla 13. aprila. 
Dijaki Nika Škoda, Laura Sila, Pe-
tra Jerič, Nika Bregar, Živa Kramar, 
Manca Kramar in Rok Omejec so 
pisali o različnih temah, ki so si jih 
sami izbrali in bili pohvaljeni tako s 
strani novinarjev kot tudi njihovih 
učiteljev in drugih bralcev. Pisali 
so o prostem času nekoč in danes, 
o glasbeni subkulturi in naredili 
intervjuja s stand up komikom in 
prevajalcem Boštjanom Gorencem 
Pižamo in Miho Zarabcem, ki je naš 
bivši dijak in bronasti rokometaš z 
zadnjega svetovnega prvenstva v 
rokometu. 
Pri pisanju so se marsičesa naučili 
in se izkazali, ne le z dobro izvedbo 
novinarskega posla, temveč tudi z 
zanimivimi mislimi in sklepi, jasnim 
in klenim jezikom na dovolj zahtev-
nem nivoju, a hkrati razumljivem 
širšemu krogu bralcem ter seveda 
smislom za pogovor z intervjuvanci. 
Na ta način so ustvarili zanimiv in 
berljiv kolaž prispevkov mladih no-
vinarjev, ki je gotovo popestril tisto 
številko Dnevnika. Značilnosti šole 
pa je v posebni kolumni predstavil 
tudi naš ravnatelj Milan Jevnikar.
V projektu Obrazi prihodnosti je 
sicer sodelovalo 25 slovenskih sre-
dnjih šol in več kot 200 dijakov. Na 
sklepni prireditvi 25. aprila v dvora-
ni Lutkovnega gledališča v Ljubljani 
so predstavniki Dnevnika mladim 
novinarjem podelili posebna pri-
znanja. Po pogostitvi smo se odpra-
vili še v predsedniško palačo, kjer 
nas je sprejel predsednik države 
Borut Pahor in odgovarjal na pre-
mišljena, smela in pronicljiva vpra-
šanja dijakov o aktualnih problemih 
naše družbe in temah, ki so jih v 
svojih prispevkih obdelovali dijaki. 
Nekaj so jih zastavili tudi naši dija-
ki, vsi pa zaradi pomanjkanja časa 
sploh niso prišli na vrsto.
Vsi sodelujoči dijaki in dijakinje so 
se s sodelovanjem v tem projektu 
dobro odrezali in le želimo si lah-
ko, da bodo k jasnemu pisnemu 
izražanju in premišljeni artikulaciji 
zanimivih tem pritegnili tudi svo-
je vrstnike in mogoče še koga. Na 
vsak način pa so nas prepričali, da 
je ob rednih šolskih obveznostih v 
življenju učenca, dijaka, študenta še 
marsikaj lepega in zanimivega, ter 
da je pomembno, da nam ni vseeno 
za dogajanje okoli nas in je prav, da 
se nas dotakne, da si o tem ustva-
rimo mnenje in ga tudi znamo izra-
ziti, ter tako tudi sami oblikujemo 
obraze svoje prihodnosti. Ponatis 
člankov pa si lahko preberete tudi 
v našem šolskem glasilu Iskrice, ki 
bo kmalu dosegljiv tudi na spletni 
strani šole.
Igor Gruden, koordinator projekta 
Obrazi prihodnosti na  
SŠJJ Ivančna Gorica
Športniki Srednje šole 
Josipa Jurčiča odlični na 
tekmovanjih
V torek, 9. maja ,je v Novem mestu potekalo dolenjsko posamično atlet-
sko prvenstvo za srednje šole. Udeležila sta se ga tudi dijakinja Veronika 
Pavčič in dijak Julij Kramar oba iz 2.b oddelka gimnazije Srednje šole Josipa 
Jurčiča iz Ivančne Gorice. Veronika je nastopala v teku na 100 metrov, Julij 
pa v teku na 400 metrov. Medtem, ko je Veronika osvojila zelo dobro 9. 
mesto in je le za eno mesto zgrešila uvrstitev v finale osmih najboljših je bil 
Julij še boljši. Uvrstil se je v finale in tam osvojil odlično 3. mesto. Čestitke 
obema! Ker sta oba šele v 2. letniku ,imata v bodoče priložnost poseči še 
po višjih mestih. 
Kako je bilo na tečaju
Na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica so pripravili projekt SIM-
BIOZA, v katerem so generacijo občanov v zrelih letih, dijaki poučevali 
računalništvo. Pouk je potekal zelo zanimivo in produktivno. Dijaki so se 
posvečali posameznikom, zato smo slušatelji lažje sledili njihovim navo-
dilom. Naše predznanje je bilo različno od posameznika do posamezni-
ka. V tem projektu smo pridobili znanje o Wordu, Excelu, Power pointu, 
Fb … Znanje teh veščin je danes zelo pomembno, da bomo tudi mi lažje 
sledili sodobnemu svetu. Pouk je potekal ob prisotnosti prof. Pandurja. 
Seveda se zahvaljujemo tudi kuharicam za odličen čaj in pecivo.
V imenu vseh slušateljev se vodstvu šole, vsem, ki so projekt pripravili, 
zlasti pa prisotnim dijakom in prof. Pandurju iskreno zahvaljujem za vlo-
žen trud in posredovano znanje.
Podobnih projektov bi se z veseljem udeležili še kdaj.
Mija Kuplenk
Pikapoke poletele v 
novinarske vode
Pikapolonice z vrtca na Krki smo po novem novinarke in 
novinarji. 
Je pri vas kaj novega? Imate za nas kakšno novico? Za nas ni ovir. Spreje-
mamo vsa sporočila, preverimo vse namige, dokumentiramo vsako sled. 
Tako to počnemo v Novinarski hiši Pikapoke. Res, da smo še mladi, a smo 
zato bolj zvedavi. 
Pikapolonice z vrtca na Krki smo se spoznale z novinarskim poklicem. In 
kako se bolje spoznati z nečim novim, kot če to poskusimo v praksi. Vse do-
gajanje smo poslikali in vsakogar dobro izprašali. Na teren smo se odpravi-
le čisto vse pikapolonice in v uredništvo poklicale, da bi povedale, kaj se je 
novega zgodilo ter preverile, ali smo kaj zamudile. Pozorno smo poslušale 
in si kakšno stvar tudi posnele. 
Na koncu smo se odločili, da ustanovimo lastno novinarsko hišo. Na stolč-
ku odgovornega urednika sedi Zdenka, njena namestnica je Iva, glavna 
dnevna urednica Tanja, pikapolonice pa smo leteče – malo na terenu, malo 
v uredništvu, vedno pa na preži. 
Do naslednjič vas prav lepo pozdravljamo. 
Barbara Perko in Pikapolonice
Julij Kramar 2.b - 3. mesto na dolenjskem prvenstvu v teku na 400 metrov 
(prvi z desne)
V torek, 11. aprila pa je bilo v Celju v okviru projekta Šolski plesni festival  
državno tekmovanje  v  standardnih in latinsko ameriških plesih za srednje-
šolce, ki ne trenirajo plesa v kakem plesnem klubu.
V treh standardnih plesih (angleški  valček,  fokstrot, tango) sta naslov dr-
žavnega prvaka ponovno osvojila lanska državna prvaka, naša dijak in dija-
kinja Miha Janežič in Karin  Oven iz 3b oddelka.
Tudi ostala naša dva para sta bila na »stopničkah«. Na drugo  mesto sta se 
uvrstila Nejc Bavdek in Neža Novak  iz 2b , tretja pa sta bila  Miha Šircelj iz 
3a in Sara Koščak iz 4b.
Tekmovanje je potekalo tudi v treh latinsko ameriških plesih (samba, ča-ča 
in R&R).
Tretje mesto  sta osvojila Nejc Bavdek in Neža Novak, četrta sta  bila  Miha 
Janežič in Karin Oven, Miha Šircelj in Sara Koščak sta se uvrstila na  peto 
mesto.
Iskrene čestitke!
Simon Bregar
25
maj 2017 številka 4 Kultura
40 let neprekinjenega delovanja Godbe Stična
Kulturno društvo Godba Stična, ki letos praznuje 40-letnico svojega neprekinjenega delovanja, je v soboto, 6. maja 2017, napolnila stiško kul-
turno dvorano in priredila jubilejni koncert. 
Stiška godba je že vrsto let nepo-
grešljiv del kulturnega in družbe-
nega življenja v ivanški občini. Med 
pomembnejše nastope v domačem 
kraju zagotovo sodijo tradicionalni 
dogodki, kot so božično-novoletni 
koncerti in prvomajske budnice. 
Udeležujejo se tudi vsakoletnih sre-
čanj godb Dolenjske in Bele Krajine, 
ki je pred kratkim potekalo tudi v 
Stični. Lahko rečemo, da v občini 
Ivančna Gorica skoraj ni prireditve, 
na kateri ne zvenijo zvoki stiške god-
be. Takega mišljenja je tudi župan 
Dušan Strnad, ki je godbenikom na 
jubilejnem koncertu izročil spomin-
ski kovanec Prijetno domače.  
Zdajšnji predsednik Matjaž Kastelic 
je ob jubileju dejal, da so skozi vsa 
ta leta z delom napredovali, pri-
dobili nove člane, se selili v večje 
prostore, pridobili vedno več poslu-
šalcev na koncertih ter tako postali 
najboljša pihalna godba v občini in 
hkrati tudi edina. Trenutna zasedba 
godbe šteje 67 članov, od tega so 
Marta Omejec, Tone Omejec, Mar-
jan Omejec in Jože Čož člani že od 
prvih začetkov.
Po ustnem izročilu naj bi bila v sti-
škem samostanu leta 1887 ustano-
vljena godba na pihala. Delovala je 
vse do druge svetovne vojne, ko je 
italijanski okupator v celoti uničil 
godbeni arhiv in inštrumente, ter 
tako prisil godbenike h kulturnemu 
molku. Ta molk je trajal vse do 7. ja-
nuarja 1977, ko so se v Stični mladi 
dobili na prvih godbenih vajah. Za 
to je bil še posebej zaslužen Lojze 
Ljubič, ki je eden od pobudnikov za 
obstoj stiške godbe. Kot je zbranim 
na koncertu povedal, je v njegovem 
srcu vrsto let tlela želja po obuditvi 
godbe na pihala. S pomočjo Gasil-
skega društva Stična in upokojene-
ga kapelnika Poštne godbe Ljublja-
na mu je to tudi uspelo. V Stično so 
bili pripeljani inštrumenti propadle 
godbe iz Ribnega nad Bledom. Ker 
inštrumentov ni bilo dovolj, sta bila 
na enem inštrumentu kar po dva 
godbenika in sta si ga izmenjavala. 
Najprej so začeli spoznavati note in 
potem prijeme. Po treh mesecih so 
že znali zaigrati prvo skladbo ter se 
z njo prvič pokazali krajanom pred 
gasilskim domom. 
