V sredo in saboto
izhaja in velja:
(.celo leto .	6 for. 20 kr.
»	pol leta	.	3	„	SO	„
p	fetert leta	.	1	„	70	„
, mesec	. . — „ 60 „
Po pošti:
Za celo leto .	7 for. 50 kr.
p	pol leta	.	3	,,	80	„
n	četert leta	.	2	„	—	„
d mesec	. . — „ 70 „
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat, natiskuje; veže e pismenke plačujejo po prostoru Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Tečaj It.
Gegav je Terst ?
Terst je grozno imenitno mesto. To priča že samo to, da se za to mesto že dolgo pipljejo sosednje deržave. Nemci terdijo, da ne morejo iz svojih rok pustiti teržaškega mesta, timveč da mora za vsako ceno biti Terst južno pristanišče za brodovje velike Nemčije. Nasproti pa tudi Italijani svoje roke stegajo po teržaškem bregu in so pripravljeni darovati denarja in prelijati kervi, da se le mesto Terst pritisne novej zedi-njenej Italiji.
Za Terst^ teče torej huda pravda, zatorej prašamo: Če ga v je Terst? Mi, ki ne vidimo povsod samo le Nemcev in Italijanov, za nas, ki spoštujemo tujo lastnino in Prepuščamo vsakemu svoje, mi odgovarjamo : Terst ni nemško, ni italijansko mesto, —-Terst stoji na avstrijansko — slovenskej zemlji in je torej avstrijansko slovensko mesto. Tako mesto je Terst — po Pogodbi, po legi in po narodnosti.
Terst je avstrijansko mesto — po pogodbi. Leta 1382 — to priča zgodovina — podalo se je mesto Terst prostovoljno pod vlado avstrijanske deržave. Patrijarh oglejski ni bil v stanu teržaškega mesta dobro in izdatno braniti. Benetke, ki so tisti čas gospodovale po morju, zatirale so sosedno mesto in si prizadevale, dobiti ga v svojo pest, da bi si ga devžale pod nogami. Benetke so po strani in črez rame gledale majhno, malo še poznano, na nasprotnem bregu jadranskega morja ležeče mesto, ktero se je pa vendar jelo vzdigovati, terževanje
in kupčijo svojo razširjati in Benetkam nevarnost napravljati. Zatorej so Benetke hotle teržaškim ladjam braniti po jadranskem morju jadrati, in jele se močno prepirati, da bi Teržačanoin ovirale, iz morja si soli napravljati. Avstrija pa je varovala in podpirala Teržaško mesto pa mu skazovala veliko dobrot. Beremo v starih pismih, kako marljivo so avstrijanski vladarji za povzdigo in blagostanje tega mesta skerbeli, važne predpravice mu dovoljevali, tako da se je za cesarja Karola VI. povzdignilo do kaj imenitnega teržišča.
Mesto Terst se torej ni niti po sili — po pravici močnejšega — pridobilo, niti se za denar od koga kupilo, niti seje bilo po kakem gospodiču ali gospodičini priženilo, timveč mesto Terst se je svojevoljno podalo pod vlado avstrijansko, — avstrijanske vladarje si je izvolilo za gospodarje ne za to, ker se jih je balo, ampak za to, ker jih je ljubilo, ne za to, ker je moralo, ampak za to, ker je h o tl o.
Terst je po takem avstrijansko mesto po pogodbi — pa je tudi po legi.
Do 14. stoletja je bil Terst majhen terg, brez brodov, brez kupčije in torštva, brez denarjev in moči Prebrisani možje so spoznali, da se Terst iz svoje nižave le tedaj more povzdigniti, ako kupčijo in terštvo sč slovanskimi in nemškimi deželami, ki so mu za herbtom na suhej zemlji sosedne, potegne na se in tako v svoje roke dobi. Za Italijo že po svojej legi Terst ni mogel tergovska založnica biti; na morju in zastran terštva z Italijo so ga Genova in Benetke daleč
presegale. Le proti severju se je Terstu smehljala juterna zarja boljše pvihodnjosti : zatorej je svoje oči obračalo proti severju, na dežele in narode, ki so mu na severnej strani sosedje. Že zemljepisna ali geografič-na lega je mestu Terstu kazala pot v Avstrijo. Ta cesarovina je kraljevala v Iliriji, na Kranjskem, Štajarskom, Koroškem itd. in ravno s temi deželami je bilo treba, da Terst stopi v ožo zvezo, — in res od časa, kar se je to zgodilo, jelo je mesto se raz-cvitati. D6 sedaj so avstrijanski prebivalci z Benetkami kupčevali in barantali, vladarji raznih avstrijanskih narodov so pa svoje podložnike navajali in silili, v Terst oči svoje obračati. Terst ne stoji tako ročno in pripravno za kupčevanje, kakor druga mesta, ne leži ob nobenej reki, ki se blizo njega izliva v morje, kakor postavimo Brema ali Hamburg. Le ceste, ki so jih vladarji avstrijanski do Tersta napeljali, povzdigovale in razširjale so teržaško barantanje. Le Avstrija je Terst povišala, Avstrija ga pa tudi more ponižati! Ako bi se bili Teržačani 1. 1382 republiki Benečanskej podvergli, stalo bi pod Občino le majhino ubogo selo, ne pa veliko in bogato tergovsko mesto. Kar je Terst, postal je po Avstriji : — ako hoče ostati kar je, mora-oaf'-ti- pri Avstriji, na to ga sili zemljepisna lega, .zatorej je Terst avstrijansko mesto po legj ; je pa slednjič še tudi po narodnosti.
(Konec pride.)
Besednik.
Zadnji dnevi avstrijske vlade v Mantovi.
Iz prijateljskega pisma.
Gotovo si bil že v skrbeh, da se nam slabo godi v laških trdnjavah pri tak6 imenitnih spremembah, ki se sedaj vršč. Da, temu vendar ni tak6, sodi sam, kedar si prebral moj dnevnik zadnjih dni. Izpustim pa tu vse posamne reci in omenjam samb Važnejše dogodbe od dohoda italijanske komisije v Mantovo 24. septembra do svojega odhoda 11.oktobra zvečer. — Že nekoliko dni popred se je raznesel glas po mestu, da pride sem laška komisija, ktera imd pregledati ves naš materijal v Mantovi in določiti, koliko in po kakej ceni ga hoče italska vlada prevzeti. Sploh moram pristaviti še to, da se je Lahom vselej popred že vse naznanilo, kaj se je novega zgodilo in kaj je novega pričakovati, kakor pa našim ljudčm. Kako pa se jim ie vse to na znanje dajalo, tega nisem v stanu razložiti; gotovo je k temu pripomogla njih redka vzajemnost in živahnost občenja med seboj, kar se tiče politike.
