TEDNIK TA TEDEN / TA TEDEN Spomladanske Slab mesec po izjemnem uspehu Ptuja v oazi Al Ain v Združenih arabskih emiratih Ptujčani tudi Sloveniji predstavljamo izjemnost dogodka. Se dobro, da se to dogaja na turističnem sejmu Alpe Adria, da bo lahko prišel do pravih ljudi, ki bodo tako prišli še do enega aduta pri prodaji Slove- nije. Februarske rožice tako "prodajamo" marca, marčevske (dogodka še ni) bomo morda aprila in tako naprej. Vedno je vmes čas, prodajali pa bi ga lahko že, ko je bilo najbolj vroče, sicer pa je tudi ptujska tiskovna konferenca bila šele štiri dni po dogodku, vendar pa Ptujčanom, ki so brez dvoma najbolj zaslužni za ta uspeh, ni prinesla ničesar. Se sedaj, dober mesec po dogodku, niso videli filma, s katerim smo vzbudili toliko zanimanje. Pa še marsikaj drugega ne vedo. Lahko bi že ob vrnitvi delegacije iz AlAina imeli dogodek v najširšem pome- nu besede. Še dobro, da so rožice iz Al Aina na ogled v izložbenem oknu Emone - Merkurja v Lackovi ulici, da občasno Ptujčane spomnijo, v kakšnem mestu živijo. Kmalu bomo rožice sadili v okolju samem, da mesto ne bo izgubilo vi- deza enega najbolj ocvetličenih mestnih jeder. Vmes pa se bo zgodila še razstava Dobrote slovenskih kmetij, deseta jubile- jna. Letošnja bi, že zaradi jubileja in leta kulinarike v turiz- mu, morala izzveneti kot najboljša doslej. Po tem kar prinaša ~ in kaj predstavlja si to zasluži, glede na državni pomen pa jo vidi premalo ljudi. Predstavitev na sejmu Alpe Adria je že lahko dodatna priložnost, če jo bomo le znali izkoristiti. Predvsem pa bi se z njo kot celota moral zliti Ptuj, ki bi moral biti sposoben v dneh razstave zaživeti kot mesto, kjer so na vsakem koraku doma dobrote, da ne bo dogajanje potekalo samo za zidovi minoritskega samostana in malo pred njim. Veliko bi že lahko dosegli, če bi uspeli povezati različne orga- nizatorje prireditev, ki skrbijo za ohranjanje in razvoj tradici- je, povezati pa bi jih morala tudi trženjska priložnost. Po razstavi rožice saditi je namreč prepozno. MARIBOR / BEATIFIKACIJA ŠKOFA ANTONA MARTINA SLOMŠKA 5/ovesnosf ibo 19. septembra Mariborski škof dr. Franc Kramberger je na tiskovni konfe- renci v mariborskem škofijskem domu povedal, daje razgla- sitev slovenskega škofa Antona Martina Slomška za blaženega, dolg proces, ki temelji na dolgoletni želji, hrepe- nenju in zgodovinskem naporu slovenskega naroda. Prepričanje slovenskega ljudstva, da je bil ta mož, prvi škof v Mariboru svetnik, ni nikoli zamrlo. Uradno se je proces začel leta 1924, ko so duhovniki dekanije Sv. Lenart v Slovenskih Goricah in člani Tretjega reda iste deka- nije vložili uradno prošnjo na Lavantinski ordinariat. Leta 1936 je 400.000 slovenskih ver- nikov podpisalo prošnjo za bea- tifikacijo škofa Slomška in jo naslovilo na Papeža Pija XL Druga svetovna vojna je delo si- cer prekinila in zaustavila, ven- dar se je takoj po njenem koncu proces nadaljeval, dokler ga ni zaključil škof dr. Maksimilijan Držečnik in ga ob udeležbi na IL vatikanskem zboru predal pris- tojni rimski kongregaciji 24. septembra 1962, natančno 100 let po Slomškovi smrti. S tem je postopek prešel v "apostolski proces". Vrhunec pa se je zgodil v petek 3. julija 1998 ko je bila v Rimu slovesna in sklepna seja, na kateri je Kongregacija za svetniške procese v navzočnosti svetega očeta papeža Janeza Pav- la II. in številnih kardinalov, razglasila in podpisala, da je pos- topek za beatifikacijo škofa An- tona Martina Slomška uspešno končan. Tako je izpolnjena obl- juba, ki jo je dal sveti oče maja 1996 ob svojem obisku v Slove- niji. Beatifikacija škofa Slomška bo pomenljiv dogodek v zgodo- vini slovenskega naroda. S tem bo priznano ne samo Slomškovo delo, življenje in njegova svetost, marveč bo tudi priznanje in ov- rednotenje slovenske zgodovine pred svetom. V ta namen bo Papež Janez Pavel II. v nedeljo, 19. septembra 1999 že drugič obiskal Slovenijo. Zjutraj naj bi prispel z letalom na mariborsko letališče, od tam naj bi se s papa- mobilom odpeljal na prizorišče. Za prireditveni prostor so izbrali njive in travnike v okolici Bet- navskega gradu v Mariboru, kjer bo prostora za okoli 250.000 ude- ležencev. Oltarni prostor, ki ga bodo krasili mlaji iz pohorskih gozdov, je zasnoval erhitekt prof dr. Jože Marinko iz Ljubl- jane. Slovesno bogoslužje, med katerim bo škof Slomšek razglašen za blaženega, se bo pričelo ob 10. uri. Več o tem pri- hodnjič! -OM PTUJ / NA PREŠERNOVI BIJEJO PLAT ZVONA Še nikoli toliiio prazniit lol€alov Staro mestno jedro naj bi zaživelo kot poslovni, kulturni, gos- podarski, turistični, znanstveni in upravni center Ptuja z de- javnostmi, ki zagotavljajo pretok ljudi. Na Prešernovi ulici v Ptuju, ki naj bi bila osrednja promenadna ptujska ulica, sko- rajda ni več življenja v poslovnem pomenu besede. Začetek ulice sicer še ni toliko problematičen, čeprav tudi v tem delu obrtniki in podjetniki že govorijo, da je dejavnosti dovolj le za preživetje, toliko glasnejšo plat zvona pa bijejo v njenem osrednjem delu, ki je bil tudi v največjem delu obnovljen. Stran 4. PTUJ / MUZEJSKI VIKEND ZA OTROKE Muzejski vikend za oiroke v soboto, 13. in v nedeljo 14. marca od 10. do 13. ure bo za ot- roke (in seveda tudi za odrasle) odprta Miheličeva galerija v stolpu ob Dravi. Tema tega muzejskega vikenda je Japonska, navezuje pa se na razstavo Bojana Golije Japonski dnevnik. Pre- ko razstave, drugih predmetov in literature bomo skušali čim bolje spoznati do oddaljeno "Deželo vzhajajočega sonca". Če hranite doma kaj kar se navezuje na Japonsko prinesite s seboj pokazat tudi drugim. Vabljeni! 