Do danes so Godbo Stično vodili tri-
je kapelniki. Kot prvi je bil Viktor Ka-
valič, ki je godbo vodil kar dolgih 16 
let in v marsikaterem vzbudil strast 
do glasbe ter tako zasidral duh god-
be v zavest mladih. Pri svojem delu 
ni opravljal le delo dirigenta, tem-
več tudi delo učitelja in navdihujo-
čega mentorja. Ko mu je zdravje za-
čelo preprečevati vodenje godbe, je 
njegovo delo prevzel Maks Kozole. 
Danes godbo vodi kapelnik Vladi-
mir Škrlec, ki je z godbeniki že de-
seto leto. Z njegovim prihodom je 
v njihovih vrstah zavel popolnoma 
svež veter igranja. Skladbe so po-
stale zahtevne, njihovo podajanje 
pa pedagoško in strokovno.
Na jubilejnem koncertu, ki so ga 
povezovali kar godbeniki sami, so 
predstavili pester repertoar skladb, 
ki so ga s pevskim vložkom pope-
strili še člani Mešanega pevskega 
zbora Zborallica. Za večletno aktiv-
no delo v društvu so bila podeljena 
še bronasta, srebrna in zlata Gal-
lusova priznanja Javnega sklada za 
kulturne dejavnosti. 
Gašper Stopar
Če šola je šala …
Mešani pevski zbor Zborallica, ki deluje pod okriljem KD Stična, je 12. in 13. 
maja v dvorani KD Stična pripravil že svoj 8. samostojni koncert. Letos so 
svoje poslušalce posedli v šolske klopi in primerno bližajočemu se zaključ-
ku šolskega leta pokazali, kaj se zgodi, če je za dijaka šola bolj šala.
Z repertoarjem, ki je obsegal najrazličnejše zvrsti - od gospela, slovenskih 
popevk, do tradicionalnih in tudi svežih, modernih pesmi so skušali zado-
stiti vsem okusom svojih poslušalcev. Pod odličnim vodstvom Janje Ome-
jec Zborallica vsako leto poskuša predstaviti ne samo nov program, temveč 
vedno znova posega po večjih izzivih ter zahtevnejših priredbah. Letos so 
petje pri nekaterih skladbah popestrili tudi instrumentalisti, ki so postali 
kar »hišni band« Zborallice, sestavljen iz prijateljev ter podpornikov zbo-
ra. Korepetitorka Urška Petek pa prav tako vedno požrtvovalno priskoči na 
pomoč.
Kako se ljubezen in prijateljstvo 
že 15 let prepletata s prepevanjem 
Mešanega pevskega zbora Ambrus 
Pevke in pevci Mešanega pevske-
ga zbora Ambrus v letošnjem letu 
praznujejo 15. obletnico delovanja. 
Svoj jubilej so ovekovečili v soboto, 
13. maja, ko so v dvorani domačega 
kulturnega doma pripravili prisrčen 
koncert s pomenljivim naslovom 
Ljubezen, pesem, prijateljstvo. 
MePZ Ambrus, ki je bil ustanovljen 
leta 2002, je sprva vodil Ciril Hoče-
var, zadnja leta pa uspešno deluje 
pod vodstvom Monike Hočevar. 
28 pevk in pevcev s svojim prepe-
vanjem lepša številne prireditve v 
Ambrusu in širše, v domači župniji 
pa redno bogati tudi bogoslužje. 
Pevce združujeta ljubezen do glasbe 
in medsebojno prijateljstvo, obo-
je pa je moč čutiti v pesmih, ki jih 
z veseljem podarjajo drugim. Tako 
je bilo tudi na njihovem koncertu, 
ko so se odeli v slavnostno črno s 
pridihom barve ljubezni in med po-
slušalce ponesli šopek pesmi, ki so 
zboru najbolj pri srcu. Predstavili so 
se z nežnimi, na trenutke otožni-
mi, a vendar izredno lepimi nape-
vi o vseh naših ljubeznih, željah in 
spominih. Koncert, poln pesmi, ki 
s svojo milino pobožajo človekovo 
dušo, je poseben pečat dobil tudi 
s tem, ko so na odru nastopile tri 
majhne deklice – hčerke ambruških 
pevk. S tem zgovornim dejanjem je 
bilo jasno pokazano, da srčno od-
peta pesem s svojo sporočilnostjo 
povezuje vse ljudi, od najmlajših do 
najstarejših in najbolj zrelih. Pevci 
seveda niso pozabili na udarnejše 
in živahnejše melodije, saj so tudi 
člani zbora takšni – veseli in polni 
življenja. Dokaz za to so bile vseka-
kor domiselne napovedi posame-
znih pesmi, še posebej pa prihod 
Ambrušanom že domače lokalne 
ženice, v vlogi katere nastopa ena 
od pevk mešanega zbora, Polo-
na Hrovat, ki zna občinstvo vselej 
spraviti v dobro voljo. Vsestranska 
Polona, idejno srce celotnega kon-
certa, je pripravila tudi povezovalna 
besedila h koncertu, v vlogi vodite-
ljice večera pa se je odlično znašla 
Teja Bavdek. Za tehnično brezhiben 
potek čudovitega dogodka sta po-
skrbela Blaž in Jan Hrovat. 
Poleg slavljencev so na koncertu 
nastopili tudi nekateri gostje in tako 
popestrili večer. Velikolaška vokalna 
skupina, ki jo vodi Martina Kovačič, 
se je na ambruškem odru predsta-
vila prvič in z lepo odpetimi pesmi-
mi navdušila publiko. Slednjo je 
prevzel tudi nastop deklet Glasbe-
ne skupine Amabile, ki ga vodi Mo-
nika Hočevar. Monika prav tako že 
več let dirigira Otroškemu pevske-
mu zboru Ambrus, ob katerem sta 
tokrat zaigrali Manca Hočevar na 
flavti in Nika Škoda na violini, Moški 
pevski zbor Ambrus, ki ga vodi Ciril 
Hočevar, pa se je predstavil z eno 
od Slakovih viž. Na odru so zasijale 
tudi pevke Ženskega pevskega zbo-
ra Ambrus in vsem ljudem ponesle 
popotnico ljubezni in sreče. Na kla-
virju jih je spremljal Žiga Jernejčič, 
ki je s svojim igranjem obogatil tudi 
nekaj pesmi ambruškega MePZ. 
Koncerta se je udeležila predsedni-
ca sveta JSKD Območna izpostava 
Ivančna Gorica gospa Anica Čuček, 
in nekaterim članom MePZ Am-
brus za večletno udejstvovanje na 
glasbenem področju ljubiteljske 
kulture podelila Gallusove značke. 
Zbrane je nagovorila tudi predse-
dnica Kulturnega društva Ambrus 
Maja Tratar, ki je poudarila, da so 
pevci pomembni soustvarjalci kul-
turnega življenja na Ambruškem. 
V imenu KD je pevcem izročila tudi 
bon za pevsko delavnico, na kateri 
bodo lahko svoje pevsko znanje še 
nadgradili. 
»Za prijatelje si je treba čas vzet 
...,« se je glasila ena od pesmi, s 
katero so člani MePZ Ambrus skle-
nili večer. Zares, pevke in pevci si 
vedno znajo vzeti čas drug za dru-
gega, o čemer priča tudi njihovih 
jubiljenih 15 let – 15 let skupnih vaj 
in nastopov, predvsem pa povezu-
jočega prijateljstva, ki se spleta ob 
srčno zapetih pesmih. Naj bo še 
dolgo tako. 
Špela Zupančič, KD Ambrus
Foto: Jan Hrovat
Zgodba, ki se odvija v prav posebni srednji šoli, je nastajala spontano, preko 
vaj in spominov ter šolskih izkušenj članov zbora. Šolski dnevi proti koncu 
leta so različni za posamezne dijake. »Piflarke« lahko mirno čvekajo, kam 
bodo šle na morje, nekateri pa še napenjajo možgančke v upanju, da ne bo 
popravnega izpita. Vrhunec vsakega šolskega dneva je seveda malica, takoj 
za tem pa po priljubljenosti sledi športna vzgoja. Doma pa čaka mama in 
gorje, ko izve, da tisto učenje za računalnikom le ni bilo tako efektivno, kot 
si ji trdil. Za vsak trenutek se najde primerna pesem, ko je popravni opra-
vljen in pot vodi proti morju, pa seveda ne gre brez harmonike in Golice.
Vsak od poslušalcev se je zato zagotovo našel vsaj v kakšni situaciji; mogo-
če kot skrbna mama, ki vsako jutro budi sina, zaljubljena dijakinja, mogoče 
kot sošolec, ki je bil vedno pripravljen na »špricanje« pouka. Zborallična 
srednja šola ima vse, kar imajo prave: od čedne profesorice zgodovine, 
»zatežene matematkarce«, do prijaznega ravnatelja ter pice za malico. 
Vloge v zgodbi so vrhunsko odigrali bivši člani Zborallice ter nekateri člani 
gledališke skupine KD Stična.
V dveh ponovitvah so z združenimi močmi pevci, igralci in instrumentalist 
napolnili dvorano KD Stična ter znova pokazali, da je ljubiteljska kultura v 
Stični in občini Ivančna Gorica na visokem nivoju. Topli odzivi so dobra po-
potnica Zborallici za prihodnje izzive; 28. maja jih čaka ponovitev koncerta 
v Grosuplju, jeseni pa revija pevskih zborov na regijskem nivoju.
Vsem sodelujočim v predstavi se Zborallica najlepše zahvaljuje, prav tako 
pa tudi svojim poslušalcem in podpornikom.  Naj bodo počitnice za vse 
lepe, zasluženo brezskrbne in naj kopalke letos ne ostanejo v omari.
Kaja Bahor
26
maj 2017 številka 4 Kultura
Magistrski koncert Žige Jernejčiča z 
mešanim pevskim zborom Zagradec
Mešani pevski zbor Zagradec je 
nastal l. 2000 na pobudo organista 
Roberta Kohka, ki zelo uspešno in 
kakovostno deluje še danes. Zbor 
sodeluje na območnih pevskih re-
vijah in na raznih kulturnih priredi-
tvah v občini Ivančna Gorica. Nekaj-
krat je gostoval tudi v tujini. 
V petek, 12. 05. 2017, je bil za njih 
poseben dan, kajti njihov pevec in 
organist Žiga Jernejčič je z njimi, 
tokrat v vlogi zborovodje, v cerkvi 
svetega Jakoba v Ljubljani izvajal 
magistrski koncert. Zbor je edini 
v Sloveniji, ki je že drugič »diplo-
miral«, prvič l. 2011 z Robertom 
Kohkom in sedaj z Žigom. Izvajali 
so skladbe pozabljenega žužember-
skega skladatelja Franceta Požuna, 
kar je bilo za Žigo še večji izziv. Leta 
2011 je sicer že diplomiral z orgel-
skim koncertom na Konservatoriju 
za glasbo Jurij Slatkonja, tokrat pa 
študij zaključuje na Akademiji za 
glasbo, smer Glasbena pedagogika.