Glas je bil resničen. V mraku 24. septembra vro velika množica ljudi proti kolodvoru pozdravit imenovano komisijo, ki je
z večernim vlakom semkaj prispela. Bil sem ravno na poti v navadno krčmo k večerji, kar zaslišim vrisk in klic po ulici, tako imenovanej „Filipini11. Radovednost me vleče tje in bil sem priča cele demonstracije , ki se je godila o tej priložnosti. Komisija je štela tri ude, dva oficirja tehniških oddelkov in enega komisarja. Za vozmi je drlo ljudstvo vse vprek bogato in uborno, staro in mlado, moški in ženske vseh stanov. Kakor povsod štelo se je tudi tukaj več ubogih, več plebejcev, kakor bogatih in inteligcncije. Neprestani klici :	„Evviva Itali a, Vittorio
Emanuele, Garibaldi, esercito italiano (italska armada), nostri deliberatori11 (naši osvoboditelji) odzivali so se od vseh strani, od vseh bližnjih ulic. Nektera grla, posebno mladine, so se tak6 napenjala, da so gotovo osem dni potem se hripava bila. Komisija se pripelje pred gostilnico „aquila d’oro“ (zlati orel), ki je v najživejšej ulici Mantove po iraenu„Pradella“, kjer je „corso“ in se po navadi sprehaja mestna gospoda.Ulica je natlkčena ljudstva. Hipoma se vsuje nekoliko mož k prvemu vozu, izpreže konje in ga pelje med neizrekljivim vriskom in ukanjem na dvorišče imenovane gostilnice. Pa to ni bilo še zadosti ; nekteri poprimejo komisarja, ki se brani na vso moč, pa zastonj, in ga nosijo na ramah okoli. Ljudstvo zunaj vriska in uka, da se vse trese. Pri tej priliki so se čuli tudi nekteri razžaljivni glasi, kakor „fuori Tedesconiu (vun Neroconi), mimogrede pri oficirskej kavarni, ki ni deleč od gostilnice. Razun tega se nikomur od nas
ni nič žalega storilo, čeravno so se mnogi radovedneži med ukajoče ljudstvo tiščali in dolgo časa skorej čisto sami sred množice stali. V hvalo Mantovancev pa se mora reči, da tudi le-ti glasi niso prihajali od izobraženih ljudi, ampak le od tako imenovanih nimaničev in siromakov.
Ta večer je bila tudi mala demonstracija pred hišo našega avstrijskega poveljnika, ker blizo nje se je nekoliko oken pobilo. Vojaka, ki sta stala ondi na straži, izrekla sta pri sodnijskej preiskavi odločno, da se njima nič žalega ni storilo. Patrola vara-dinskega polka razpodi ljudstvo saksebi z lepo. Gotovo vsaj to vem, da niso nikogar ranili, čeravno se je pravilo, da so sem in tje morali s kopiti svojih pušk ljudstvo razganjati. Iz tega vidiš, ljubi moj, da je bila prva demonstracija kakor vse druge, ki smo jih tukaj doživeli, precej nedolžna. Le eno je omilovati, namreč to, da je v prvej gnječi nek postopač enega tukajšnjega kanonika precej nevarno z nožem ranil. Ne vzrokov te dogodbe, ne osebe, ki je ovo sramotno djanje storila, nisem mogel zvedeti,^čeravno sem večkrat o tem popra-seval. Se dolgo v noči so se odmevali klici in vriski posameznih po mestnih ulicah od vseh strani.
Tudi drugi večer je bila velika gnječa ljudstva pred stanovanjem laške komisije, ukanja in slavoklicev brez konca in kraja, Kedar koli se je kteri ud one komisije ali na ulici ali pri oknu svojega stanovanja prikazal, vsakokrat je bil s hrumečim vris-
E
Avstrijansko cesarstvo.
\a Diuuiju dni 3. nov. »-» (Zavratni napad na cesarjevo življenje. Palacky predsednikom okrajnih zastopništev. Praga ni več trdnjava. Še enkrat Beust. E s z t e r-h & z y. Ogerski deželni zbor in „W i e n. A bend post11. Otukajšnej „slovanskej besed i11.) Gotovo je ze-16 prešinila vsacega strašna novica iz Prage, da se je ubogi krojaček predrznil, cesarju o življenju streči. Praga in češki narod, i kteremu tudi omenjeni krojač spada, bila sta na jeziku skorej cele Evrope in ni se jih manjkalo tudi tacih, kteri bi radi za hudodelstvo posameznega celi narod tožili! Pa, hvala Bogu, ta reč se zdaj že drugači obrača; preiskava nas bode še bolj na tanko podučila, ali je res imel A. Pust strašno misel, cesarja ob življenje spraviti ali ne. Že zdaj se skorej za gotovo čuje, da je tisti angleški kapitan, ki je prvi krojača zagrabil ; cčlo reč si le izmislil, da bi si slavno ime pridobil. Vendar pa to še ni čisto dognano in praški listi, ki so to reč pretrcso-vali, bili so konfiscirani — tako en list „Politike11 in dva „Narodnih listov11. Eako pa da se bode slednjič zmotala, bom že naznanil, to pa se že zdaj lahko reče, da je Pust brž ko ne čisto nedolžen. Bog daj! Cesar, ki se je Pražanom, kolikor mogoče dobrotljivega skazal, odpotoval je 31. okt. iz Prage na druge kraje zveste prebivalce tolažit. Povsod ga prisrčno sprejemajo in v vsakem kraju, kamor koli pride, vidi se velika lojalnost in ljubezen češkega ljudstva do svojega kralja in gospoda. Cesar še le pride 9. t. m. nazaj na Dunaj.