2 četrtek, 11. marec 1999 ■ TEDNIK AKTUMNO GORIŠNICA / ZANIMIVA JAVNA RAZPRAVA O PREDLOGU NOVE POKOJNINSKE ZAKONODAJE iuloifCf v pokojninskem sisienHi vse več/o Po Beli knjigi smo dočakali tudi predlog novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je že v parla- mentarni proceduri. V javnosti pa se med tem prepletajo različna mnenja o tem, ali je nov zakon dobro napisan in ali je sploh Slovencem potreben. Ljudje, kot da se novega zakona bojijo, češ, da jim ne bo prinesel nič dobrega, vanj pa nimajo zaupanja tudi ne slovenski sindikati. Pred nekaj dnevi so pripravili protestni shod pred parlamen- tom in si bili enotni pri stališčih do pokojninske reforme, ki po njihovem mnenju ne prinaša pravih rešitev in je povrhu tudi nepravična do delavcev. Predla- gatelji - avtorji zakona pravijo nasprotno, verjamejo v novo po- kojninsko reformo, ki naj bi jo Slovenija potrebovala že pred leti in spremembe na tem področju so prej kot nujne, re- forma pa prinaša mnogo novosti in sprememb. Nekaj teh je bilo mogoče slišati tudi na nedavni javni razpravi v Gorišnici, ki jo je pripravil poslanec v državnem zboru Alojz Vesenjak in morda se bo po njej tudi lažje odločil v parlamentarni razpravi. K obrazlagi novega predloga zakona je poslanec Vesenjak po- vabil enega izmed avtorjev zako- na Marka Strovsa, državno svet- nico Katarino O. Smrkolj, državnega podsekretarja Jožeta Tivadarja in Janeza Sebata, predsednika odbora za socialno varnost kmetov pri Zadružni zvezi Ljubljana. Smrkoljeva je med drugim de- jala, da so poslanci sedaj pred težko odločitvijo. Čeprav se po mnenju nekaterih že mudi za sprejem novega zakona, pa je lju- dem pokojninsko reformo potrebno predstavitvi tudi po bliže, je menila Smrkoljeva. Jože Tivadar se je v uvodnem govoru dotaknil starostnega zavarovan- ja kmetov, kajti ravno kmečke zavarovance ne čaka nič dobre- ga, saj bodo zanje posledice zvišane vstopne starosti in po- daljšanje delovne dobe kot pogo- jev za uveljavljanje pravic pose- bej občutne. Na drugi strani pa gospodarski položaj kmetov za- varovancev na splošno ni takšen kot bi pričakovali, saj se ne obeta izboljšanje dohodkovnega položaja v kmetijstvu. Sicer pa je menil, da je za pokojnino treba ustvarjati, saj gre vsako leto pre- več denarja za pokojnine iz državnega proračuna. Temu mnenju se je pridružil tudi Ja- nez Šebat, čigar razprava je bila vezana na usodo slovenskega kmeta. Menil je, da kasnejše upokojevanje in daljša poko- jninska doba pomenita dosti večje obremenitve poklicnih kmetij. V POKOJ POZNEJE, STAROSTNI POGOJI VIŠJI ZA ŽENSKE Po besedah Marka Štrovsa, avtorja novega pokojninskega zakona, najvažnejše rešitve iz predvidene reforme urejajo kar nekaj vprašanj: krog zavarovan- cev, minimalne pogoje za prido- bitev pravice do starostne poko- jnine, polno starost za pridobi- tev pravice do starostpe pokojni- ne, odmernp stopnjo, poko- jninsko osnovo, določitev razpo- na med najnižjimi in najvišjimi pokojninami, invalidsko zavaro- vanje, družinsko pokojnino, usklajevanje pokojnin, financi- ranje in pa dodatno pokojninsko zavarovanje. Na razpravi v Gorišnici je Strovs menil, da se mu zdi, kot da bi imel vsak od nas neko svo- jo zgodbo o pokojninskem zako- nu. Zgodba za upokojence naj bi bila izredno ugodna, za tiste, ki so blizu upokojitvi, pa naj bi bil tudi predlagani zakon dober. In zakaj je reforma v poko- jninskem zakonu potrebna in kakšne spremembe prinaša? Marko Štrovs: »Z reformo po- kojninskega zavarovanja naj bi sistem prilagodili dejanskemu življenju, gibanjem prebivalstva in gospodarstvu v naslednjih de- setletjih. Pri tem se skušamo pri- lagoditi, da bi vsakemu posa- mezniku dali možnost čim večje izbire. Vsakdo naj bi po novem zakonu imel možnost se prej upokojiti in s tem pristati na nižjo pokojnino, oziroma odložiti upokojitev in si s tem pridobiti večjo pokojnino v višji starosti. Tisti, ki pa ne bo mogel delati do neke minimalne staros- ti, se daje pokojnina brez nekih odbitkov, da bo lahko užival spodobno starost.« Kako pa bo nov zakon vplival na zdajšnje upokojence, ki so se tudi v največji meri udeležili javne razprave v Gorišnici in bili dokaj zaskrbljeni ob vaši razlagi? Marko Štrovs: »V novem za- konu je večkrat poevdano, da se pridobljene pravice ne bodo spreminjale. Če je kdorkoli že v pokoju, bo redno naprej preje- mal pokojnino in ta pokojnina se bo usklajevala tako kot se usklajuje sedaj glede na splošni standard. Za upokojence lahko rečemo, da se jim v predlogu za- kona celo obetajo neke ugodnos- ti, in sicer je precej govora o predlogih, ki so jih postavile upokojenske organizacije in se nanašajo na vdovske penzije. To pomeni, da naj bi vdove, ki so zaslužile svojo lastno starostno pokojnino dobile še en del poko- jnine po pokojnem možu, v za- konu pa naj bi uredili tudi doda- tek za rekreacijo v nekoliko višjem rangu kot je sedaj, pa sis- tem usklajevanja pokojnin...« Torej se bodo z novo poko- jninsko reformo dvignili tudi starostni pogoji ob upokojitvi... Marko Strovs: »V predlogu za- kona poskušamo doseči predvsem to, da bi se dejanska starost dvignila, kar pa je nekaj drugega kar je v zakonu zapisa- nega. Ne glede na to, kakšni so minimalni pogoji za upokojitev zapisani v zakonu, se ljudje upo- kojujejo praviloma takrat, ko sami ugotovijo, da jim tako kaže. Po novem zakonu se poskuša de- lavce vzpodbujati z zelo občutni- mi povečanji pokojnine, da bi ojiložili svojo upokojitev in dela- li čim dlje, vse dokler to zmore- jo. Tiste pa, ki ne morejo delati do neke visoke starosti, bi potem reševali z izjemnimi primeri, po- sebej zavarovance zaradi inva- lidnosti. V predlogu zakona je tudi invalidski sistem na novo postavljen in lahko rečem, da bolj življenjsko kot sedanja ure- ditev.