Koncert je odlično in na nivoju 
uspel. Obhajali so nas pestri občut-
ki,  ko smo spremljali Žigo in pevce. 
Čustveno in z občutkom so podajali 
pesmi. Občutili smo njihovo pove-
zanost, natančnost in  trud, ki je bil 
vložen. Kot je Žiga dejal, so vadili 
pol leta, proti koncu so se srečevali 
vsak dan in da se toliko ljudi lahko 
uskladi, je to velik uspeh. Pevci so 
pripovedovali, da je bilo z njim prav 
lepo in prijetno sodelovati, je po-
zitiven, prijazen, nekonflikten. Da 
je fant na mestu, že dolgo vemo in 
dokaz temu je bila tudi polna cer-
kev krajanov iz Zagradca, iz Stične, 
kjer je Žiga tudi organist ter mnogo 
drugih. Po končanem koncertu smo 
mu ob domači pogostitvi čestitali 
za nesporno oceno 10 in še vsi pod 
vtisi kramljali o lepoti tega večera 
, ponosni, da je Žiga naš krajan in 
prepričani, da stoji na začetku zelo 
uspešne poti. 
Anita Globokar
Pozdrav pomladi
V petek, 17. marca, smo pevke ženskega pevskega zbo-
ra Vidovo ponovno obiskale Šentlovrenc in s pesmijo 
pozdravile prihod pomladi. Glasbeni večer so z nami so-
ustvarili pevci moškega pevskega zbora Vidovo in učen-
ci glasbene šole Dežela glasbe. Slednja deluje že sedem 
let v Vrhovem pri Šentlovrencu pod vodstvom profeso-
rice glasbe Marte Steklasa.
Tekom večera pa so bile z nami tudi prav posebne gostje - gospe, ki so bile 
dovolj pogumne, močne in vztrajne, da so se uprle stereotipom in priti-
skom družbe 19. stoletja in premaknile mejo med moškim in ženskim sve-
tom, med moškimi in ženskimi pravicami. Zdelo se nam je prav, da se jih ob 
dnevu žena in ob prihajajočem materinskem dnevu spomnimo in počasti-
mo spomin nanje. Med najbolj zanimivimi ženami, ki so bile prve lastovke 
v emancipaciji, je gotovo naša občanka Kristina Gorišek z Mekinj nad Stič-
no, ki se je po končani trgovski šoli preselila v Beograd in po opravljenem 
izobraževanju postala prva poklicna pilotka v kraljevini SHS in na Balkanu. 
Večer je bil čudovit. Glasba je povezala različne generacije, sosede in pre-
teklost s sedanjostjo. Koncert je z mnogimi glasbenimi točkami trajal do-
bro uro, vendar to številnega občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo 
dvorano, ni zmotilo in so z navdušenjem spremljali koncert do konca. Tudi 
nam, pevkam ŽPZ Vidovo, je bilo lepo. Vesele smo bile tudi druženja z osta-
limi nastopajočimi in poslušalci po koncertu. Tako lepega dogodka pa nam 
ne bi uspelo ustvariti, če pri tem ne bi imele nekaj pomoči. Zahvaljujemo 
se gospodu Branetu Prazniku, ki nas vsako leto prijazno sprejme v goste, 
uporabnikom Dnevnega centra za izdelavo cvetic iz krep papirja in gospe 
Marti Steklasa za pripravo otrok na nastop in sodelovanje na koncertu, 
gospe Mariji Zaman za povezovanje programa in Danijeli Slana, da nas je 
spremljala na klavirju. 
Tanja Lušina in Anamarija Škerjanc Štrus
Godovanje v maju
V Kulturnem domu Ivančna Gorica so pevci in godci 
ljudskih pesmi Studenček 7. maja pripravili samostoj-
ni koncert z naslovom »Godovanje v maju«. Letos so 
se odločili, da svojim zvestim gledalcem ponudijo ne-
kaj več, zato so med prepevanjem pripravili skeč, v 
katerem je prikazan odnos med možem in ženo.
Godovanje je bil včasih zelo pomemben praznik. Domači in prijatelji so 
prišli voščiti na dom s tako imenovanim »ofrahom«. Drugje  so imeno-
vali tak običaj »rompljanje«, oziroma so templjali. 
Naši godovnici so voščili uporabniki Novega Paradoksa z igralsko izved-
bo pesmi Lepa Vida. Na nastop so se pripravljali pod vodstvom Marije 
Zaman iz Mleščevega. V vroče poletne dni so nas s svojimi kostumi in 
plesom popeljali VDC Želva. Z ubranimi  glasovi so razveselili slavljenko 
in gledalce Grajski pevci in Predgrada. Fantovsko petje ob spremljavi 
harmonike je na odru prišlo iz grl Ljudskih pevcev Gmajnarji. Del fantov 
je poprijelo za doma narejena glasbila in nastopili so še kot Fantje z 
Gmajne.
Vsi so se strinjali, da je bil lep večer, le naša slavljenka še ni bila zado-
voljna. Možu je tarnala, da si še vedno nekaj zelo močno želi. Za popoln 
praznični večer si je želela slišati Staneta Vidmarja, ne iz radia ampak 
v živo. Seveda, ker ima dobrega in ubogljivega moža, ji je tudi to željo 
izpolnil in večer je s svojimi lepimi, čustvenimi pesmimi zaključil njen 
ljubši pevec.
Za besedilo skeča in postavitev na oder je poskrbela Marjana Hočevar 
iz Muljave.
Seveda praznovanja ni brez prigrizka in pijače, zato so pevci in godci 
ljudskih pesmi Studenček poskrbeli za bograč. Glavna kuharja sta bila 
tokrat Boris in Milan.
Na koncu bi se radi zahvalili vsem nastopajočim in vsem, ki so nam ka-
kor koli pomagali pri izvedbi letnega koncerta.
Za Studenček Irena Brodnjak
Kulturni čudež v zagraškem parku Loka
Seveda bom obtožen pretiranega 
navdušenja ob tem, kar so pripra-
vili akterji v deževnem majskem 
večeru. Natančneje, zgodilo se je 6. 
maja v režiji Kulturnega društva iz 
Ambrusa, odličnega rock jazz ban-
da Astrid Lindgren in z vso organi-
zacijsko gostinsko podporo Toplar 
d.o.o. Večer je bil namenjen zbira-
nju sredstev, oziroma denarja, če 
prevedem, za nakup prilagojenih 
športno invalidskih vozičkov.
Vse preredki obiskovalci smo lahko 
v objemu večerno oblečenih smrek 
sledili duhovito ter mojstrsko izve-
deni predstavi: BIPOLAREN. Pred-
stavljaje si gozdni amfiteater, kjer 
se ljudje na belih stolih smejijo od 
srca in sproščeno naglas, medtem 
ko vleče Sašo Tratar z ekipo soigral-
cev (Polona Hrovat, Tatjana Hren, 
Klemen Hočevar, Ivan Boben, Re-
nato Muhič, Maja Tratar) iz rokava 
eno duhovitost za drugo. Na račun 
nore družbe ali le posameznika, ki 
to opaža. Odvisno, na kateri stra-
ni se prepoznamo v tej predstavi 
sami. Tudi dež te zabave publike 
pod dežniki ni motil. Za nekaj de-
žurno plamenečih ognjev je osebno 
skrbel alfa Branko Ferlin, ki je mojo 
opazko, da nas je kar nekam malo za 
tako imeniten dogodek, takole pre-
slišal: »No, povej, a ni lepo?!« Da, 
izjemno, dobesedno romantično 
okolje, izjemna predstava in odlič-
na glasba Astrid Lindgren. A čudež 
tega večera se skriva v dejstvu, da 
se tudi tu nekdo upira sterilizaciji in 
hiper komercializaciji našega diha 
in se vrača v objem Narave. Pa če-
prav je kaznovan s tistimi številkami 
pod črto. A brez jadikovanja, lepo 
prosim. Ta »večer« je daroval sko-
raj 700 evrov za nakup prilagojenih 
športno invalidskih vozičkov.
Aplavz in zahvala vsem s odpr-
to dlanjo in SRCEM. Ganljiv večer 
pravzaprav. 
Na videnje v parku Loka prihodnjič!
Edo Marinček   
Mladinska skupina Kulturnega društva Ambrus
vabi na
Poletne delavnice in varstvo za otroke
 Za otroke od 4. do 14. leta starosti.
 Od 17. do 21. julija 2017 pri lovski koči Ratenca v bližini Ambrusa. 
Čaka nas pet nepozabnih dni zabave, raznolikih delavnic in spremljevalnih dejavnosti ter spoznavanja novih 
prijateljev. Skupaj bomo ustvarjali, kuhali, spoznavali naravo, prepevali ... In se veliko igrali . Obiskali nas 
bodo tudi zanimivi gostje in nam razširili obzorja.  
Otrokom vsak dan pripadata malica in kosilo, udeležencem jutranjega varstva pa tudi zajtrk. Delavnice so brez-
plačne, dobrodošli pa so prostovoljni prispevki. 
Prijave zbiramo do 30. 6. 2017 na tel. številko 041-966-117 (Marjana Perko) ali na e-naslov gabez.perko@
gmail.com.
Pohitite, saj je število otrok omejeno.
27
maj 2017 številka 4 Šport
Recital violončelistke Monike Hočevar
V soboto, 8. aprila, je v kulturnem domu v Ambrusu potekal večer klasične glasbe 
– recital violončelistke Monike Hočevar. Izjemna glasbenica nas je s svojo virtuozno-
stjo popeljala v svet ruske glasbe. 
Monika Hočevar se je violončelo 
začela učiti pri rosnih šestih letih 
in po končani nižji glasbeni šoli 
svojo glasbeno pot nadaljevala na 
Konservatoriju za glasbo in balet v 
Ljubljani. Njena ljubezen do instru-
menta in želja po igranju je z leti ra-
sla, zato se je odločila, da se vpiše 
na Akademijo za glasbo v Zagrebu, 
kjer letos zaključuje tretji letnik. 
Monika pa ni le odlična solistka in 
komorna glasbenica, ki nastopa 
na domačih in tujih odrih ter je za 
svoje igranje prejela že več nagrad, 
pač pa tudi zelo dobra pevka in diri-
gentka. Že več let namreč vodi Me-
šani in Otroški pevski zbor Ambrus 
ter Glasbeno skupino Amabile, v 
kateri tudi prepeva. 
Na recitalu se je Monika predstavila 
s Šostakovičevo Sonato za violonče-
lo in klavir v d-molu ter z Variacija-
mi na rokoko temo za violončelo in 
orkester v A-duru skladatelja Čajko-
vskega. Tehnično zahtevni skladbi 
vélikih ruskih komponistov je Mo-
nika izvedla odlično ter s svojim 
mojstrskim igranjem in prepričljivo 
interpretacijo navdušila občinstvo. 