Palacky, slavno znani češki zgodovinar, kteri je od cesarja red „železne krone11 prejel, odgovoril Je predsednikom okrajnih zastopništev na Češkem, ki so mu srečo voščit prišli, „da ga prisrčno veseli, da ga zdaj vlada in cesar zarad tega obdaruje in kinča, za česadelj ga je še pred nekaj časom sumljivo gledal i, namreč zarad preiskave češke zgodovine in starodavnosti. v Časi se zmiraj k boljemu obračajo in tudi Cehom bode posvetih, danica boljše prihodnosti.11 Presvitli cesar je z odločbo od 31. oktobra sklenil, da Praga neha trdnjava biti in da naj se zidovje okoli mesta podere, prostor
— 358 —
pa mestu prepusti. Pražani so zavolj tega kaj zelo veseli. — Beust, ki je že 1. t. m. faktično prevzel zunanje ministerstvo, še ni od vladine „Wiener Žeitung“ za ministra oglašen. Znabiti to za tega delj tako odlašajo, ker se ne ve, ali bode on tudi minister cesarske hiše ali ne. Beust je namreč protestant in še nikoli ni noben protestant v Avstriji k tej če3ti prišel. Kolikor se za zdaj od Beustovega programa sliši, vidi se, da on pred vsem priporoča prijateljstvo s francosko vlado in da misli Avstrijo na jugu in jutrovem odškodovati za letošnje zgube. V notranjih zadevah sta neki z Belcredijem čisto enih misli. Bodemo vidoli, če bode on kot ptujee, kteri našrh zadev gotovo dobro ne pozna, srečnejši, kot njegovi predniki. Tudi Eszterhdzi stopi iz ministerstva, pa ne dobi nikogar za naslednika.
Danešnji vladin list oznanuje, da je ogerski deželni zbor na 19. t. m. sklican. „W. Abendp.11 v posebnem članku prevdarja, kako bi se dala znotranja zmešnjava uravnati in ima o tem lepe besede — samo da bi se le tudi uresničile! Vse se pričakuje od deželnih zborov in kakor „W. A.“ pravi, bode zdaj ustavno življenje naglo napredovalo. Bog daj! Naj še na koncu danešnega lista omenim, da se je tukajšna „slovanska beseda11 preselila zdaj v notranje mesto: Strobelgasse št. 2. v prvem nadstropji.
Dežele notranje-avstrijanske.
Iz Olovcn. (Novo ministerstvo; .uravnava z Ogri; sanjari j ska politika; kmetiš^a šola; nevarnost; „D r a u p o s t“). .Dunajski časnik uradno oklicuje, da je Bčust postavljen za ministra zunanjih zadev, in da Mensdorf in Ester-hazi odstopita. Sedanj« ministerstvo je torej takole sestavljeno: Belcredi je predsednik ministerstva in deržavn’ minister, zraven paše opravlja opravila policijskega, naučnega in bogočastncga ministra, — Beust minister zunanjih zadev, — Lariš finančin minister, Wiillersdorf minister kupčijskih zadev, vitez Komers minister pravosodja in general John vojaški minister. Zraven teh delajo
kom pozdravljen. Celi dan so postopali radovedni ljudja v celih tropih pred imenovano krčmo in zijala prodajali. Lah je sploh radoveden in živahen, pri takih in enacih priložnostih pa cel6 ne poznd nobene mere. Ko se jo bilo ljudstvo drugi večer na opomin žandarjev z lepo razšlo, jame se kmalo zopet zbirati in svoje ukanje in vriskanje: „Evviva Italija, Vittorio Emanuele, Garibaldi, esercito italiano, FraDcia itd11., živahno z nova začeti. Naenkrat pa so od obeh strani cd vojaške patrole obdani; nekteri jo pobrišejo, drugi pa morajo s patrolo naprej, ki jih v kosamo „Strozzi11 odpelje in tam na dvoru črez noč zapre. Med njimi, ki so se v kosami hladili, bilo je tudi mnogo žensk in celo en duhovnik. Zjutraj na vse zgodaj so bili zopet izpuščeni. Tretji dan so bili prilepljeni po uličnih voglih oglasi od poveljstva terdnjave, v kterih seje ljudstvo na obsedni stan spominjalo in svarilo, naj nikar nepotrebnih demonštracij ne dela in se lepo zadrži itd. Na koncu se v njem grozi, da, če z lepo ni mogoče mirnega obnašanja doseči, bode se ostro ravnalo proti nepokojnežem. Tudi mestno predstojništvo „municipio11 se v enakem smislu oglasi in mestnjane prosi, naj ne dopuste nikoder neredov in naj se vsak dobro in moško zadrži. Kakor bi bilo vse s kropom polito, tako moč so imeli le ti oglasi, po dnevu in po noči je bil povsod mir in pokoj, kakor da bi se ničesar nc godilo več.
Septembra 25. in 26. so nas zapustili reservisti, nekaj črez štirnajst sto ljudi. Sli
so domu v Tirole. Marsikteri od njih je nosil seboj v obrazu znamnje Mantovanskega škodljivega zraka obličje žolto in suho, blede ustnice in mrtve oči, slab in brez moči, da bi ga mogel vsak vetrič podreti. Odhod re-servistov (založne vojske) nas je kaj razveselil, zakaj doznali smo, da tudi mi ne bodemo več dolgo tukaj ostali.
Sliši se, da italskej komisiji naš mate-rijal (vojaška roba) nikakor ni po volji, vse se jej dozdeva ali predragi, ali preslabo in za nobeno rabo. Moka za komis (kruh) je pre-černa; ni za nje, ker je režena primešana, ktere Lah nikdar ne vživa. Suh&r ali cvibak je spet preslab, čeravno je kaj izvrstno in okusno pripravljen; tudi posteljnina se jim zdi jako oškodovana in zato predraga itd. Tudi v bolnišnici jim ni bilo skorej nič po volji. Posteljnino so na zadaje vendar prevzeli, pa tako le: Odbili so prvotnej ceni škodo po rabi in bodo plačali samo četert ostale cene, tako da jim pride postavim žimska kocina na 4 gl., nas pa je stala 18 gl.platneno oblačilo vzglavnikov je šlo za malo krajcarjev (8). Enacih misli so bili tudi o gradivu za obrambo, tako da nam ni ostajalo nič drugega, kakor ali vse seboj odpeljati ali pa jim pod nič v rokah pustiti. Tudi za državne stavbe v mestu se je kaj malo dobilo. Večidel topniškega in inženirskega materijala pojde tedaj po železnici na Tirole.