« S kolikimi leti se bodo torej lahko upokojile ženske in koli- ko bodo morali biti stari moški, da se bodo lahko upokojili? Marko Štrovs: »Za moške bodo tudi po novem zakonu vel- jali enaki starostni pogoji kot veljajo sedaj. Za ženske se bo stanje nekoliko spremenilo, in sicer se bo minimalna starost iz sedanjih 53 let dvignila na tiste brez otrok na 58, vsaj z dvema otrokoma pa na 56 let. Za neka- tere s krajšo pokojninsko dobo je že po sedanji ureditvi predvide- na višja starostna meja. Zelo po- membno je, da se tudi za zavaro- vanke starostna meja ne bo dvig- nila takoj, temveč zelo postopo- ma in predlaga se, da se bo sta- rostna meja odmikala od sedan- jih pogojev za po pol leta v vsa- kem naslednjem letu od refor- me. Kar pomeni, da zavarovan- ka, ki je delala ves čas od svojega 20 leta starosti in je zdaj stara 48 let lahko pričakuje, da se bo upo- kojila pri starosti 58 let. Če pa je starejša od 48 let, pa se bo lahko upokojila že pri nižji starosti. Zelo pomembno je tudi, da se za tiste, ki se upokojujejo pri na- jnižji starosti s sedanjo polno po- kojninsko dobo položaj celo iz- boljšuje, ker se bo v to polno po- kojninsko dobo štela tudi voja- ščina, čas študija na visoki in višji šoli, čas brezposelnosti...« Slovenski sindikati so ven- darle drugačnega mnenja. V predlog novega zakona nimajo zaupanja, saj menijo, da ta vsebuje sicer številne rešitve, ki pa slovenskemu delavcu ni- kakor niso v prid. Kasno je vaše mnenje glede na stališče sindikatov? Marko Štrovs: »Menim, da je ta stvar precej cenena. Ni lažjega na tem svetu, kot reči, glejte kakšna je vlada, jaz sem zato, da gre ženska že pri 50 letih starosti v pokoj, če ima 35 pokojninske dobe. Vendar potem sindikati naj povedo, kdo bo to plačal, naj povedo, da bodo prav njihovi člani sindikata vse te pokojnine plačali. Pravzaprav se ravno s tem, ko ljudi upokojujemo pri nizki starosti, pri kateri še po nobenih pojmih ne morejo velja- ti za starega, znižujejo možnosti zaposlovanja, kajti ti ljudje še delajo naprej na sivo, črno...Zato pa imajo vsi ostali vedno višje davke ali prispevke. Kakorkoli rečemo, sedanje razmere pa so že takšne, da pride na posameznega zavarovanca v enem letu kot plačilo vseh stroškov za poko- jninsko zavarovanje že okrog 750 tisoč tolarjev. Če se bodo še naprej ljudje upokojevali mladi, čeprav bi po nekih normativih še morali delati, potem bo ta cena še višja, prav tu pa ne razu- mem sindikatov. Zakaj se ne bo- rijo, da bi ljudem, ki so še spo- sodni za delo to tudi omogočili? Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve smo mnenja, da bi bilo najboljše, če bi bil ta zakon sprejet že pred nekaj leti. kajti vsako leto se luknja v poko jninskem zavarovanju povečuje, približno za 40 milijard tolar- jev. Mi smo svoje opravili; pred- log zakona je napisan, tudi vlada je predlog potrdila in ga v obravnavo predložila državne- mu zboru, ta pa bo o tem dal svo- jo končno odločitev.» Tatjana Mohorke Razpravijalci o predlogu novega pokojninskega zakona so v svojih razpravah in pojasnitvah pri- tegnili občane v Gorišnici., (Marko Štrovs) TRNOVSKA VAS / SEJA OBČINSKI SVET Sprejeli stafui tn poslovnik Občinski svet v Trnovski vasi je na 3.redni seji sprejel in potrdil predlog novega občinskega statuta in poslovni- ka o delovanju občinskega sve- ta. Sprejeli so tudi odlok o de- lovnem področju občinske up- rave in osnutek odloka o gos- podarskih javnih službah v občini Trnovska vas. Imenova- li so tudi tri odbore občinskega sveta in sicer odbor za negos- podarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, ki ga bo vodila Marija Kovačič, odbor za kmetijstvo, malo gospo- darstvo, turizem in gospodars- ke javne službe bo vodil Franc Tašner, odbor za infrastruktu- ro, prostorsko planiranje, gos- podarjenje z nepremičninami in za varstvo okolja pa bo vodil Ivan Lovrenčič. Na tretji seji občinskega sveta v Trnovski vasi so razpravljali tudi o neka- terih pobudah in vprašanjih svetnikov. MT DESTRNIK / OKROGLA MIZA O KMETIJSTVU Je slovenski vladi kmetilslvo vilo z vof ef I? Na Destrniku v Slovenskih goricah je bila izjemno zanimi- va in aktualna okrogla miza o žgočih problemih kmetijstva, ki jo je pripravila podružnica Slovenske ljudske stranke iz Destrnika. Na njej so sodelovali slovenski kmetijski minis- ter Ciril Smrkolj, državnozborska poslanca Alojz Visenjak in Franc Pukšič, državni svetnik Alojz Kavčič ter predstavnica ministrstva za malo gospodarstvo in turizem. Govorili so predvsem o težavah slovenskega kmetijstva in o pripravah na vstop v ev- ropsko unijo, lotili pa so se tudi aktualnih problemov razvoja podeželja in regulacije potoka Rogoznica. Ta še vedno pop- lavlja in ogroža več kot 980 hek- tarjev rodovitnih površin, zato je regulacija več kot nujna. Minis- ter Smrkolj je med drugim pove- dal, da bo ministrstvo še naprej vzpodbujalo razvoj podeželja in pomagalo pri finančni podpori projektov. Posebej je poudaril, da je treba problem Rogoznice reševati strokovno in v sodelo- vanju z ministrstvom za okolje in prostor. Menil je, da imamo v Sloveniji urejene razmere pri odkupu mleka, da pa se soočamo s precejšnjimi težavami pri pro- daji, saj imamo veliko tržnih viškov. Poseben problem pa je prašičereja, ki jo rešujejo načrtno in dolgoročno tudi z in- terventnimi odkupi. Po njego- vem je zdaj že resno ogrožena nacionalna prireja prašičjega mesa. Na Destrniku je minister Smrkolj nanizal tudi vrsto dru- gih aktualnih problemov, s kate- rimi se sooča slovensko kme- tijstvo pred vstopom v Evropsko unijo. Številni udeleženci ok- rogle mize so vlado resno kritizi- rali in ocenjevali, da je kme- tijstvo izgubila iz rok. Najbolj odločen je bil Janez