Umetnico je na klavirju spremljal 
Domagoj Guščić, ki kot korepetitor 
deluje na zagrebški glasbeni akade-
miji. Koncert sta povezovala Manca 
Hočevar in Aljaž Bavdek, vezno be-
sedilo pa je spisala Polona Hrovat.
Eden najboljših violončelistov vseh 
časov Mstislav Rostropovich, je ne-
koč dejal: »Ko sem začel igrati vio-
lončelo, sem se v instrument takoj 
zaljubil ... zato, ker zveni kot glas ... 
on je moj glas.« Te besede bi zlah-
ka pripisali tudi Moniki Hočevar, saj 
se zdi, da je njena povezanost z vi-
olončelom, skozi katerega se izraža 
in poslušalcem razkriva svojo no-
tranjost, kakor ljubezen. Ljubezen 
do glasbe, ki jo razdaja naprej in z 
njo nikogar ne pusti ravnodušnega. 
Želimo si, da bi jo v Ambrusu zaslu-
tili še velikokrat.  
Špela Zupančič, KD Ambrus
Noro nori norci v 
Ambrusu
Ambruški kulturni dom so v soboto, 22. aprila, zavzeli 
norci. V goste so namreč prišli člani Mladinske gledali-
ške skupine Kulturnega društva Josip Jurčič Mujava in se 
predstavili z uprizoritvijo igre Noro nori norci.
Igra, ki jo je napisal Jurij Švajncer, je pravzaprav igra v igri. Govori namreč 
o vaškem veljaku,  ki najame skupino posebnežev, s katerimi želi pripraviti 
odmevno predstavo in z njo na hitro obogateti, načrt pa mu ne uspe, saj 
norci spoznajo njegovo namero in se mu postavijo po robu. Tako celotna 
predstava kot tudi notranja igra norcev združujeta več različnih žanrov, s 
tem pa želita ugajati čim širši publiki – vsak naj se pač ogreje za tisto, kar 
mu je nabolj pri srcu. Za dramsko igro so se zagotovo ogreli mladinci z 
Muljave z režiserko Sašo Senica na čelu, saj je bila predstava, ki so jo pri-
pravili, zares odlično izpeljana. Igralci so se povsem poistovetili z liki, ki 
so jih predstavljali, ter preko dobre igre in izjemne glasovne interpretacije 
prepričljivo upodobili njihov pogled na svet. Številne komične situacije in 
vložene reklame, ki so delovale kot posmeh kapitalistično naravnani druž-
bi, so sámo igro le še obogatile. Publika je bila navdušena in je med pred-
stavo, v katero se je očitno povsem vživela, s ploskanjem pridno sodelovala 
z igralci. 
Gostujoča predstava je v Ambrusu vsekakor doživela velik uspeh. Recept 
zanj pa so bili nedvomno noro nori – noro dobri – mladi igralci z Muljave. 
Špela Zupančič, KD Ambrus
Mesec krajinske arhitekture 2017
Letos Društvo krajinskih arhitektov 
Slovenije že deseto leto zapored 
praznuje Mesec krajinske arhitek-
ture. Vse od leta 2007, ko je Med-
narodna zveza krajinskih arhitektov 
(IFLA) sledila zgledu Ameriške zveze 
(ASLA) in razglasila april za mesec 
krajinske arhitekture, si tudi slo-
venski krajinski arhitekti prizadeva-
mo širiti razumevanje naše stroke v 
javnosti. Krajinska arhitektura velja 
za mlado stroko. Razvila se je v času 
hitre rasti mest in razvoja industrije 
konec 18. stoletja. Z leti si je utrdila 
položaj med inženirskimi strokami s 
tem, ko je v urbanizem in urejanje 
prostora prispevala znanje o delo-
vanju narave in varstvu okolja ter 
povezala funkcionalnost prostora s 
podobo. Danes krajinski arhitekti 
s svojim znanjem in delom na raz-
ličnih področjih in ravneh urejanja 
prostora prispevamo h kakovosti, 
varstvu in razvoju krajin, javnih 
in zasebnih, urbanih in kulturnih 
(DKAS, 2017).
Dogodki v mesecu krajinske 
arhitekture
V aprilu, svetovnem mesecu kra-
jinske arhitekture, pa širimo svoje 
poslanstvo tudi med zainteresira-
no javnost in predstavljamo svoje 
prispevke h kakovosti urejanja pro-
stora. Tudi letošnji program je do-
dobra zapolnil celotni mesec. Vklju-
čeval je veliko zanimivih dogodkov 
v različnih krajih po Sloveniji, kot so 
pogovori ob knjigah, sprehodi ob 
obmorskih terasastih krajinah, de-
lavnice za otroke in odrasle, pred-
stavitve knjig, razstave in organizi-
rani pogovori. Osrednji dogodek 
je bil strokovni posvet Slovenska 
krajina pred izzivi prihodnosti, ki ga 
sta ga v znak praznovanja 70-letni-
ce Biotehniške fakultete Univerze 
v Ljubljani in 25-letnice delovanja 
društva priredila Oddelek za krajin-
sko arhitekturo in Društvo krajin-
skih arhitektov Slovenije.
Mesec krajinske arhitekture 
v Ivančni Gorici
V mesecu aprilu sta se v sklopu 
Meseca krajinske arhitekture v 
Ivančni Gorici s pomočjo in podpo-
ro knjižnice odvijala dva dogodka. 
V prvem tednu je bilo v knjižnici 
predavanje krajinskega arhitek-
ta z naslovom Od načrta do vrta. 
Mitja Škrjanec je krajinski arhitekt 
s skoraj 15 letnimi izkušnjami na 
področju urejanja zunanjih javnih 
in zasebnih površin. Po uvodnem 
zgodovinskem pregledu znameni-
tih vrtov po svetu je v nadaljevanju 
predstavil pomen predhodnega 
načrtovanja vrtov, nam pokazal pri-
mere načrtov krajinske arhitekture 
in zasaditvenih načrtov ter predsta-
vil ključne dele vsakega načrta. Po-
vedal nam je, kako poteka proces 
nastajanja načrta in kako ga tvoriti 
ob željah in potrebah naročnika ter 
sledenju etičnim načelom in lastne-
mu konceptu. Videli smo paleto 
različno obarvanih in oblikovanih 
vrtov, ki so nas navdušili. Predstavil 
nam je uporabne kombinacije ra-
stlin, nam podal nasvete in opozoril 
na nekatere pomanjkljivosti dolo-
čenih rastlin, kar nam bo v pomoč 
pri oblikovanju in urejanju lastnih 
vrtov. Predavanje se je zaključilo v 
sproščenem vzdušju ob pogovoru s 
predavateljem. 
Drugi dogodek se je zgodil na dan 
Zemlje in dan pred svetovnim dne-
vom knjig. 22. aprila se je v prije-
tnem sončnem dopoldnevu od-
vijala Čitalnica pod drevesi. V ta 
namen se je zelenica pred knjižnico 
spremenila v čitalnico na prostem 
pod krošnjami dreves. Naključne 
obiskovalce so čakale knjige s kra-
jinsko tematiko. Na voljo je bila 
strokovna literatura, poezija, proza 
in otroške knjige. V sproščenem 
vzdušju so otroci ustvarjali na kre-
ativnih delavnicah, medtem, ko so 
starši uživali v prijetnem ambientu 
pravljičnih dreves. Delavnice so vo-
dile študentke pedagoških in drugih 
smeri Neža Hočevar, Veronika Bre-
gar, Petra Hočevar in Tinkara Žgaj-
nar. Z njihovo pomočjo so otroci 
izdelali preproste figure in risbe iz 
naravnih materialov. Bolj razgiban 
del dogodka so bile socialne igre, 
ki jih je vodila študentka socialne 
pedagogike Nives Medved. Otroci 
so se razživeli ob ristancu, skakanju 
gumitvista, kegljanju, balinanju in 
drugih družabnih igrah. Zahvaljuje-
mo se vsem sodelujočim in vsem, 
ki so nas obiskali in s tem podprli 
naše delovanje in prizadevanja. Za 
vso podporo, pomoč, nasvete in 
spodbudo bi se zahvalila knjižnici 
Ivančna Gorica. Posebna zahvala 
gre vodji knjižnice Kseniji Medved, 
ki je z navdušenjem sprejela pre-
dloge dogodkov, spremljala potek 
ter nam nudila strokovno pomoč.
Ideja enomesečne aktivnosti na po-
dročju krajinske arhitekture je po-
večanje prepoznavnosti stroke tako 
Ob festivalu »Zmaj 
kamišibaj« v Ljubljani – 
predstavitev kamišibaja 
tudi v naši knjižnici 
Tri leta nazaj smo v knjižnici Ivančna Gorica pri svojem bibliopedagoškem 
delu pričeli uporabljati tudi kamišibaj. Gre za pripovedovanje ob slikah na 
malem odru. Prihaja z Japonske, kjer kami pomeni papir, šibaj pa gleda-
lišče. Pripovedovalec stoji ob malem lesenem odru. Ob pripovedovanju 
zgodbe na odru menja ilustracije, na katerih vzporedno s pripovedovanjem 
teče zgodba. Slike prikazujejo pomembne dogodke v zgodbi podobno kot 
pri stripu. 
v tujini kot v Sloveniji. S tem želimo 
krajinski arhitekti izboljšati razme-
re na področju urejanja prostora v 
mestnem in podeželskem okolju. 
Stremimo k vključevanju javnosti k 
sodelovanju in iskanju novih rešitev 
za urejeno bivalno okolje in izbolj-
šanje podobe slovenske krajine. Ve-
selimo se podobnih dogodkov tudi 
v prihodnje, saj lahko s tovrstnimi 
dogodki pomembno prispevamo k 
dvigu zavesti o pomenu kakovosti, 
varstva in razvoja krajin.
Mojca Seliškar
Foto: Tinkara Žgajnar
Prvi kamišibaj za knjižnico so izdelali naši možje, pravljičarke Anita, Petra 
in Maruša pa so se izobraževale preko literature, YouTuba, udeležbo na 
festivalih ipd. Smo pa na daljše izobraževanje poslali tudi našo sodelavko 
Marušo Pušnik, ki ga je ob Svetovnem dnevu knjige zaključila z nastopom. 
Za svojo zaključno nalogo je vzela šaljivo, ponarodelo basen »Zajec, lažni 
bolnik«, za katero je zgodbo sama tudi ilustrirala in pripravila glasbo. 