(Dalje pride.)
dvorski kancelarji: Majlath, Haller in Ku-ševič. Sliši se, da so vsi ministri enih in istih misli, da bodo složno in uzajemno delali za blagor deržave naše. Mi to serčno želimo, kajti poslednji čas je že, da se kaj zgodi. Najpred se bojo začeli pogajati z deželnim zborom v Pošti. Skorej se bode pokazalo, alije s tem dež. zborom kaj pametnega in za deržavo koristnega storiti ali ne. Bojimo se, da se poterdi, kar smo vselej terdili: Madjari — in le ti v sedanjem zboru v Pesti zvonec nosijo — nimajo serca do edine in ravnopravne Avstrije, timveč da jim le „Madjar-orszag" po glavi roji. Dualizma, ki je nesreča in poguba za Avstrijo, se bojimo. Iz celega serca bomo veseli, ako se motimo. — Naš program na narodnej podlagi nemškim časnikom in še žalibog! nekterim poljskim ne da miru in pokoja. Nimajo dosti ogerdivnih besedi in izrazov, da bi jih nam v medočje metali, „Slovenec11 jim je zasmehovanja in osramotenja vreden fantast in idealjst, ki samo muhe lovi in polže strelja. Čudno, da pa zgodovina vse kaj druzega tako jasno uči, da vsak, ki nima le slame v glavi, lehko razvidi in spozna, kdo je sanjač in prenapetnež. Mi smo vselej terdili, da centralizacija ni za Avstrijo, da se ustavno življenje po febru-arnem patentu ne da vpeljati; — prašamo, kaj se je zgodilo ? Terdili smo, da je Šlez-vik-IIolštinska vojska velika nesreča za Avstrijo, da naša nemška politika je vsa narobe in jalova; prašamo, kaj se je zgodilo? Terdili smo, da je vojska proti Prusu nevarna za nas, da ni gotovo zmaga na našej strani, da naj pustimo Prusko in Nemčijo pri miru; — prašamo, kaj se je zgodilo? Terdili smo, da bi bila dobrota in sreča za Avstrijo, naj se Benečija, najdrajši ko more, proda, ker so bode prej ali slej Beneško z Italijo združilo ! — prašamo, kaj se je zgo-gilo ? Terdili smo, da se vlada s tem deželnim zborom v Pešti ne bode mogla pogoditi in spraviti, ako ravno Deakova stranka zlata jabelka obljublja ; in prašamo, kaj se je zgodilo ? Deakovci so sami pervo mesto svojevoljno prepustili tistej stranki, ki od realne unije z Avstrijo besedice slišati noče. Kar smo mi terdili, zgodilo se je vse od konca do kraja; — kar so pa nasprotniki naši prerokovali in vsi veseli pričakovali, ni se zgodilo ničesar. Torej po vsej pravici prašamo : Kdo je sanjač in kdo dela fantastično politiko ? — Naša kmetijska šola šteje že 12 učencev, kar ni kaj veselo znamenje, da ljudje vedo, kako potrebna in koristna da je. Da bi se le tudi na narodno ravnoprav-nost po pravici in pameti kaj gledalo! — Nevarnost po mestu in deželi narašča in že se pripoveduje od nesreč tu in tam. V Celovcu so nekemu ključarju cel šopek ključev ukradli in treba bode dobro paziti in zapirati, da se kaka nesreča ne zgodi! — „Draupost11 naznanja naročnikom svojim, da za nekaj časa preneha izhajati, da se pa vsaj s 1. decembrom zopet prikaže — kot dnevnik. —
lz Bek&tniijn 3. nov. —g—. (Tatvine. — Ogenj.) Minuli teden ukrade blizo 19 let star fantalin nekemu kmetu v v štebenski fari po noči konja, pa ga nekje v kerški dolini za 10 gld. proda. Okradeni gospodar je konja srečno spet nazaj dobil, pa tatu neki še nimajo v pesti. Ta razpo-sajenec, ki je neki v Megvarju (Medgorju? Maglern) pri Vratih domd, bode v hudobiji že še dalječ pripravil. —■ Pred nekaj časom pride urar potepuh iz skočidol-ske fare h kmetu v dravski fari in ga prosi, naj bi od njega kozo kupil. Ker je bila koza po ceni, obljubi jo kmet kupiti, naj jo tedaj le pripelje. Sredi noči pride potepuh s kozo in dobi za njo denar. Pri tej priliki vidi pa tudi, da ima kmet novce, in kap1 da jih je shranil. Drugi dan se spet pri' krade, in ko kmet nekaj iz hiše stopb smukne on notri, zmakne kmetovo listnico s 130 gld. in pri tej priči pobegne. Drugi dan se je pa tudi že zvedelo, da je nekomu
V lipovski ali dvorski fari bila koza ukradena ! To je pravi grabež ! Ali so ga žan-darji že dobili, ne vem. Bog nas varuj takih malopridnežev! Kmetje, vi pa bodite pozorni! — 21. okt. je pogorelo na spodnjem Bregu v bernski fari 6 hiš in ravno toliko skednjev. Velika nesreča !
I* Hrnitjn. A. („Pozoru"!) 2. nov. »Pozor" v 292. broju navaja besede, ktere sem jaz v 87. broju „Slovenca'1 o Hrvatih napisal. Da predaleč ne sežem, samo toliko \ razjasnjen j e ! Program upravnega zedinjenja Slovencev ni od mene nikjer naznačen kakor zadnji cilj, nego kakor za sedaj pred vsem drugim neobhodno potrebni Postulat tako naše slovenske, kakor tudi svstrijanske razumne politike; o zadnjem cilju govoriti je sedaj prerano in brezkoristno. Kjer nas žulji tiščijo, tam je na Prvo pomoči treba! — Tudi Hrvati imajo sedaj čisto enako skrb kakor mi, da se med 8eboj zedinijo in združijo; v tem razun njih historičnega prava — niso za en las na koljem kot mi. Enaka je tudi ž njih prihod n o tj o. Ali hodo prihodnji njih sabori (zbori) za odvisnost ali neodvisnost nasproti tigrom, kdo izmed njih zdaj to naprej ve ?