Žampa, ki je jasno povedal, da razmer v kme- tijstvu slovenska vlada in koali- cija ne obvladujeta. Premalo je tudi politične volje, da bi naredi- li red v skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, so še poveda- li na okrogli mizi na Destrniku. Na njej so načeli tudi nekaj problemov v turizmu in lovstvu. Nove zakonodaje v lovstvu kma- lu še ne bo, saj je treba uskladiti več predlogov novega zakona, nujno pa bo sodelovanje lovcev in kmetov, je o tem povedal mi- nister Smrkolj. Sicer pa se je okrogla miza, na kateri je nekaj pikrih na rovaš ministra povedal tudi destrniški župan in poslanec Franc Pukšič (običaj je, da ministra v občini pozdravi župan, in ne obratno, je bil slikovit), začela s precejšnjo zamudo. Minister je namreč za- mujal in ob prihodu je povedal, da je prišel po naročilu stran- karskega prvaka Marjana Po- dobnika. Vidno je šepal zaradi poškodbe noge, kljub temu pa je poln energije sledil kritičnim razpravam udeležencev. Ti so najprej načeli večni problem Ro- goznice, ki bi jo morali regulira- ti, čeprav zlasti ministrstvo za okolje o novih regulacijah ne sliši rado. Predstavnik svetoval- ne službe iz Ptuja Ivan Brodnjak je menil, da je na območju Destrnika kmetovanje težko. Pesniška dolina je meliorirana in rodovitna, problem pa je doli- na Rogoznice, ki je ogrožena za radi poplav. Zemlja je izjemn rodovitna, in boljša za obdelav od tiste v Pesniški dolini. Nujn bi bila vsaj osnovna poglobite Rogoznice, regulaciji bi moral slediti še melioracija, najbolje p bi bilo, če bi združili melioracij in komasacijo. Poseg bo mor, biti strokovno brezhiben, s opozorili strokovnjaki in s te) sta se strinjala tudi destrnišl župan Franc Pukšič in kmet J: nez Žampa, ki je v prejšnji sku] ni občini Destrnik-Trnovsl vas vodil posebno komisijo ; ureditev Rogoznice. Letos 1 občina Destrnik sprejela spr membe prostorskih planov opravila še druge naloge. Zanimivo je, da so zlasti lov opozorili tudi na ekološke vic ke tovrstnih posegov in postrej s podatki o spremembah mikr klime v Pesniški dolini, ki tu izgublja avtohtono živalstvo, tem problemu bomo pisali v e od prihodnjih števiČlk Tedni! M.Ti TEDNIK ye naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga /e ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bracič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (vodja tehnične redakcije), Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, s 041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: ^ (062) 771-261. 779-371, 771-226: faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5, tel./faks: (062) 702-345. Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK. Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z cfne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaia iz 13. točke tarifne številke 3. za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: \Aww. radio-tednik.si E-pošta: nabiralnik@radio-tednik.si TEDNIK - Četrtek, 11. marec 1999 3 POROČAMO, KOMEMTHIAMO Izvedeli smo Prenovljena enoto Nove KBM v Moišperku Osmega marca je vrata odprla prenovljena in v primerjavi s prejšnjimi prostori glede na velikost enkrat večja enota Nove KBM v Majšperku. Komitenti (občani, podjetniki in kme- tovalci) bodo poleg vseh vrst storitev tolarskega in deviznega poslovanja po novem najemali tudi tudi potrošniška posojila in dvigovali gotovino na bankomotu. Poseben prostor pa so bančniki namenili vsem tisstim, ki bodo v banko prišli po stro- koven ansvet glede najugodnejše vezave oziroma naložbe svojih sredstev ali o možnostih pridobitve posojila. Prenovljena enota Nove KBM v Majšperku posluje z novo telefonsko in fax številko: (062) 79 50 900. Njen poslovni čas je od ponedeljka do petka, od 9. do 15. ure. Obnovo PP prodajalne no tržnici • t — Perutnina Ptuj je po temeljiti obnovi znova odprla svojo pro- dajalno na ptujski tržnici, pod znamenito Plečnikovo ogra- jo. V njej prodajajo svoje kakovostne izdelke po nižjih cenah. Obnova je veljala okrog 20 milijonov tolarjev. Prijave xa celjski sejem '99 Pri Območni obrtni zbornici Ptuj so že pričeli zbirati prijave za sodelovanje na letošnjem mednarodnem obrtnem se- jmu v Celju. Razstavni prostor bo v hali A v velikosti od 50 do 60 m2. Cena za m2 razstavnega prostora je za člane, ki bodo razstavljali 20 tisoč tolarjev. Za ureditev in opremo razstavne- ga prostora bo poskrbela zbornica. Prijave sprejemajo do 20. maja. Že četrtič slikanje no steklo ¥klubu Obzorje na Potrčevi 34 v Ptuju bodo ponovno iz- vedli delavnico slikanja na steklo. Tokrat bo potekala že četrtič. Prvi informativni sestanek bo 17. marca ob 16. uri. V delavnico slikanja na steklo vabijo vse, ki jih ta dejavnost ve- seli. 10. razstavo Dobrote slovenskih kmetij 0. razstava Dobrote slovenskih kmetij bo od 22. do 25. ap- S rila v prostorih minoritskega samostana v Ptuju. Na njej se bo z mesnimi, mlečnimi in krušnimi izdelki, vini, olji, žganjem ter suhim sadjem predstavilo okrog 450 kmetij iz Slovenije in zamejstva. V soboto no ptujski televiziji o programu je informativna oddajo z več prispevki, v kate- u.Mnh bo govora o aktiviranju lokalnih zaposlitvenih potenci- alov, operaciji vida s pomočjo laserja, razstavi slik Bojana Go- lije v Miheličevi galeriji, delu režiserja Lojzeta Matjošiča, podrobneje pa bomo spoznali tudi kustosinjo za zbirko glasbil v pokrajinskem muzeju Ptuj dr. Darjo Koter. Ogledali si bomo lahko tudi poljudno oddajo "Kako biti zdrav in zmagovati". Pripravila: MG Izvedeli smo Pojasnilo in dopolnilo V prilogi Tednika o občini Hajdina, ki smo jo objaviti v Tedni- ku številka 9, je pri navajanju poklicev svetnikov občine Hajdina prišlo do nekaterih napak, za kar se prizadetim