Pred polno dvorano jo je predstavila v Hiši otrok in umetnosti v Ljubljani in 
prejela posebne pohvale mentoric Irene Rajh Kunaver in Jelene Sitar, pred-
vsem za  ilustracije. Še isti teden smo v knjižnico dobili tudi prvi »profesio-
nalno izdelani« butaj. Maruša izobražuje sodelavke, tako da bomo v novo 
sezono pripovedovanja vstopile pogumneje. Trenutno poteka festival Zmaj 
Kamišibaj v Ljubljani, 18. 19. in 20. maja, sodelavke pa za Društvo Sožitje v 
okviru občinskega praznovanja, 24. maja., pripravljajo pravljico »Ko najdeš 
pravega prijatelja«. 
Kamišibaj je ekvivalent slikanici, zato vas vse spodbujamo h glasnemu bra-
nju ob ilustracijah tudi doma. 
Ksenija Medved
28
maj 2017 številka 4 Šport
   SANKUKAI KARATE    
     KLUB Ivančna Gorica
Državni turnir za dečke in deklice ob 
40-letnici delovanja kluba
Namizni tenis na Krki
V medobčinski namiznoteniški ligi po prvem delu brez presenečenj vodi 
ekipa ŠD KGG Krka II z Mlakarjem na čelu, takoj za njimi pa prva ekipa 
Krke pod vodstvom Jožeta Kozinca. Laščani, Šmarčani, Dobrepoljci in Stiča-
ni pa bodo svojo priložnost za boljši rezultat iskali v drugem delu. Ko se je 
končalo ligaško tekmovanje, je bilo na sporedu medobčinsko tekmovanje 
posameznikov, ki ga je tokrat odlično organizirala ekipa Šmarja-Sap. Za re-
kordno udeležbo je veliko pripomoglo tudi deževno vreme in telovadnica 
OŠ Šmarje se je kar lepo napolnila. Člani ŠD Krka smo dosegli kar nekaj le-
pih uvrstitev. Igra se pozabi, rezultati pač ne. V kategoriji veteranov je slavil 
Brodnik Zvone, 3. mesto je dodal Globokar Slavko. V odsotnosti Mlakarja 
sta v kategoriji do 50 let v finalu igrala oba člana Krke in sicer Omahen 
Zvone ter Vokal. Bojan Kuhelj pa je dosegel uvrstitev med najboljših osem 
a potem naletel na razpoloženega Janežiča, ki je izkoristil prednost doma-
čega igrišča in ga premagal 3:0.
Zadnjo tekmo v Ljubljanski prvi ligi je ekipa KGG I odigrala proti Komendi in 
jo v gosteh premagala s 6:3. V tekmi kjer poraz ni smel priti v poštev se je 
zopet izkazal prav Mlakar, ki je dobil vse tri dvoboje, dva Vokal, Omahen pa 
enega. Kozinc je odlično zamenjal Vokala in se dostojno upiral, na koncu pa 
je le moral priznati, da je mlajši Cvetko malenkost boljši.
Levo v modrih dresih Kozinc, Mlakar, Omahen za KGG I proti Komendi
Nekateri so vedeli, nekateri upali, nekaterim je bilo vseeno. Po slabem pr-
vem delu, ko je ekipa Komunalnih gradenj I igrala brez Mlakarja, je bilo 
kar malce preveč korajžno razmišljanje o obstanku v elitni prvi ligi. A po 
povratku Mlakarja, ki je kmalu ujel zmagovalno formo, je bilo upanja ve-
dno več. Odlično je ekipo vodil Jože Kozinc, brez njegovega pozitivnega 
pogleda bi bil podvig bistveno težji. Bolj kot je bilo pomembno, bolj se je 
izkazal Zvone Omahen in dobil vse ključne dvoboje, ki so prevesili tehtnico 
na našo stran. Nekaj je dodal še Vokal za končno celo 7. mesto. Z osmimi 
zmagami sedmi, s sedmimi zmagami pa bi se kot deveti selili v drugo ligo, 
kar še toliko več pove o tem dosežku. V drugem delu lige smo tako osvojili 
celo tretje mesto s samo dvema porazoma. Obstanek je uspel tudi drugi 
ekipi KGG v drugi ligi. Na tekmah v tej sezoni so Kuhelj, Mestnik in Vrhovec 
kazali vse prednosti ekipe, ki se med seboj odlično razume, za vidnejši re-
zultat pa jim je občasno zmanjkalo tudi športne sreče. Tretja ekipa Krških 
veteranov pa je v peti ligi igrala dobro, 'mešala štrene' celo najboljšim, a 
željeni preboj ligo višje pa jim ni uspel. Na to bodo morali počakati še vsaj 
nekaj časa. Vsekakor pa čestitke vsem za izjemno sezono.
25. 5. 2017 ob 17. uri bo v prostorih Družbenega centra Krka prvenstvo 
občine Ivančna Gorica v namiznem tenisu za posameznike in dvojice. Tek-
movanje bo potekalo v dveh kategorijah posamezno in enotni kategoriji 
dvojic. Prijavnine ni. Več informacij o tekmovanju na telefon 041/670-168 
(Jože).       
Bojan Vokal, ŠD Krka
Taekwondo klub Kang na pokalu Šmartno Litija 
V nedeljo, 5. 3. 2017, smo se ude-
ležili enajstega tekmovanja Ta-
ekwondo pokal Šmartno Litija, ki ga 
je organiziral naš prijateljski klub. 
Za Kangovce je tekma postala že 
tradicionalna in jo v klubu tekmo-
valci zelo podpirajo. Zjutraj so se 
športniki zbrali v športni dvorani 
Pungrt. Nastopalo je 13 Kangovcev: 
2 v kicku, 10 v borbah, in 1 v obeh 
kategorijah. Na tekmi je bilo vsega 
skupaj 200 tekmovalcev. 
V kicku-M2 je tekmoval Filip Marn, 
ki si je po treh zmagah priboril sre-
brno medaljo. Maks Brčan, katego-
rija M1, je na žalost izgubil prvi boj 
in dobil medaljo za sodelovanje. 
V kicku Ž1 je tekmovala Mojca Mar-
šič, ki je zmagala prvo kolo, v finalu 
izgubila in si na koncu zaslužila sre-
brno medaljo.
V borbah v kategoriji mlajših kade-
tov brez udarca v glavo sta tekmo-
vala Maks Brčan in Ronald Bažec. 
Ronald je bil zelo dobro pripravljen, 
v finalu s 5 proti 3 premagal svojega 
nasprotnika in si zaslužil zlato kolaj-
no. Maks je borbo za las izgubil.
Tevž Nemanič v svoji kategoriji ni 
imel nasprotnika. Organizator iz 
Šmartnega mu je priskrbel naspro-
tnika iz nižje kategorije, vendar je 
Tevž borbo izgubil za eno točko.
Najboljši kadet je bil Gal Maršič, ki 
je v finalu premagal svojega klub-
skega partnerja Jakoba Marna. Gal 
je zasedel 1. in Jakob 2. mesto. Ka-
deti Mark Hren, Žan Zupančič in Mi-
tja Dinej Dobrič so prvo borbo izgu-
bili in ostali na 3. mestu. Enako sta 
po prvi izgubljeni borbi ostala na 3. 
mestu mladinca Gašper Kastelic in 
Tija Dobrič.
Pri članih do 68 kg je v boj šel naš 
trener Timotej Todić, ki je odločno 
in z veliko razliko dobil prvo borbo. 
V finalu se je boril z izkušenim Ma-
riborčanom Maticem Motalnom. 
Borba je bila pestra, Timotej se je 
zelo dobro boril in bil hitrejši od 
nasprotnika. Vendar pa je Matic 
dobro izkoriščal svoje dolge noge, 
na katere Timotej ni imel pravega 
odgovora. Timotej je končal na 2. 
mestu. 
Izjava trenerja Tomaža: »Timotej je 
imel dolg tekmovalni odmor. V letu 
2017 sva se skupaj odločila, da bo 
ponovno začel tekmovati. Sezona 
se je začela s hudo poškodbo, na 
treningu si je namreč natrgal mi-
šico. Šmartno Litija je bila druga 
tekma v tem letu, videli smo velik 
napredek, a Timotej še ni pokazal 
sto odstotkov. Naslednje veliko tek-
movanje nas čaka naslednji vikend, 
ko se bomo udeležili svetovnega 
pokala v Belgiji«.
Na tekmi je bil prisoten tudi Aleš 
Tekavčič, ki je pomagal pri kicku in 
tekmovalce ogreval. Zahvaljujemo 
se tudi staršem, ki otroke redno vo-
zijo na treninge in jih podpirajo na 
tekmovanjih. 
Darja Podpečnik
V letošnjem letu Sankukai karate 
klub Ivančna Gorica obeležuje 40. 
leto svojega delovanja, ter 40 let ka-
rateja v naši občini.  Začetki segajo 
vse tja v leto 1977, kjer so s treningi 
karateja začeli kar na takratnem no-
gometnem igrišču v Ivančni Gorici. 
Nato so sledile številne selitve loka-
cij našega delovanja, vse do izgra-
dnje nove OŠ Stična, kjer smo dobili 
zelo lepe prostore za trening. 
Tam smo v nedeljo, 9. 4. 2017 ob 
naši obletnici organizirali državni 
turnir v športnih borbah, KATAH in 
IPPON kumiteju, za dečke in dekli-
ce. Med seboj se je za 15 komple-
tov medalj in pokalov pomerilo kar 
161 tekmovalcev, ki prihajajo iz 25 
Sankukai karate klubov in njihovih 
sekcij po Sloveniji. Za spoštovanje 
pravil in določanje najboljših, pa 
je na štirih boriščih skrbela kar 40 
članska sodniška komisija. Že pred 
začetkom tekmovanja je mlada 
glasbena skupina Gross upi poskr-
bela za dobro vzdušje in s svojim 
glasbenim vložkom poskrbela za 
odličen začetek tekmovanja.
V nadaljevanju smo po zaslugi tek-
movalcev spremljali zanimive špor-
tne borbe, dekleta so se pomerila 
v izvajanju kat, naši najmlajši pa v 
tehniki imenovani Ippon kumite 
in prav vsi so se potrudili in odre-
zali po svojih najboljših močeh. Za 
nekaj dobrih rezultatov so poskr-
beli tudi naši otroci iz Karate kluba 
Ivančna Gorica. Tako je v kategoriji 
mlajših dečkov v IPPON kumiteju 
Vid Alibegović osvojil odlično 5.−8. 
mesto, v isti kategoriji pri dekletih 
pa je Alja Alibegović osvojila odlič-
no 3.-4. mesto, Lina Jakše pa 5.−8. 
mesto. Pri starejših dečkih sta do-
bro opravila tudi Blaž Novak Rudič  
in Van Ploj Vollmayer, ki pa sta do-
segla 8.−16. mesto v kategoriji do 
40 kilogramov. V kategoriji starejših 
dečkov nad 40 kg sta Črt Šimec Pe-
terlin in Žiga Vrabac osvojil 8.−13. 
mesto. Za nove domače stopnič-
ke je v kategoriji starejših dečkov 
3.kyu ABS poskrbel Žiga Mestnik, ki 
se je uvrstil na odlično 3.−4. mesto. 