In vendar bi to vprašanje za nas tudi važno kilo! Razloček v tem proti nam je spet ta, da Hrvatom je pot odprta, nam pa — gledč na naše združenje ž njimi ni odprta, vsaj kakor so zdaj r.aše okolnosti. V k a k i formi in po kakem poti se hočemo mi Hrvatom pridružiti, ako nimamo svojega narodnega zastopstva? Torej pustimo to skrb prihodnosti ! — Kdor nam je bliže, Srb ali Hrvat, (da tudi to staro šaro opomnim), o tem hočem samo reči, kar mi Slovenci vsi čutimo, namreč da je nam vsak posten Slovan ljub in drag brez razločka. — Ako tedaj, da v kratkem rečeno ponovim —, „Pozor" mene hoče razumeti, našel bode,' da jaz z zedinjenjem nas Slovencev tir j am le prius vse naše politike, Poste rius pa — pridruženje Hrvatom — prihodnosti prepuščam, izključujem pa niha k o r ne; da imamo Hrvati in Slovenci z& zdaj, oboji čisto enako, dovolj pred Ustni m pragom pometati, in da, sploh nekoč, je pri njih blizo vse — tout comme ckez nous! Ergo delajmo najprej d o rad, da dobimo vsak tisto „čjelokupnost", o kte-rej „Pozor" v 292. listu sam pravi, da brez P j e „n e i m a našemu (hrv.) narodu života, kam o-l i razvitkai napred-k a." To, dragi „Pozore", velja tudi o nas ; dakle ista zadača, pak složna brada!
V IJutomeru 26. oktobra. jtS. (H i-|ro, kaj je tu novega! (Konec.) Heršav je zares posel, delovanje družili Uvno na reščeto devati in napake, ki se sicer sebičnosti prikupujejo, pa nam naš °kčni blagor in od vseh željno izglodani napredek zavirajo, na svetlo vlačiti. Vendar ki bila krivica vsemu narodu storjena, ko bi jih, kedar nam za živo gre, zamolčati hoteli! —
Na čelu omenjenega „jahresbdrichta" stoji jkurzer Abriss derEntwicklungsgeschichte der "olksschule in Luttenberg", spisan po učitelju g. Jožefu Motzu; zatem sledi imenik Učencev in učenk, na herbtu pa nosi taisti T°djevo naznanilo, da se prihodnje šolsko Uto 5. novembra t. 1. začne. To je vse, in d®, bode učencem in njihovim staršem, kte-H«U je menda ta „bericht" namenjen, prav Postreženo, pisan je od konca do kraja v Paškem jeziku ! Zdaj pa dopustite častiti §• Vodja, da Vas tukaj prav prijazno poprajmo : Kaj ste vendar namerjali s tem „be-?Lchtom", in komu v prid da ste ga izdali ? Ne mislimo, da ste Vi mož, kterikako delo Prej, kakor ga je vsestransko prevdvaril in Pretehtal, počne ali dokonča ; ker pa vendar Pekoliko Vas in Vaše domoljubje poznamo, Pe moremo si nikakor razložiti, kteri cilj *P konec ste tu pred očmi imeli. Ako ste Pdslili ta „bericht" samim učenjakom po-dftti, in po njem visoke zmožnosti tega uči-
— 359 —
lišča svetu pokazati, morali bi ga bili, ako ste hoteli svoj namen doseči, kar se tiče zade^žaja in oblike, bolje v parado postaviti« za slovenske otroke in njihove starše pa, tki so ga skorej edini v roke prejeli, je nerazumljiv, in potem tudi brez vsakega pomena ; zato škoda za novce, ki so za tako slabo reč zastonj potrošeni! Da bi vsaj iž njega zvedeli, kaj in kako se je tu podu-čevalo, bi še nekaj bilo, tako pa je tudi to izostalo, in no vemo, zakaj ? Ali morda zato, da bi ga tudi dotični bralci ne bili za-stopili, ali zato, da se drugim zavoljo kakih posebnih vzrokov nad njim jeziti ni treba. Lepa hvala! Vi častiti gospod vidite in veste, kako tukajšnja realka, od ktere še menda slabo kdo kaj ve, od slabosti hira in peša, čeravno nam učilišč v sedanjem času povsod zelo primanjkuje. Ta prikazen je res čudna in bi že zdavnej morala oči odpreti tistim, ki imajo v tej reči besedo. Ne moremo biti vsi sami šolmeštri, da bi imeli priložnosti in lastnosti o šolskih zadevah pravo misliti in soditi, zato naj bi se tisti, ki se že po svojem poklicu in dolžnosti s šolo pečajo, brez odlašanja in omahovanja poprijeli tiste poti, ki nas iz sedanjega čmiženja do vsestranske in silno nam potrebne omike in vesele prihodnjosti pelja. Darežljivost Ljutomeržanov je znana in hvale vredna, tudi druge okoliščine niso nam ravno neugodne; naj bi jim le še priskočilo umno delovanje domoljubnih mož v pripo-moč, pa bi resnično reči smeli: Srečni Ljutomer, ker te je previdnost božja tako lepo in bogato z vsem obdarila ! — Proč tedaj s takimi „berichti", sicer bi si morali misliti, da so v neki zvezi z zanemarjeno ital-nico. Na noge tedaj !
Od Savine 31. okt. = Prav dobro nam je došlo v sedanjih tužnih dnevih povabilo Celjske čitalnice, da nam hoče predstavljati 28. okt. glediščino igro „Le naravnost". Snidlo se je tamkaj dosti rodoljubov želečih, po pretečenih tako žalostnih dogodbah zopet enkrat kaj veselega čuti. Igrali so nam če-stiti člani čitalničini jako dobro, poznati jim skorej ni bilo, da so diletanti; posebno pohvalo, ktero smo tudi z grozovitnim ploskanjem naznanjali, sta pa zaslužila gosp. Kapus kot učitelj in njegova gosp A kot Rakova vdova. Svoje komične naloge sta vrlo izpeljala in tudi med čast. poslušalci veliko zadovoljnost zbudila, zlasti ko je Kapusova gospA kot trikratna vdova zopet z nevestnim oblačilom na oder privihrala.