opra- vičujemo, čeprav niso nastale v našem uredništvu. V izogib dodatni nejevolji in zavajajočim interpretacijam, navajamo točne podatke in sicer: Martin Turk je diplomirani ekonomist, Viktor Markovič je dipl. org. dela, Kart FridI je ing. strojništva, Ivan Brodnjak je ing. agronomije. Kari Svenšek je kmetijski tetnnik, Janko Mere je dipl. ing. strojništva in Branko Burjan pravnik. Uredništvo GOVORI SE... vlM so se ženske v ponedeljek opomnile svojega pomembnega praznika in skuhale dobro kosilo, očistile hiše in pocartale svoje ntože. Naj živi osmi marec. ...DA je čas prebujanja novega življenja čas za razmišljanje o tem, kako bi lahko prihodnje leto slavile tudi materinski dan. ...DA je dohodninski mesec mno- ge spravil v slabo voljo: eni se sprašujejo, kje je denar, naveden na izpisih izplačevalca, drugi se čudijo, kako so ob svojih mizer- nih zaslužkih sphh še živi. ...DA je Ptuj blestel sredi arabskega peska in kmalu lahko sredi njegove lepote pričakujemo kakšen harem. ...DA bi se za harem odbčil še kak Slovenec, vendar brez mate- rialnih obveznosti. Zato so (vsaj po žepu, če ne drugače) še prema- lo emancipirani. ...DA je GD Ptuj za osmi marec kupih vsakemu članu lep nagelj. Da ne bo pomote - za njihove žene. LENART / PREKINJENA SEJA OBČINSKEGA SVETA HUm nI proH razvoju obane 2. redna seja lenarškega občinskega sveta se je začela z manjšimi pro(;eduraInimi zapleti pri sprejemanju dnevnega reda. Večina svetnikov je izglasovala predlog, da se najprej obravnavajo pobude in vprašanja, nato pa opravijo imenovan- ja in izvolitev Statutarne komisije. Na predlog Janeza Erjavca iz Li- beralne demokracije so iz dnevne- ga reda črtali točko o ukinitvi dobrin v splošni rabi, saj gradivo ni bilo primerno pripravljeno in obrazloženo. Prav pri tem predlo- gu je prišlo do očitkov župana Iva- na Vogrina na račun svetnikov, ki naj bi bili s takšnim ravnanjem proti razvoju. Predlog je namreč vseboval pobudo za preselitev eno- te Cestnega podjetja Maribor na novo lokacijo med oljarno Petovar in Veterinarsko postajo. Temu je večji del svetnikov odločno ugo- varjal in predlagal, da naj župan takšne ocene zadrži in gradiva boljše pripravi. Nato so spremen- jeni dnevni red sprejeli in se dalj časa zadržali pri pobudah in vprašanjih. Naj omenimo samo nekaj zanimivejših. Miroslav Bau- man iz LDS je opozoril na težave stanovalcev Kraigherjeve ceste za- radi tranzitnega prometa, ko jim pokajo zidovi in odpadajo kera- mične ploščice. Vnovič se je zavzel za boljše odnose med županom in načelnikom Upravne enote Le- nart. Drago Zorger iz Liste za gos- podarski razvoj je menil, da so čustva zmedla pamet in da začetek seje ni ravno vzpodbuden in ne prispeva k demokratičnemu vzdušju. Zavzel se je za strpen dia- log. Z njim se je strinjal Marjan Toš iz ZLSD, ki je predlagal preu- reditev mestne hiše v muzej, se zavzel za uvedbo domoznanskega oddelka v matični knjižnici in predlagal ureditev kletnih prosto- rov kulturnega doma za potrebe dejavnosti KUD Lenart. Ivan Špindler iz SS je predlagal čim- prejšnjo izdelavo idejnega projekta SRC Polena, Ana Fekonja iz LDS pa je opozorila, da se pri Lenartu ne morejo igrati visoke politike in strankarstva ter posnemati nega- tivnih zgledov. Delati je treba v dobro celotne občine in veh občanov. Marija Zlodej iz SLS se je zavzela za ureditev parkirišč, ki jih v Lenartu močno primanjkuje, Janez Erjavec iz LDS je opozoril, da vsako nestrinjanje z županom še ni politizacija, strankarstvo in nasprotovanje razvoju občine. Predlagal je tudi angažiranje ustvarjalnih strokovnih kadrov iz domačega okolja in se zavzel za vzpostavitev normalne komunika- cije med županom in občinskim svetom. Če bo ta dobra, potem za- gotovo ne bo nobenih blokad in bo delo potekalo uspešno v obo- jestransko zadovoljstvo. V nadaljevanju zasedanja lenar- škega občinskega sveta so sprejeli sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in predlog o predno-st- nem vrstnem redu objektov, s ka- terimi bo občina Lenart kandidi- rala na javnem natečaju za sofi- nanciranje lokalne gospodarske infrastrukture na demografsko ogroženih območjih. Strinjali so se s predlogom o povprečni grad- beni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in podprli predlog o dolo- čitvi izhodiščne cene za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnih zemljišč. Dalj časa so se zadržali v razpravi o predlogu za višje cene odvoza ko- sovnih odpadkov in kritično pret- resli problematiko ravnanja s ko- munalnimi odpadki nasploh. Imenovali so dadzorni odbor in statutarno komisijo občine Lenart ter sprejeli sklep, da naj komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pripravi predloge za imenovanje članov svetov javnih zavodov. Do imenovanja novih opravljajo delo dosedanji člani. Lenarški svetniki so nato začeli z razpravo o osnutku novega statuta preoblikovane občine Lenart in prisluhnili uvodni obrazložitvi državnega podsekretarja za lokal- no samoupravo Milana Železnika. Sejo so nato prekinili in jo nadalje- vali v torek, na dnevni red pa uvrstili še osnutek poslovnika o delovanju občinskega sveta, odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter pra- vilnik o plačah občinskih funkcio- narjev in nagradah članov delov- nih teles občinskega sveta in dru- gih organov občine Lenart. M.Teš PTUJ / POKLICNA IN TEHNIŠKA ELEKTRO SOLA PTUJ IS let "elektrike" na Ptuiu v petek, 19. marca ob 11.00 bo v avli Šolske centra Ptuj, prosla- va ob 15. obletnici Elektro šole na Ptuju. Prva razrednika pred petnajstimi leti sta bila Miran Krambei^er in Rajko Fajt pod taktirko direktorice Srednješolskega centra Mete Puklavec. "Niti približno si takrat nisem