Za novo veselje na tribuni sta v ka-
tegoriji kadetov poskrbela Žan Ma-
vrin z 5.−6. mestom v borbah do 50 
kilogramov in Nejc Zajc z 3.−4. me-
stom nad 50 kilogramov. Za konec 
pa je v kategoriji kadetinj Živa Vra-
bac dosegla odlično 5.−8. mesto,  ta 
rezultat je nadgradila njena klubska 
tekmica v tej kategoriji, domačinka 
Manca Koščak, ki si je z odličnimi 
borbami prislužila zlato medaljo.
Tako se je tekmovalni del zaključil 
brez poškodb ter z odlično opra-
vljenim sodniškim delom in čakali 
smo le še na podelitev diplom in 
priznanj najboljšim. Na koncu so 
sledili prikazi različnih tehnik SAN-
KUKAI KARATEJA. Zelo atraktivno 
zaključno demonstracijo obrambe 
od palice, ki so jo gledalci nagradili 
z velikim aplavzom, pa sta  prikazala 
ustanovitelj in trener karate kluba 
Ivančna Gorica, ter mojster San-
kukai karateja Jože Kastelic-2.DAN 
in Zlato Kristan-1 kyu, ki je eden 
izmed prvih učencev v 40 letni zgo-
dovini kluba. 
Tekmovanje je z zaključnim govo-
rom zaključil organizator tekmova-
nja Jože Kastelic in se ob tem zahva-
lil celotnemu sodniškemu zboru za 
korektno opravljeno delo, gledal-
cem za športno navijanje in vsem 
ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k 
uspešno izvedenem državnem tur-
nirju. Posebna zahvala velja našim 
sponzorjem, ki so se prijazno od-
zvali naši prošnji za finančno ali ma-
terialno pomoč pri organizaciji tek-
movanja: Občina Ivančna Gorica, 
Akrapovič, d. d., Tamag.si-prevoz 
lesa, Cota d.o.o.-krovstvo in klepar-
stvo, Beta BIRO, Picerija-Gostilna 
Antonač, Cona Bomax, Mercator.
Ob 40-letnici delovanja kluba že-
limo, da bi se z aktivnim gibanjem 
ukvarjalo več ljudi, zato že ob tej 
priliki vabim v septembrski vpisni 
rok vse, ki vas zanima ta prečudo-
vita veščina, kjer ni starostnih ome-
jitev, potreben je le pogum, želja in 
veselje do gibanja, kajti SANKUKAI 
KARATE treningi so prilagojeni po-
samezni starostni kategoriji. Nare-
dite prvi korak, mi pa vam bomo pri 
tem pomagali. Več informacij dobi-
te na: http://www.sankukai-karate.
info/.
Sandra Korelec in Žan Dežman
Manca Koščak pri dosegu treh točk Z leve proti desni Kristan Zlato in Jože Kastelic
29
maj 2017 številka 4 Šport
Francoski boks prispeval tretjino 
članskih kategorizacij
Na SŠ Josipa Jurčiča v plesni dvorani ob ponedeljkih ob 
18:30 poteka uro in pol trajajoča vadba francoskega bo-
ksa.
Dodatno brezplačno vadbo v bo-
rilnici kampus v Ljubljani in prevoz 
pa imajo kot dodatek na voljo di-
jaki-nje ali študenti-ke. Treniramo 
s številnimi borilnimi rekviziti in 
boksarskimi vrečami. Prednost do-
datnih treningov v Ljubljani je stik 
s številčno populacijo vadečih, raz-
ličnih starostnih skupin, s katerimi 
izmenjujemo in nadgrajujemo svo-
je znanje, ki ga kasneje prinesemo 
v svoje domače okolje, vadbišče v 
Ivančno Gorico.
Vadba je primerna za skoraj vse sta-
rostne skupine in za oba spola, tako 
za ženske kot za moške. Borilstvo 
je v zadnjih letih v strmem vzponu, 
o čemer priča mesto predsednika 
Olimpijskega komiteja Slovenije, ki 
ga je zasedel Bogdan Gabrovec, ki 
je aktiven v judo borilnem športu.
Pohvalimo se lahko, da smo v Ivanč-
ni Gorici med petimi ponudniki bo-
rilnih vadb edinstveni, saj vadečim 
lahko ponudimo v tekmovalnem 
smislu največ, za dijake-nje in štu-
dente-ke pa je vadba brezplačna.
Ker smo člani Savate zveze Slo-
venije – članice Olimpijskega 
komiteja Slovenije, lahko svoje 
športnike registriramo in le ti prido-
bijo tekmovalne licence za nastop 
v vrhunskem športu. Gre za veliko 
razliko od rekreativnega tekmoval-
nega udejstvovanja ali nastopanja v 
športnih disciplinah, ki jih v Sloveni-
ji ni možno kategorizirati v sistemu 
vrhunskega športa.
Nastopi na državnih prvenstvih v 
savatu našim članom omogočajo 
preboj v mladinsko ali člansko re-
prezentanco ter s tem nastope na 
svetovnih in evropskih ter ostalih 
mednarodnih prvenstvih in tekmo-
vanjih. Poleg tega lahko pridobijo 
tudi status športnika, kar bi bila lah-
ko velika dodana vrednost v more-
bitnem športnem oddelku Srednje 
šole Josipa Jurčiča med novome-
škim in ljubljanskim športnim baze-
nom, na katerega tudi sami čakamo 
z velikim pričakovanjem.
Savate šport pa je na mednaro-
dnem področju aktiven tudi v okvi-
ru FISU – univerzitetnega – štu-
dentskega športa, medtem ko je v 
Franciji francoski boks razprostra-
njen in popularen tekmovalni sre-
dnješolski šport. Mag. Jurij Obreza 
je tehnični delegat svetovne FISU 
organizacije in ne nazadnje pionir 
savate športa, ki ga je v Sloveniji 
predstavil leta 2003. Zaslužen je za 
vzgojo številnih uspešnih športni-
kov, ki so osvajali najvišja slovenska 
športna priznanja in sprejeme pri 
predsedniku RS.
Naši trenerji so usposobljeni in 
licencirani v skladu s pravili Stro-
kovnega sveta za šport Ministrstva 
za izobraževanje, znanost in šport. 
Ena naših prvih dolžnosti še po-
sebno v panožnem kontaktnem 
borilstvu pa je zaščititi mlade pred 
izjemno nevarno uporabo poživil in 
prepovedanih substanc, kot so ana-
bolni steroidi, ki se jih zelo pogosto 
poslužujejo tisti bolj ¨mišičasti¨ 
predstavniki borilstva, ki kot doda-
tek k redni še posebej radi kombi-
nirajo vadbo na fitnes pripomočkih. 
Žal je to danes modna muha, ki k 
nam prihaja iz sveta profesionalne-
ga (komercializiranega) športa on-
kraj »velike luže« in ki predstavlja 
ob uporabi teh prepovedanih snovi 
izjemno zdravstveno grožnjo za ce-
lotno populacijo mladih.
Ker smo v Ivančni Gorici začeli s 
prvimi aktivnostmi v letu 2013, 
nas javnost v Ivančni Gorici še ni 
uspela dodobra spoznati, morda 
šele letos, ko smo Ivančni Gorici 
(in celotni športni regiji Ljubljana 
okolica) prinesli najvišji dosežek na 
področju tekmovalnega športa in s 
tem nagrado Olimpijskega komite-
ja Slovenije – srebrni znak Mojce 
Obreza za 3. mesto na svetovnem 
prvenstvu v savatu.  
S svojimi uspehi v tem trenutku 
prispevamo tretjino vseh uradnih 
članskih rezultatskih uspehov v 
občini Ivančna Gorica po veljavni 
februarski kategorizaciji OKS, med-
tem ko ostale borilne vadbe takšnih 
uspehov še ne zmorejo uveljavlja-
ti bodisi zato, ker niso včlanjene v 
ustrezno Nacionalno panožno špor-
tno zvezo ali pa morda tekmujejo v 
športnih disciplinah, ki jih sloven-
ska športna stroka ne priznava kot 
uradno.
Mojca je z aktivnimi tekmovalnimi 
treningi savata začela v letu 2006 
v Ljubljani še kot študentka, danes 
pa že pridno vzgaja v tem športnem 
duhu tudi svoji hčerki.
Kot člani Zveze športnih organizacij 
Ivančna Gorica, ki spada v športno 
regijo Ljubljana okolica s centralno 
pisarno v Grosuplju, smo bili več-
krat vprašani o zgodovini savate 
športa.
Gre za star evropski šport, ki je na 
evropskih tleh prisoten vsaj 400 
let dlje od azijskih borilnih vadb, ki 
so k nam večinoma prispele po 2. 
svetovni vojni med 1960 in 70 in iz 
katerih se kasneje oblikujejo športi, 
kot je kikboks – ameriški boks. Sa-
vate – francoski boks pa je bil že v 
letih 1900 in 1924 demonstracijski 
šport na Olimpijskih igrah v Parizu 
– takrat, ko je medalje osvajal tudi 
pokojni olimpionik Leon Štukelj. Z 
velikim rivalom angleškim boksom 
(danes poznamo le izraz boks) je 
ob pojavu Coubertainovega giba-
nja izgubil bitko zaradi takrat še 
nerazumljenih in nesprejetih prvin 
borjenja s pomočjo nožnih brc ter 
izločen iz olimpizma s spretno pre-
tvezo, da se »gentlemani« v samo-
obrambi in športu ne brcajo.
V kandidaturi za olimpijske igre 
2024 v Parizu pa tli skrito stoletno 
upanje savata po uvrstitvi med 
olimpijske športe. Že pred sto leti 
je bil namreč prav v sokolskem gi-
banju prisoten tudi savate v disci-
plinah francoski boks in športno 
borjenje s palico (osnova evropske-
ga vojaškega mečevanja). Številne 
knjige pričajo o aktivnosti savata v 
tistem času, ki so ga Sokoli širili v Sr-
bijo (Nikolajević – Boks francuski ili 
engleski, 1914), Češka (dr. Vaniček 
– O rohovani) in Hrvaška (Šulce – 
Šakanje, 1920), v Sloveniji pa ome-
njen 25. 11. 1906 v glasilu Slovenski 
Sokol št. 11 kasneje pa sledi prevod 
s strani sokola Bojana Drenika v 
slovenščino leta 1934 – Pestenje in 
borenje z dolgo palico.
Okoli Slovenije delujejo izjemno 
dobro razvite savate zveze – nekda-
nje Savate zveze Jugoslavije – torej 
Srbije, Hrvaške, Črne gore, podro-
čja Bosne, Makedonije in pa bližnje 
Italije ter Madžarske, s katerimi go-
jimo tesno sodelovanje v regiji.
Vse, ki bi vas zanimal borilni šport, 
vabimo v svoje vrste, še posebej pa 
je možno pobliže spoznati savate 
na poletnem šolanju, ki ga bomo 
kot vrsto let doslej organizirali na 
morju.