Brali smo v „Novicah", da je omenjena igra iz nemščine v naš jezik prevedena. Opomnimo pa naj pri tej priliki, da naj bi se pri poslovenjevanji na slobodno boljše umotvore gledalo; kajti pri tej burki smo posebne vrednosti celo malo našli. Igre morajo podučevati, izobraževati, ne pa samo k smehu siliti. Bolj omikavnih dramatičnih umotvorov nahajamo še v ptujih jezikih dovolj ; naj bi se oni prestavljali! Sicer pa imamo že izvirnih nekaj, morda zelo dobrih. Čitali smo namreč lani v „Novicah" odlomek prve slovenske tragedije „Maria Antoa-neta", ki gotovo preslab ni bil; toda preteklo je skorej celo leto, da še o njem nič ne zvemo. Naj nam pride skorej na svitlo! Letošnje „Cvetje" nam je tudi izvrstno prestavljeno igro prineslo, naj bi se pokazala na odru/'Ako ne bode čitalnica dosti prostora inrela, saj imamo tudi mestno gledišče, ktero bode gotovo tudi v djanji mestno. Ali bi se v njem slovanske igre morda predstavljati ne smele V celjski kroniki beremo, da so se že 1. 1851, 52, 53 v njem slovenske igre predstavljale. V teh 13 letih so se javeljne pravice slovenskih meščanov spremenile ! Torej poskusite !JSlovenci bodo gotovo radi gledat inv poslušat hodili; saj jih je bilo tudi v Čitalnici mnogo, vmea drugimi tudi dosti visoke gospode. Čudili smo se le, da med imenitimi učenjaki nismo našli gimnazijskega ravnatelj a gosp.Premru-a; kot Slovenec po rodu bi vsaj moral marati
tudi za naše literarno vedenje. Ze modri stari Grki so zelč skrbeli, da so spolnovali svoj pregovor : „Poznaj sam sebe"! Ce ste gospod vodja kedaj one besedice prevdarjali, ali vam ni vest nič očitala, da se zoper sebe vojskujete?! Čudno, da tega nočete razumeti! Slavni Kolar nam je v svojej vzajemnosti slovanskih plemen in narečij jasno razložil, da je naša prva dolžnost: sebe, svoj narod itd. spoznavati, in še le potem se na ptuje polje obračati.
Naj bi se g. ravnatelj s svojimi slovenskimi gg. tovarši tega posla malo bolj poprijel, kar ne bode le njemu, temuč tudi dijakom in sploh celemu učilišču na veliko korist. — —
Pa morda je spet škoda bob ob steno metati? Naj le še živijo naši nasprotniki, da bo zmaga tem bolj slavna !
Od *tv. Petra blizo Maribora 28. okt. (Nova šolska hiša; letina.) Kar smo že dolgo želeli ter težko pričakovali, dnes se nam je spolnilo. Bil je slovesno blagoslovljen in položen temelj ni kamen k novemu šolskemu poslopju. Res redka pa sijajna slovesnost, ki bo dolgo ostala v spominu šolske mladine iu vseli nazočih! Veselilo nas je, da so obče spoštovani g. viši šolski oglednik dr. L. Vogrin nas počastili ter kamen za novo šolo blagoslovili. Po dokončanih obredih govorili so v cerkvi prelepo besedo domači župnik in razložili : pomen, veliko dobroto in potrebo šole sploh ter vabili otroke, naj prav marljivo in pogosto obiskujejo šolo! Da bi se ta njih in vsakega šolskega prijatelja srčna želja tudi vseloj in povsod spolnovala!
Upati je, da, akoravno je vreme in jesenski čas zidanju sploh manj ugoden, bo vendar v kratkem že pod streho nova šola, ker tretjina, bi rekel, je že zidana. Gotovo bi ta za nas tako zelo potrebna več bolj pešala, ako bi si g. župnik, ves neutrudljivi v enakih početjih, toliko ne bili prizadevali in ako bi ljubi Bog nam no pripeljal toliko dobrega prijatelja k tej reči. Neumrljivi spomin si je namreč postavil pri tej šoli g. Janez Kaube, — tukajšni farman, ki je 8000 gld. za novo šolo oporočil. Še na smertni postelji, ko se je zavolj posvetnega blaga, kterega mu je dobrotljivi Bog veliko dal, posvetoval z g. župnikom, rekel je pomenljive besede : Res, da mi je Bog dosti dal, pa veliko sem se tudi trudil; kako težko mi je bilo pri mojem obširnem gospodarstvu vse pomniti in v svoji glavi nositi, — posebno zdaj v starosti, ker ne znam ne pisati ne brati. Rad tedaj dam za šolo, naj se tam učijo otroci, brati in pisati, ra-čuniti itd., da bodo lože gospodarili itd. Umrl je ta veliki dobrotnik naše šole 17. avgusta 1. 1. po kratki pa hudi bolezni za legarjem več kakor 60 let star! Pokop je bil kakor jemalo takih na deželi spremljala ga je šolska mladina in veliko ljudstva!
Ostalo pa bo ime Kaube v lepem spominu pri mladih in starih, v celi št. Peter-ski fari gotovo dolgo let, kakor ime naj-večega dobrotnika nove šole št. Petrske! Daj Bog, da se potrebna reč in srečno začeto delo brez nesreče kmalo tudi dokonča, da bi vsaj h koncu šolskega leta že v novi šoli podučevali, ker težko težko že pogrešamo obširnejega šolskega hrama!
V pondeljek po vseh svetih začnemo zo« pet šolo. Morali bomo deliti šolski nauk za veče pred poldnem, in za manjše popoldne, ker sicer prostora ni v sedanji šoli. — Letina je tukaj bila dosti boljša, kakor smo se pa nadjali, posebno kar zadeva vinsko kapljico. Čeravno nas je mraz obiskal, in toča v nekterih krajih strašila, vendar je še skorej povsod bilo več, kakor so se pa ljudje nadjali ! Pa zdaj je zopet mraz jesenski trto hudo zasmodil; pravijo, da, kjer še ni les dozorel, škodilo bo to za drugo leto.
— 360 —
Ptiije dežele.