predstavljal problemov, ki so se odvijala v zakulisju prizadevanj za pridobitev programa elektrotehni- ke na Ptuju. Sam v kolesje, ki je ta- krat premlevalo zadevo, nisem bil neposredno vključen. Intenzivneje sem delal v ekipi z Ivanom Fur- janom in Dragom Štrafelom, ki je bila zadolžena, da na osnovi pred- metnika in učnih načrtov določi prostorske, materialne in kadrovs- ke potrebe za izvedbo programa elektrotehnika - energetika. Predstavljali smo ekipo zanesenja- kov" je v zbornik ob 15. letnici za- pisal ravnatelj Poklicne in teh- niške Elektro šole Ptuj, Rajko Fajt, dipl. ing. el., ki je edini od prve generacije učiteljev v tej šoli. V teh petnajstih letih je šola pre- hodila težko pot, vendar se je uspešno upirala vsem viharjem, ki jih je preplula do samostojnosti, ko je vajeti prevzel Rajko Fajt. Le- tos so razpisali tri programe od tega dva tehnična programa za ka- tera je veliko zanimanje. Tehnična programa sta Elektrotehnik-elekt- ronik in Računalniški tehnik, na poklicnem nivoju pa elektrikar- elektronik. Danes imajo devet- najst oddelkov^ od dveh pred pet- najstimi leti. Sola se lahko danes postavi ob bok šolam z dolgoletno tradicijo. Dokaz so pohvale in priznanja tujih in domačih stro- kovnjakov, ki velikokrat obiščejo šolo. Veliko dajo na raziskovalne naloge, takšne naloge omogočajo razvijanje učenčevih sposobnostih in samostojnega dela, saj temeljijo na lastnem iskanju in aktivnem delu učenca, hkrati pa vključujejo delo učitelja mentorja, kar dodat- no omogoča prenos širokega znan- ja učiteljev na dijake. Dobro se za- vedajo, da morajo slediti trendom svetovnega razvoja, zato morajo vlagati v posodabljanje opreme ter učne tehnologije. Velika prednost šole je v tem, da imajo učitelje, ki so strokovnjaki na svojem področju tudi v industriji, kar daje znanju, ki ga dijaki prido- bijo v šoli, veliko težo. Tudi sama šola sodeluje z nekaterimi podjetji, tako si lahko ogledajo posamezno proizvodnjo od zamisli do nastanka in sami pri tem sodelujejo. Posebno tam, kjer lahko vključijo svoje znanje in iznajdljivost v raziskoval- nem delu, kar jih lahko pripelje do razvijalcev nove opreme oz. uspešne podjetnike. Velik poudarek dajo so- dobni opremi in strokovnemu zan- ju, za kar poskrbijo učitelji, ki se nenehno izpopolnjujejo in do- kazujejo z raznimi izboljšavami. Šola je aktivna ne samo na stro- kovnem področju, temveč tudi na športnem, kar dokazuje tudi priz- nanje za najuspešnejšo šolsko eki- po na Izboru športnika leta '98. Verjetno bi se še našlo kar nekaj aktivnosti, ki spremljajo delo in življenje na šoli. Nekaj je tudi takšnih, ki se nam zdijo same po sebi umevne in nanje nismo pozorni. Šola je torej živa tvorba, ki nenehno preseneča, ki ponuja veselje, kdaj tudi jezo, je torej nenehni izziv. Milan Krajnc 4 četrtek, 11. marec 1999 - TEDNIK PO MASIH KRAJIH PTUJ / NA PREŠERNOVI BIJEJO PLAT ZVONA Še nikoli fof/to pnanih ickalov staro mestno jedro naj bi zaživelo kot poslovni, kulturni,! gospodarski, turistični, znanstveni in upravni center Ptuja! z dejavnostmi, ki zagotavljajo pretok ljudi. Na Prešernovi] ulici v Ptuju, ki naj bi bila osrednja promcnadna ptujska' ulica, skorajda ni več življenja v poslovnem pomenu bese-; de. Začetek ulice sicer še ni toliko problematičen, čeprav tudi v tem delu obrtniki in podjetniki že govorijo, da je de-! javnosti dovolj le za preživetje, toliko glasnejšo plat zvona; pa bijejo v njenem osrednjem delu, ki je bil tudi v na-' jvečjem delu obnovljen. Zaprti so lokali v Prešernovi 4, dva lokala na Prešernovi 8, eden na Prešernovi 10, dva v Prešer- novi 12, po eden pa na Prešerno- vi 18, 21, 23, 25 in 29. Za zdaj mesto še nima odgovora, kaj bo naredilo, med svetniki pa je bilo že kar nekaj vprašanj oziroma zahtev, da se pripravi strategija razvoja starega mestnega jedra, ki bo jedro vodila v oživljanje, ne pa v umiranje. V tem smislu je bila tudi pobuda o tem, da bi najemnine za lokale na tem območju, ki sa v lasti mestne občine Ptuj znižali za polovico. Predlog, ki je bil predstavljen na svetu mestne občine, sedaj v občinskih službah proučujejo. Lokali pa se ne praznijo samo na Prešernovi, temveč tudi v dru- gih ulicah starega mestnega jed- ra, kjer naj bi jih bilo skupaj ok- rog trideset. Veliko praznega prostora pa imajo tudi v novo- nastalih poslovnih centrih. Tako se zdi, da mesto kot celota potrebuje svojo razvojno strate- gijo, ne samo staro jedro. Pri tem pa so lahko v veliko pomoč prvotna izhodišča oživljanja te ulice, ki so vodila tudi v njeno obnovo. O tem smo se pogovarjali z Brankom Brumnom, ki je v času oživljan- ja te ulice vodil ptujski izvršni svet. "Načrt oživljanja Prešerno- ve ulice je bil sestavni del celot- ne strategije razvoja starega mestnega jedra, ki je zajemal spremembo poslovne, kulturne, gospodarske, turistične in up- ravne funkcije tega bisera stare- ga mestnega jedra. Po vzorih iz tujine so strokovnjaki za urba- nistično in prostorsko planiran- je, ki so sodelovali pri izdelavi razvojnega programa Ptuj, včeraj, danes, jutri, ocenili, da naj bi se ob pričakovanem pozi- cioniranju oskrbne funkcije v večih nakupnih centrih regio- nalnega pomena, ki so v tem času tudi nastali na obrobju mesta, v starem mestnem jedru predvsem ponudila specializira- na butična ponudba, v prvi vrsti seveda gostinsko-turistična, v drugi pa ponudba, ki sodi v stara mestna jedra, to so izdelki zna- nih svetovnih blagovnih znamk in takšne ponudbe, ki bi pri- tegnila obiskovalce, ob meščanih in okoličanih, iz širšega območja SV Slovenije, Spodnjega Podravja s Prlekijo in Slovenskimi goricami. Imela pa naj bi tudi osnovno oskrbno funkcijo za staro mestno jedro. Tem usmeritvam je sledila tudi