Mojca Obreza, predsednica USK
UNIVERZITETNI SAVATE KLUB
www.francoskiboks.si
041 752 734
OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU  
OBČINE IVANČNA GORICA
VIP potrjuje vlogo prvega 
favorita v 1. ligi
Čeprav so za nami šele prvi trije krogi, tudi letošnja občinska liga v malem 
nogometu potrjuje, da bo zanimiva in tudi kvalitetna. Zadnja leta naša vo-
dilna ekipa – VIP Športni studio potrjuje, da ji bo letos težko kdo kos. Po 
svoje je to tudi razumljivo, saj praktično vsi igralci te ekipe tvorijo jedro 
novega prvoligaša v Slovenski futsal ligi- FC Ivančna Gorica. A za njimi je 
kar 5 ekip, ki se bodo precej enakovredno borile za 2. in 3. mesto. Od teh 
ekip so trenutno s prvimi rezultati najbolj zadovoljni v ekipi MSU team in 
ŠDM Krka, ki se je lani stežka otresla zadnjega mesta na lestvici, sedaj pa 
je tik pod vrhom. 
V drugi ligi se bo zopet bil oster boj za 1. mesto. Zanj bo od sedmih ekip 
konkuriralo najbrž kar pet. Trenutno so najbolje krenili v boj Višnjegorci, ki 
so zanimivo lani zasedli zadnje mesto, na zadnjem mestu pa so presenetlji-
vo Zagradčani, ki pa so lani osvojili 1. mesto, a se odpovedali napredovanju 
v 1. ligo. Zaenkrat kaže, da upravičeno. Zanimivo bo videti, kako se bo boj 
za prvo mesto odvijal v naslednjih krogih. O tem več v naslednjem Klasju, 
ko bom poročal tudi o položaju najboljših strelcev lige. 
1. liga: 
o.t. zmaga remi poraz goli + goli - razlika točke
1. V.I.P . Športni Studio 3 3 0 0 15 3 +12 9
2. MSU team 3 2 1 1 9 3 +6 7
3. ŠDM Krka 3 2 0 1 8 7 +1 6
4. Avtostoritve Sadar 3 2 0 1 6 5 +1 6
5. FSK Mafijozi 3 1 1 1 9 6 +3 4
6. Bar pri Livarni 3 0 2 1 3 4 -1 2
7. ŠDM Ambrus Empis 3 0 0 3 4 13 -9 0
8. Fortuna no.1 3 0 0 3 2 15 -13 0
2. liga: 
o.t. zmaga remi poraz goli + goli - razlika točke
1. Raja Višnja Gora 2 2 0 0 13 2 +11 6
2. Kaligula 3 2 0 1 10 5 +5 6
3.
Veterani NK Ivančna 
Gorica 3 2 0 1 12 9 +3 6
4. Kavarna pri Joži 3 2 0 1 10 8 +2 6
5.
Žogca bar & ŠD 
Ambrus 2 1 0 1 2 6 -4 3
6. A1 Finance 2 0 0 2 2 9 -7 0
7.
Bencinski servis ŠD 
Zagradec 3 0 0 3 4 14 -10 0
Simon Bregar
Periodične priprave mladincev v študentskem kampusu v Ljubljani
11. 3. 2017 in 22. 4. 2017 smo se udeležili 1. kola državnega članskega 
prvenstva v savatu v Ljubljani v Šiški, kjer je potekalo tekmovanje v boksar-
skem ringu.
30
maj 2017 številka 4 Zahvale
Sedaj ti lučke nabiramo,
v šopek dolijemo sveže jim vode,
vmes tudi vrtnice je popek,
negovan iz domače je grede.
V SPOMIN
V mesecu juniju bo minilo deset 
let, kar je odšla od nas in se prese-
lila v večnost naša ljubljena, nikoli 
pozabljena mama 
KARLINA GRM
iz Malih Les (1916–2007)
Mama, vedno si med nami in tvojimi mladimi podmladki.
Vsi Tvoji
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni
in ostala je tišina, ki boli
a ljubezen, ki obilno
si nam jo dala,
za vedno v naših srcih je ostala.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, babi-
ca in prababica 
MARIJA PAVČIČ,
roj. Klavs po domače Gorenčeva Micka iz Malih Les pri Krki 6
(1934-2017)
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, 
znancem in vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani v tež-
kih trenutkih.
Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete 
maše.
Zahvaljujemo se gospodu župniku Marku Burgerju za lepo 
opravljen obred, gospe Ireni Slana za lepe poslovilne besede, 
cerkvenemu pevskemu zboru, patronažni službi in pogrebni 
službi Perpar.
Iskrena hvala, ki ste se poslovili od naše drage mame in jo 
boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
ZAHVALA
V večnost je odšla naša draga
MATILDA ŠKUFCA
po domače Rogljičeva Tilka iz Stične
1937–2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje in  darovano 
cvetje ter sveče.
Hvala pevcem za odpete pesmi, pogrebnemu zavodu Perpar 
za lepo opravljen obred in članom PGD Šentvid pri Stični za 
spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvala tudi vsem trem govornikom za poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo v tako lepem številu 
pospremili na njeni zadnji poti.
Beti z družino
Človek je kakor kaplja rose,
veter pihne in ni te več.
Ljudje, kot si ti, nikoli ne umrejo,
le v velikem gozdu zaidejo s poti.
Pa kjerkoli si, naj angel čuva te,
Kjerkoli si, vedno s tabo bomo mi.
Ob boleči izgubi moža, očita in ata
ANTONA CEGLARJA
Videm pri Temenici 
(1938-2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, sosedom, prijateljem, dru-
štvu upokojencev Šentvid pri Stični, konjeniškemu društvu Radohova vas za izrečeno 
sožalje darovane sveče, cvetje in sv. maše za dober namen. Zahvala g. župniku Izi-
dorju Grošlju za lepo opravljen obred, pogrebnemu zavodu Perpar, konjenikom za 
lep obred in spremstvo do groba, pevcem Prijateljem za sočutno zapete pesmi, ter 
govorcema za lepe besede slovesa.
Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji 
zemeljski poti.
Žena Malči, 
hči Polonca z možem Markom, vnuka Žan in Žiga z družino 
in obe pravnukinji Tia in Iza
Čeprav tvoj glas
se več ne sliši,
beseda tvoja v nas živi,
povsod te slišimo mi,
med nami še vedno si!
Utrujen od bolezni nas je v svojem miru zapustil mož, oče 
in dedi
FRANC MOŽE
Vir pri Stični 57
(1954–2017)
Lepo se zahvaljujemo sosedom in vaščanom, prijateljem in znancem, sorodnikom in 
nekdanjim sodelavcem za izrečena pisna in ustna sožalja, cvetje, sveče, svete maše, 
daritve v dober namen ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala gospodu župniku p. Maksimilijanu Fileju in msgr. Jožetu Kastelicu za mašni 
obred ter gospodu opatu dr. Antonu Nadrahu za molitev v poslovilni vežici, gasilcem 
PGD Stična za žalno sejo, častno spremstvo in zadnji gasilski pozdrav.
Hvala za poslovilne besede predsedniku PGD Stična Juretu Strmoletu in sosedi Niki 
Perpar ter sosedom za molitev v domači hiši.
Hvala pevcem Moškega pevskega zbora Prijatelji, sopranistki Janji Omejec in citrarki 
Evi Medved, pogrebnemu zavodu Perpar ter Cvetličarni Branka in Florisima.
Posebna hvaležnost osebju ZD Ivančna Gorica v patronažni službi, laboratoriju in 
ambulanti doktor Plutove.
Hvala vsem za dobre misli in lepe spomine, ki jih boste imeli na našega Franeta.
Njegova družina
Za vedno si zaspala, 
zdaj v miru boš počivala, 
saj si vse življenje garala, 
vse za dom in družino dala.
ZAHVALA
Od zemeljskega življenja se je v 88. letu od nas poslovila 
draga mama, babica in prababica 
ANA ZAJEC 
iz Krke 
(06.11.1929 − 24.4.2017)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za iz-
rečena sožalja, sveče, cvetje, molitve, svete maše in ostale darove, ki ste jih darovali 
ob boleči izgubi naše predrage mame.
Za lepo opravljen poslovilni obred se zahvaljujemo gospodu župniku Marku Burger-
ju, pevcem za čutno zapete pesmi, gospodu Petru Mačku za lep poslovilni govor in 
pogrebnemu zavodu Janez Perpar s. p. za pomoč pri organizaciji pogreba. Iskrena 
hvala tudi dr. Zdravku Mariču in osebju doma Sv. Terezije v Dobrepolju, kjer je pre-
živela zadnje leto svojega življenja. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste jo pospremili ob 
zadnjem slovesu, ki ste jo imeli radi in jo boste hranili v lepem spominu.
Vaših plemenitih dejanj ne bomo pozabili.
Vsi njeni!
Glej,  zemlja si je vzela, kar je njeno.
A kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno,
je večno in nikdar ne more umreti.
(Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Nepričakovano nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi 
mož, ati, dedi, brat, stric, svak, tast in zet
JANKO ZUPANC
iz Velike Dobrave 33, Višnja Gora 
(1951−2017)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vašča-
nom in znancem za izrečena sožalja, podarjene pozornosti, 
ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi za čustveno 
podporo, cvetje, sveče, svete maše in darove v dober namen. 
Hvala gospodu župniku Janezu Mihelčiču za odziv na klic sredi 
noči in lepo opravljen poslovilni obred, cerkevenemu pevske-
mu zboru za zapete pesmi, društvu upokojencev Višnja Gora, 
pogrebnemu zavodu Perpar in govorniku Pavlu Grozniku.
Še posebej se zahvaljujemo sosedu Petru, ekipi dežurne služ-
be ZD Ivančna Gorica in ekipi nujne medicinske pomoči iz UKC 
Ljubljana za njihov hiter odziv in požrtvovalnost.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga v velikem številu pospremi-
li na njegovi zadnji poti in vsem, ki ga boste ohranili v lepem 
spominu.
      
Žalujoči vsi njegovi
31
maj 2017 številka 4
Prej in slej
Radivoj Miklavčič Hujski
Nekoč je sonce vstajalo
svetlobo mi razdajalo.
Sedaj mi daje le toplino, 
svetlobe niti za rezino.
Nekoč so bili zvončki beli,
sedaj so črni, potemneli.
Nekoč so rože barvo imele,
sedaj ne vidim več  nobene.
Nekoč so zvezdice žarele,
sedaj so čisto potemnele.
Zame več jasnine ni,
naj sije sonce ali noč temni.