Italija. Kraljevič — naslednik Humbert res misli na potovanje iti. — Za avstrijskega poslanca v Floreneiji je menda baron Kiibeck, mož starega kopita, izvoljen, za italijanskega na Dunaju pa pride neki za gotovo uljudni grof Menabrea, ki je z našo vlado mir sklepal in se tudi pri ces. dvoru jako prikupil. — Zdanji zbor se je razpustil in nov poklical. Benečani bodo 25. nov, za derž. zbor volili — Baron Ricasoli je razposlal na vse predstojnike pismo, v kterem se jim naznanja, da je vlada zdaj sklenila vse tiste škofe, ki so bili pregnani, v njih škofije nazaj poklicati. Izvzeti so pa le tisti, ki v Rimu stanujejo ali ki se zadnji čas niso vladi po volji obnašali. — Viktor Emanuel je nekim, ki so mu srečo voščili, odgovoril to le:	Kar jih je tolikanj tako
davno in preserčno želelo, to imate zdaj. Italija je edina ! Na vas pa je, da se je vredne skažete in jo tudi ohranite.
R i m. Kaj zelo se zdaj po svetu govori od papeževega nagovora na kardinale, ki nam, če tudi ne vsega, vendar pa vsaj nekaj razodeva, kaj papež namerja. Najprej toži in obžaluje, da italijanska vlada tako hudo cerkev preganja, da samostane zatira in se cerkvenega premoženja polastuje ter civiln'. zakon vpel uje, spominjaje vseh cerkvenih kazen ; vendar pa pravi, da bo pri vsem tem Italijo blagoslovil. Na dalje pro-testuje papež zoper to, ker so mu nekaj pokrajin po sili vzeli in zdaj celo namer-jajo Rim za poglavitno mesto italijanskega kraljestva postaviti, ter očitno izreka, da je pripravljen za pravice sv. Stola ce!6 življenje dati, in če je potreba, tudi v kaki drugi bolj varni deželi pribežališča iskati in tam svojo apostoljsko službo ppravljati; slednjič opominja za Italijo moliti. — Po takem ni še tako hitro sprave pričakovati!
Turčija. Nič dobrega se zdaj ne poroča iz Kandije. Beržkone se je spet toliko kersčanske kervi zastonj prelilo! Zmagala je spet nesrečna diplomacija in ž njeno pomočjo Turki. Kandijoti pa se podajo —■ nočeš nočeš! — spet pod sramotni turški jarm nazaj, — kako dolgo ? Upajmo, da jim kmalo napoči rešitve dan ! Napoleon je sicer res koj od konca napovedal, da naj se Kretenci nikar na njegovo pomoč ne zanašajo, ker jim kratkimalo ne bo pomagal, — ali od Rusov se nam čudno zdi, da spet niso za turške kristjane mazinca vzdignili, med tem ko se je vendar na vso moč. naznanjalo, kako da Rus turško kristjane pod-kurja. Pač bo najbolje, da se zanaprej na nobenega več ne zanašajo, delajo pa, kar je najbolj mogoče, v s i skupaj za svoje odrešenje ! — Pa poglejmo, kaj nam tele-legraf naznanja. Pri Vriši, pravi, bili so Kandijoti v hudem boju potolčeni in se potem udali Turkom. Kandijotov se je vojskovalo 10.000, padlo pa jih je 700. Tudi Turki so veliko svojih zgubili. V jami pri Melidoni je 3000 kerščanskih vojakov po povodnji konec vzelo (?). Jetniki, med kte-rimi je tudi 138 gerških oficirjev, odpeljali so se v terdnjave. — Poslednje novice pa spet naznanjajo, da vojske še ni nikakor konec in da se mislijo kristjani še dolgo pretepati, predno se zares udajo !
Pruska. Bisrnark je že spet zdrav. Zdaj mu bode treba priprave delati za nemški parlament, ki ga čaka veliko važnih del in opravil. — Obć B a d e n s k i zbornici se ste enoglasno za severno zvezo izrekle. — Prusko posadkodobč ta-le saksonska mesta: Draždani, Lipsik, Kamnice, Budišin, Žitava, Grosshain, Ošač, Rieca, Mišuja in Pirna. Res, kaj se če več ?
Španska. Zmirej bolj za terdno se govori, da bode znani Prim, Narvaezov naj-veči nasprotnik, skorej spet nov punt vžgal in da v ta namen tudi po nekterih laških mestih vojake nabirajo. Zdanja vlada neki
strašno vdeluje, — vse, kar koli jej je neprijetno in nevšečno, mora v ječo ali pa iz dežele v prognanstvo, njih veliko pa v smert. Piše se pa, da misli vlada še hujši strune napeti — da tedaj nič ne bo čudno, če danes ali jutri slišimo, da se je res punt vnel, prestol pa prekucnil; kajti velika je vladarjev nesreča ta, da nočejo o pravem času resnice slišati.
Razne novice.
*	Od vseh strani doni slava in živijo prevz. škofu S tr o s m aj e r j u, ki je temelj položil jugoslovanskemu vseučilišču, s tem, da je daroval vsega skupaj 60.000 gld. — Pa že se posnema njegov izgled tudi drugod. Že pri banketu v Oseku o priliki Zrinjskijeve tristoletnice so podpisali zbrani gostje 2600gld.: nadalje sopodpisali, mesto Karlovec 2500 gld., meščan Turk 5000 gld., Turkovič 500 gld., L u kš i ć 500 gld. in Jordan 100 gld. za vseučilišče. Slovenci na noge!
*	Nek Anglež je svoj pašnik v najem dal in v ta namen postavil tablico, na kteri je bila zapisana cena, in sicer tako le: „Za konja s kratkim repom se plačata 2 šilinga (peneza), z dolgim pa 3Va“. — Nekdo bi bil pa rad zvedel, zakaj da je ta razloček dostavil, in ga prosi, naj mu to razodene. „Vidiš, pravi Anglež, konji s kratkim repom morajo vedno muhe odganjati in postajati, tako da se malo ali celo nič pasti ne morejo ; tisti pa z dolgimi repi niso pri paši tako zaderževani, ker ž njimi lahko vse odganjajo in zato tudi več popasejo; tedaj je tudi za take veča cena postavljena.* — Bog ve, ali je kdo pri nas to vganil !