takratna prenova infrastrukture v starem mestnem jedru, razširi- tev pohodne površine ob prosto- rih za poslovne prostore, kjer naj bi se zlasti v poletnem času odvi- jalo trženje na prostem. S tem ciljem je bila v staro mestno jed- ro preseljena tudi knjižnica v mali grad, zato smo se odločili za to veliko investicijo, v ta predel je bil preseljen tudi oddelek za okolje in prostor, kjer se obrne veliko ljudi, ki potrebuje loka- cijska, gradbena in druga dovol- jenja. Cilj je bil, da staro mestno jedro postane upravni, kulturni, poslovni, pa tudi znanstveni center Ptuja in da se v njem po- zicionirajo dejavnosti, ki zago- tavljajo pretok ljudi. Da pa gre za izjemno kompleksen in dol- gotrajen proces smo se zavedali že takrat in se zavedamo še zdaj, saj gre če to hočemo ali nočemo priznati, tudi za spremembo so- cialne strukture starega mestne- ga jedra", je med drugim o pro- jektu oživljanja Prešernove po- vedal Branko Brumen, ki sedaj vodi GIZ Poetovio vivat. V začetnem obdobju po obno- vi je Prešernovi kazalo dobro, se- daj so zadeve že kritične. "Ko sem se pogovarjal o tem proble- mu s strokovnjakom, ki ni iz Ptuja, je povedal, da je čas resni- ce tukaj. Pomeni, da bodo tisti, ki bodo želeli iz naslova starega mestnega jedra tržiti, morali svojo ponudbo prilagoditi. Glavni problem v tem trenutku pa je, da še ni želenega pretoka ljudi, ki bi lahko zagotavljal za vse dejavnosti, ki se tu odvijajo oziroma so se odvijale, zadostno poslovno priložnost oziroma tudi zaslužek. VZVODI OŽIVLJANJA - VSEBINE IN NAJEMNINE Gre pa pri tem po mojem prepričanju za dolgoročne poslovne odločitve. Mesto pri tem lahko pomaga z jasno celo- vito stragegijo, ki naj bi vključile vse omenjene vidike (poslovne, upravne, turistične, kulturne), vprašanje pa je, koliko vzvodov ima mesto samo za to. Eden je zagotovo, da preko komisije za oddajanje poslovnih prostorov v starem mestnem jedru, spodbuja in sprejema odločitve, da se v posameznih lokalih pozicionira- jo tiste dejavnosti, ki naj bi bile praviloma donosne tudi v tem obdobju. Drugi vzvod so najem- nine, mesto ima možnost, da s politiko višine najemnin stimu- lira ali destimulira oziroma spodbuja podjetnike v samem mestu, da se tudi tam lahko pri- memo trži in ponudi tisto, kar v tem trenutku še ne prinaša žele- nih poslovnih učinkov v celoti. Mesto pa lahko to spodbuja tudi prek nas, če se sedaj izpostavim še kot direktor GIZ-a Poetovio vivat, če bo podprlo tiste projek- te, ki jih vodimo v mestnem jed- ru. Lani smo v to območje s pri- reditvami javnega pomena pri- peljali več kot 180 tisoč obisko- valcev. Ti ljudje v mestu tudi trosijo, koliko kolača si vsak od teh ponudnikov uspe odtrgati, pa je seveda drugo vprašanje. Vendar je neglede na nekatere pomisleke tudi to ena izmed možnosti mesta, da vzpostavlja željeno stanje in pa seveda sprot- no vlaganje v prenovo starega mestnega jedra, da ne govorim o rešitvi prometa, kjer pa kot kaže idealne rešitve za vse ni," je še povedal Branko Brumen. ŠTEVILKA ENAJST ŠE NI DOKONČNA Obrtniki oziroma podjemiki na Prešernovi v Ptuju so zaradi trenutnih razmer, ki pa močno dišijo še po poslabšanju, izredno zaskrbljeni. Med tistimi, ki še delajo, smo zbrali nekaj mnenj, nekateri pa so sodelovanje odklonili ali so bili v času naše ankete nedosegljivi. Skrbi jih tudi dejstvo, da v mestni občini ni nikogar, ki bi jim lahko dal kolikor toliko zanesljive odgo- vore že v začetku investicij ozi- roma dejavnosti na tem območju. Miran Žnidarič, Oriental shop India: "Glede na zdajšnje razme- re na tej ptujski ulici, lahko up- ravičeno rečem, da so jo odgo- vorni zapustili, četudi so imeli polna usta lepih besed in obljub o tem, da bo Prešernova ulica postala osrednja promenadna ptujska ulica. Ne vem, kaj dela mestna občina Ptuj, da ni zmožna ponuditi ugodnosti bodočim najemnikom oziroma najemnikom lokalov, da bi ulica polno zaživela. To, kar se sedaj dogaja, je ubijanje na obroke. Ptujski trije, štirje trgovski cent- ri so odpeljali ljudi iz mesta. Svoje so naredile tudi bližnje modre cone." Viljem Polajžer, Tiskarna: "Obnova Prešernove je bila že v bistvu popolnoma zgrešena. V tej ulici bi lahko naredili samo dvoje: ali bi jo v celoti odprli za promet ali v celoti zaprli, sedaj je nekaj vmes. Po mojem prepričanju bi bilo potrebno uli- co v celoti zapreti. Z betonskimi koriti je izgubila svoj obraz. Ko- rita ljudi zelo motijo. Lokali v Prešernovi ulici se zapirajo zara- di visokih najemnin. Vsa stara mesta živijo pravo življenje, če je v njih prav struktura in če je ve- liko lokalov. Sedaj pa se na tako dragi ulici, kot je Prešernova, ne dogaja ničesar. Na osemmetrs- kih pločnikih so glavna atrakcija betonska kotira, lahko pa bi se marsiakj dogajalo, od manjših festivalov in podobnega. Pa šola je v bližini. Prepričan sem, da bi se Prešernovo s pravimi prijemi dalo oživeti." Robert Munda, RTV servis in prodaja: "Najemnine so viso- ke. Ljudje se bojijo zaiti v ta del mesta, ker bodo drago plačali parkiranje. Za našo dejavnost lahko rečem, da je v upadanju, tako servis kot prodaja. Mnenja sem, da bi morali dovoliti vla- ganja in ta upoštevati v poračunu najemnin. Ni pa mi jasno, kako je občinska oblast lahko tako prizanesljiva do tujih vlagateljev. Vprašujem se, kakšna je to oblast, ki ničesar ne narediti, da bi mesto oživelo?" Neda Tokalič, kozmetični studio Neda: "Da bi bila ulica v celoti zaprta se mi ne zdi v redu, pa tudi sedanje stanje ni v redu, ker se na tej ulici, ki je resnično najlepša ulica v mestu, ničesar ne dogaja. Zdi se mi tudi, da so tisti, ki so lokale zaprli, ker jim dejavnost ni šla, prehitro vrgli puško v koruzo. Sicer pa moram reči, da ne poznam njihovih