Pojasnilo: Pokojni Rado Miklav-
čič, Radivoj z Malega Hudega, 
je v srednjih letih oslepel. Zato 
večina njegovih pesmi bolj ali 
manj očitno izraža hrepenenje 
po svetlobi in videnju.  (LS)
V jeku 1. svetovne vojne
Paberkovanje vedno redkejših sledi iz tega časa
Pred sto tremi leti se je vojna prevesila že v drugo polovico, a ji tedaj ni bilo videti konca. V vojskujočih se državah je bilo vse več pomanjkanja, po vaseh pa so bile redke hiše, v katerih ni bilo 
mater, žena, sester ali hčera, ki ne bi nosile žalnih oblačil za padlim domačim. Naše paberkovanje kajpak ni sistematično, ker ne sledi kronologiji dogajanja. Objavimo, kar zasledimo v domačem 
okrožju; morda bo kdo kasneje iz tega in drugih virov sestavil natančnejšo podobo o razmerah v tem času.
Hudomušnice
Personalni: »Ste poročeni?«
Iskalec dela: »Ne, samski sem.«
Personalni: Potem pa ne bo nič s službo; pri nas 
jemljemo samo take,
ki so navajeni ubogati!«
Veroučitelj: »Otroci, kaj mora človek najprej stori-
ti, da dobi odvezo?«
Učenci (vsi v en glas): »Greeeh!«
Zvedava tašča pride kmalu po prvi poročni noči 
k mlademu zetu in ga pobara: »No, kako si bil kaj  
zadovoljen s svojo mlado ženo?« »No, ja; kar v 
redu, kar v redu«, menca zet.
 »Veš kaj, si pa izbirčen; doslej so jo v tem pogledu 
vsi hudo pohvalili!«
Specialist za notranje stvari Toneta temeljito pre-
gleda in na koncu zaskrbljeno zapiči pogled v
pacienta: »Utrip imate počasen, zelo počasen.«
Tone pa nazaj: »Gospod doktor, nobene panike; 
veste, mi upokojenci imamo časa na pretek.«
Lenobni Primož v hotelu naroči sobo s kopalnico.   
 »Želite kopalnico s prho ali s kadjo,« vpraša Re-
ceptor.
 »S kadjo vendar,« zagodrnja komodni Primož, 
»zakaj neki bi toliko časa stal pod prho!«
Pehar je naredil 
Franc Lunder iz Sta-
rega apna. 
Veščine se je nau-
čil v času vojnega 
ujetništva v Rusiji. 
Bil je tako dobro 
narejen, da je držal 
vodo, kar sem tudi 
preizkusil.
Višnja Gora pred prvo svetovno vojno, verjetno leta 1912. Mesto kaže pra-
znično podobo, meščani pa vedro razpoloženje in primerno blagostanje. Iz 
foto arhiva F. Godeše.
Višnja Gora med prvo svetovno vojno, leta 1917. Mesto kaže žalostno po-
dobo. Vojska zbira za vojaške potrebe. Pri ljudeh čutimo skrb in poparje-
nost. Iz foto arhiva S. Rusa.
Pomagajmo jih 
prepoznati
V marčevskem Klasju smo objavili podobo, na kateri tri deklice stoječe 
ob drevesu nekaj popisujejo in spoštovane bralke in bralce poprosili za 
prepoznavo. 
Na povabilo se je prijazno oglasila Milena Kastelic z Velikega Črnela in 
sporočila, kdo so in kaj počno. Upodobljenke so nekdanje učenke 6. 
razreda OŠ Stična in v Ivanč-
ni Gorici in popisujejo indi-
katorske lišaje, ki so znanilci 
kakovosti zraka. Prva na po-
dobi je Milena Kek, sredi in 
nekoliko v ozadju stoji Hele-
na Kolenc, na desni je Lojz-
ka Ceglar. Deklice so sedaj 
kajpak že odrasle žene, ma-
tere in gospodinje. Prva nosi 
zakonski priimek Kastelic, 
druga Čampa tretja pa Sadar. 
Mileni se lepo zahvaljujemo 
za sporočilo, vsem trem pa 
želimo še naprej obilo vsakr-
šne sreče. Posnetek je najbrž 
nastal leta 1976 in mu po-
temtakem manjka še nekaj 
do polstoletne starosti. 
  
Leopold Sever
211. rekord:  
Vžigalnikov, da se vse sveti
Veste koga bi bili naši predniki najbolj veseli, ko so si prižigali ogenj s 
kresilom? Nikogar bolj kot Jožeta Verbiča iz Podboršta. Ta ima namreč 
v svoji zbirki več kot tri tisoč vžigalnikov. Samo pritisnili bi s palcem, pa 
bi se greli, kuhali in še svetili povrhu. 
Jože je gradil svojo kolekcijo dve desetletji. Prve pripravice za delanje 
ognja je dobil v dar, večino pa jih je kupil ali našel na različnih mestih. 
V njegovem »ateljeju« nastajajo še druge zbirke; na primer kemičnih 
svinčnikov, značk in podobno, zato bomo o Jožetu tudi v prihodnje 
zagotovo še slišal. 
Ob vsem tem bi bilo zares čudno, če bi samo malo pomišljali pred 
slovesno razglasitvijo najnovejšega Klasjevega rekorda. Ob čestitkah 
k imenitnemu dosežku bi bilo lepo, če bi na vse Jožetove vžigalnike 
kresnili naenkrat – imel bi največji ognjemet na svetu.
Leopold Sever
Mulja v a
Sobrače
A m b r u s
Metnaj
Šentvid
Z A G R A D E C
T emenica
Zadnja stran mesec 2013                                   številka 5 maj 2017 - številka 4
32
Medgeneracijsko sodelovanje
Nenavadno nagel razvoj civilizacijskih »dobrin« med ljudi prinaša zmedo. 
Mladi se še nekako lovijo, starejši pa se zaskrbljeno oziramo naokrog in ne 
vemo, kako bi. Zategadelj se tudi Klasjev Polde vključuje v akcijo za med-
generacijsko sodelovanje. Ker slika dostikrat pove več kot beseda, se z njo 
obrača na cenjene bralce. Problem je le v tem, da je tistih z leve vedno 
manj, tistih z desne pa vedno več.
Jože z délom svojih nabirk.
Iz zakladnice naših domačij
Čas  hiti, se razblinja v nič in za seboj pušča sledi, ki so prav tako zapisane 
tvarnemu propadu.
Mednje nedvomno sodijo delovni in drugi pripomočki, ki so si jih pripravile 
minule generacije za uspešno spopadanje v boju za preživetje. Predmet, ki 
ga kaže podoba, ni bil življenjsko nujen, vendar je bil v preteklih stoletjih 
malone v sleherni hiši. Če ga prepoznate in veste za kaj so ga potrebovali, 
sporočite, da bomo razširili svoje obzorje tudi drugi. Hvala za sodelovanje.
Leopold Sever 
Acervanški (ivanški) miljniki
Doslej smo razmišljali, zakaj je bilo na območju Ivančne Gorice toliko kamnitih obcestnih informa-
torjev (miljnikov) iz rimske dobe  in dognali, da sta k temu pripomogli dve okoliščini:
prva je ta, da je bilo na sotočju Stičnice in Višnjice na Vodotučinah pri Ivančni Gorici veliko križišče 
rimskih cest in rimska popotna postaja imenovana Acervo (grič, gorica, gomila) in druga, da je bilo 
na terciarnih naplavinah Ivanškega podolja veliko kamnitih surovcev, primernih za obdelavo v te 
in druge namene. Nekaj tega smo videli tudi v dosedanjih prispevkih, na žalost je skoraj vse šlo v 
nič; bog pomagaj, kakšni smo!
O veselih zgodbah in o drugem
V našem časniku malone že  četrt 
stoletja izhajajo neke vrste črtice, 
morda tudi burleske, z imenom 
Vesele zgodbe; blizu tristo jih je že 
ugledalo luč sveta na zadnji strani 
našega lista. Ob pogostem oseb-
nem stiku z bralci me ti večkrat 
sprašujejo, od kod jemljem tvari-
no za ta navidezno neizčrpni žanr 
pripovedi. Tedaj slehernemu poja-
snim, da so zgodbe izključno pripe-
tljaji iz našega vsakdanjega življe-
nja. To prinaša vesele, malodušne 
pa tudi žalostne trenutke; zdi se, da 
je prvih celo manj kot slednjih dveh 
in da imamo več bridkih kot rado-
stnih dni. Zato je prav, da med iskri-
vimi dogodivščinami nekatere pre-
udarno izberemo in jih v pripovedni 
obliki posredujemo tudi drugim. Pri 
tem moramo kajpak skrbno paziti, 
da se ne bi šalili na račun telesnih 
pomanjkljivosti posameznika, pač 
pa ošvrknemo naše splošne zna-
čajske poteze in iz njih izhajajoča 
hotenja. Tudi v zgodbah upora-
bljeno izrazje je deležno skrbnega 
izbora. Doslej objavljene iskrive do-
godivščine so izšle v dveh knjigah: 
Vesele zgodbe z dolenjskih gričev in 
Vedre dogodivščine na kako. Za obe 
sem prejel kar nekaj pisnih pohval 
bralcev. Nabira se tvarina tudi za 
tretjo knjigo, vendar bolj počasi – 
človeška odtujenost in prevladujo-
če povezovanje preko elektronskih 
pripomočkov daje malo tvarine za 
oblikovanje zgodb, o katerih teče 
beseda. Tedaj bo o tem in o vsem 
ostalem utihnil tudi Leopold Sever, 
če ga ne bo že prej ustavilo kaj ne-
ustavljivega. 
Na svetu ni časnika, v katerem bi 
bilo vse zapisano vsem po volji. 
Prizadevamo pa si, da bi bilo do-
brega čim več. Zato se ravnajmo 
po besedah enega izmed bralcev, 
ki je nedavno tega zapisal: »V Klas-
ju najdem različne vsebine; kar me 
zanima preberem, nekaj preletim, 
nekaj pa pustim. Tako je na tem 
božjem svetu.«                                     
                                                               
Leopold Sever
Pri zasledovanju naše preteklosti ni dovolj enkratno dejanje; pravi ljubi-
teljski opazovalec mora biti na preži vsak trenutek. Pri globljem oranju 
vodotučenskega polja, leta 1991, je prišlo na površje tudi kamenje s tla-
ka nekdanje rimske ceste. Po nekdanji transverzali stopata dve »zapozneli 
popotnici«. V ozadju vidimo del Ivančne Gorice.
Ostanek nekdanje rimske ceste za-
hodno od današnjega cerkvenega 
hriba v Ivančni Gorici. Izročilo pravi, 
da so ljudje marsikaj iz cestne pod-
lage odnesli že prej, bodisi zaradi 
potreb pri novih gradnjah ali zaradi 
agrarnih posegov. 
Še eden od ka-
mnitih lepotcev 
primernih za 
oblikovanje, ki 
so prišli na dan 
pri gradnji naj-
novejše avtomo-
bilske ceste pred 
četrt stoletja.
Ilustracija Antona Draba k značilni zgodbi: Kako je neizkušeni Matic nevesto odgnal.