*	Znani teržaški časnik „Tempo“, ki je bil pred vojsko ustavljen, oživil se je spet v Benetkah in piše v starem duhu naprej, tako da ga je avstrijska vlada zdaj prepovedala za vse cesarstvo. „Terž. Ljudomil“ piše, da je novi list „II Cittadino" popolnoma v njegovem duhu vredovan in da kriči in bruha čez Slovence, kar more. Pa škodovati, pravi „Ljudomil“, nam ne bo mogel, ako se bodo Slovenci le moško obnašali in branili, kar je njihovega, in pa da jih tudi vlada v njihovem blagem prizadevanju zdatno podpira. Res tako! Le moško in z zedinjenimi močmi naprej, pa ga ne bo vraga, da bi ga ne podjali!
*	Prusi so naši deržavi v poslednji vojski le na tobaku za 891.898 gld. škode naredili. Kjer koli so ga kaj staknili, pobrali so vse do Čistega.
*	V Oseku so za jugoslovansko vseučilišče darovali gg.: Spišič 500 gld., Ber-1 ić 100 gld., Rukavina 100 gld., Kolarič 100 gld., J a k č i n 50 gld., Pero Georgijevič 50 gld., K r i s t i č 50 gld. in Z a u e r 50 gld. Slava!
*	Letošnja tergatev na Francoskem, kakor piše „Momteur“, ni obilna.
*	(Nova mera za Avstrijo.) Odbor, ki ima prevdarjati, kako bi se v Avstriji vpeljala nova mera na podlagi francoskega metra, misli nasvetovati mero, ki jo rabijo po Belgiji, Holandiji, Rusiji, Italiji, in se bode kmalo tudi na Angleškem vpeljala.
*	Kakor se sliši, nehala bodo deržavna računovodstva kot samostojne oblasti; pa tudi pri davkarskih uradih obetajo se veliko spremembe, ki neki na to merijo, da se uprava in stroški zmanjšajo. Dobro !
*	V Iiotederšici na Notranjskem je pogorelo 24. oktobra 14 hiš, 18 poslopij, farna cerkev in turn pa farovški hlev. Dva fantalina, ki sta pod bližnjim kozolcem z vžigavnimi klinčki ogenj narejala, da bi si krompir pekla, napravila sta to strašno po-
gorišče. Škoda je spet grozno velika, ker pogorelcem razun živine ni nič druzega ostalo. Tudi en mutec je zgorel. Zavarovanih je za majhne zneske le osem. Ker je potreba in sila zares velika in očitna, usmilite se dobrotni Slovenci ubozih revežev, ki jih je tako velika nesreča zadela !
*	„Novice11 pišejo od nekega v Šmnrti-nu pri Litiji naseljenega nemškutarskeg* Laha, da sta, kakor je ta sam tožil, imela on in sin njegov „Bauchwiks“ (Baud zwi-cken) in „Kopfschmalz“ (Kopfschmerzen.) Čudne bolezni!
*	Vsega denarja za prihodnje jugoslovansko vseučilišče v Zagrebu se je do-zdaj nabralo 70—80.000 gld.
*	Vodstvo južne železnice naznanja, da se je od 1. novembra naprej vožnja po železnici iz Avstrije v Italijo spet redovno pričela.
*	Cesar je dovolil v Bernu in Olomucu dve gimnaziji, v kterih ima biti učni jezik češki. Upajmo, da tudi nas Slovence enkrat taka sreča doleti!
*	V stolni cerkvi v Marketi v zedinjenih deržavah, kjer stoluje zdaj naš rojak škof Baraga, pel je pretečeno poletje g. Janez Ve rti n, sin nekega dolenskega naselnika, novo maso, pri kterej mu je medvdrugimt tudi naš verli rojak misjonar J. Čebul stregel.
Keniško-slovenski žepni slovur.
Pred nekaj dnevi je zagledal davno zaželeni in jako potrebni nemško-slov. žepni slovar (Deutsch-slovenisches Taschen-Wor* terbuch fiir Schule und Haus) beli svet. Izdal ga je učeni in neutrudljivi g. prof. Anton Ja nežič, natisnil pa prav lično g. Blaznik v Ljubljani. Šteje v dvanajsterki 923 strani in velja 2 gld 60 kr. Serčno ga priporočamo Slovencem in Nemcem, zlasti začetnikom tu pri nas, naj si ga zdajci omislijo in se začnč enkrat natanko in dobro lepe in njim potrebne slovenščine učiti. Ta slovar bo vsem kaj dobro služil zlasti gg. uradnikom, ker je zelo pomnožen in ima vse naj novejše tehniške in druge izraze, kakor tudi pri glagolih potrebne in posebej zaznamovane opombice, pri nepravilnih p® pervo osebo zdanjega časa — vse v tako lepem besednem redu, da ga je le veselje pregledovati. Sezite torej obilno po njem!
Duhovske zadeve.
K e rš k a šk o f i j a. Č. z Marinič Jan. je dobil faro Lipo blizo Verbe. Č. g. F er-man Val. gre za beneficijata na Gorici (M. Loretto).
T e r ž a š k a š k of i j a: Vis. č. g. koraf in glavni šolski ogleda M. Švab se je odpovedal svetovalstvu pri zakonski sodniji) na njegovo mesto za svetovalca je izvoljen dozdanji tajnik dr. Janez Šust, tajništvena opravila je pa prevzel g. Janez Legat. Dalje so prestavljeni sledeči gg.: Janez Pretnar gre za kapi. v Čubed, g. D e' vetdk za vodja ljudskih šol pri sv. Jakopu v Terstu, Friedr. Ettel za vodja ^ Skerklje, za kateheta pa diakon Jož. Peli) Andr. Pahor za kapi. v Griznjano, Fr. Hrovat pa na Veprinjac. — V pokoj gresta: g.Mat. Pirjavec ing.Ant. Ziherl-Umeri je g. Friedr. Ge bol. R. I. P.!
Danajska borsa 6. novembra 1366.
6% metalike 6 % nacij onal 1860 derž. posoj Bankine akcije Kreditne „ London Novi zlati . Srebro
69 36 66.35 79.80
71 a.—
150.60 128.40
6 12
127.60
Lastnik A. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskamo F. pl. Kleinmayerja odgovorni vodnik E. Bertschingor,