razlogov. Po mojem manjka uli- ci prava ideja, ki bi jo pomagala oživeti in ljudi ponovno zainte- resirati zanjo." Dobrila Šmigoc, Bar Julija: "Ulica hitro umira in če bo šlo tako naprej, bo kmalu umrla do konca. Če ne bi bilo ob nedeljah turistov, ne vem, kako bi bilo. Kaj bi bilo potrebno, da bi sedanje stanje presekali? Mislim, da bi bilo najbolje, da bi ulico v celoti zaprli za promet in jo uredili kot promenadno ulico, na kateri bi kraljevale terase, vrtovi. Zgled bi morali jemati po Lentu. Ne vem, kaj bo poleti, če mi ne bodo do- volili postaviti leme terase." Za rešitev Prešernove ulice oziroma za njeno oživljanje so zelo zainteresirani tudi v Turis- tičnem društvu Ptuj. Kot je po- vedal predsednik Albin Pišek bi lahko delno rešitev prinesle modre cone, poleg tega bi morali s širšega dela pločnika odstraniti vse kamnite ovire, prav tako ve- rige in v celoti ta širok prostor nameniti za dejavnosti, ki pome- nijo oživljanje tega območja Ptu- ja. V turistični sezoni pa bi ga morale zapolnjevati mize in sto- li, da bi ob njih lahko posedali tako domačini kot turisti. Druga možnost oživljanja se kaže v or- ganizaciji različnih sejmov (sta- rin, starega denarja, oblačil...) ob petkih in sobotah. Na ta del mesta sodijo tudi umetniki, glas- beniki, slikarji. Še prej pa bi mo- rali obnoviti nekatere fasade, na- jbolj vpije fasada nekdanjih za- porov, ki so v upravljanju pokra- jinskega muzeja Ptuj. Po obnovi pa kličejo tudi nekatere strehe, zato stanovalce na tem območju čaka sedaj spomladi kar veliko dela. Skupaj z njimi pa bi morali doseči soglasje o tem, da bi v po- lemem času tudi v večernih urah steklo pestro dogajanje, od glas- benih večerov naprej. Pestro ulično dogajanje pa bi se moralo odražati tudi v pestrosti lokalov in njihove ponudbe. Tako kot smo bili skrbni pri obnovi ulice, bi morali biti skrbni tudi pri določanju vsebine v teh lokalih. Verjetno pa obstajajo še kakšne druge boljše možnosti za oživljanje Prešernove ulice, to pa bi moralo povedati mesto. Po mojem pa bi bilo potrebno za promet zapreti tudi Cankarjevo ulico, saj preko novega mostu za pešce prihaja v staro mestno jed- ro in v muzej vedno vedno več obiskovalcev." Mo/do Goznik (Fotografije: Črtomir Goznik) Pogled na Prešernovo ulico s Slovenskega trga Trenutno je na Prešernovi ulici enajst zaprtih loka- lov, nekateri pa se še pripravljajo, da bi storili po- dobno, če se ne bo nekaj spremenilo Dobrila Šmigoc, Bar Juli- ja Neda Tokalič, Kozme- tični studio Neda Robert Munda, RTV ser vis in prodaja Miran Žnidarič, Orientž shop india Viljem Polajžer, tiskarni TEDNIK - Četrtek, 11. marec 1999 5 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE SLOVENJA VAS / V VASI PROSTOVOUNO GASILSKO DRUŠTVO S TRADICIJO 1^ novem HsoUeliu bodo pisali 30 gasilskih let v Slovenji vasi se že lahko pohvalijo z uspešnim društve- nim življenjem, precejšen del k temu pa prispevajo domači gasilci, ki bodo pod okriljem društva dopolnili že 30 let de- lovanja. Slovesnosti bodo potekale šele leta 2001, vendar se na praznovanje okrogle obletnice v gasilskem društvu že sedaj aktivno pripravljajo, saj bo to resnično velik praznik za celo vas v hajdinski občini. Po skoraj že treh desetletjih delovanja se je v članskih vrstah in vodstvu društva marsikaj spremenilo, gasilski organizaciji se je pridružilo veliko mladih in zagnanih gasilcev, mednje sodi tudi novoizvoljeni predsednik PGD Slovenja vas Dahiijan Ple- teršek. »Trenutno imamo v društvu 40 aktivnih članov, od tega pet članov veteranov, ki so lansko leto prejeli posebna priz- nanja in zahvale za dolgoletno delov društvu. Že v minulem letu pa smo dali več poudarka pomlajevanju kadra, saj smo v članske vrste sprejeli 12 novih, ki so za društvo velikega pome- na. Seveda so že vsi podpisali pristopne izjave in se tudi strin- jali s pravicami in dolžnostmi članov v gasilskem društvu. Le- tos jih želimo čim bolje podučiti o gasilstvu in jim omogočiti izobraževanje za izprašanega ga- silca, to pa je tudi prvo in osnov- no znanje vsakega gasilca, čep- rav so dodatna znanja in vedenja potrebna tudi za ostale člane v društvu. Veliko volje do dela en- krat mesečno pokažemo tudi na rednih gasilskih vajah, kjer se izobražujemo o vsem novem na področju gasilske tehnike, takti- ke in načina gašenja požarov na območju naše vasi. Imamo svoj gasilski dom in okrog njega do- volj prostora za vadbo, tudi za naše tekmovalne desetine, ki smo jih uspeli ponovno vzpodbuditi k delu lansko leto. Omenil bi dve desetini članov, desetino pionirk in desetino ve- teranov, med tem ko so člani in pionirke lansko leto že sodelova- li na občinskem tekmovanju in uspeli poseči po pokalih in priz- nanjih,« pravi Damijan Ple- teršek, ki je šele pred kratkim prevzel mesto predsednika PGD Slovenja vas. V VASI SE JE GASILSKA SIRENA SLIŠALA 1973. o zgodovini in začetkih gasils- kega društva v Slovenji vasi zna veliko povedati Štefan Kurnik, ki je bil dolga leta predsednik društva in eden od zaslužnih čla- nov v gasilskih vrstah, pravi pa nekako takole: »Ustanovni občni zbor društva je bil 15. av- gusta 1971. leta, ko še društvo ni imelo svojih prostorov, dobivali smo se kar pod kolarnico vaškega gostilničarja Celana. Člani smo bili brez gasilskih kvalifikacij, pa vendar ne dolgo, saj nas je že marca 1972 14 čla- nov opravilo tečaj izprašanega gasilca, eden od članov pa že tečaj za nižjega gasilskega častnika. Prvo skupno gasilsko opremo; orodje in tudi osebno opremo so nam podarila indust- rijska gasilska društva iz Mari- Damijan Pleteršek, novi predsednik PGD Slovenja vas bora (Metalna in TAM), pa smo bili za začetek z vsem zadovol- jni. Potem smo si veliko dela naložili v akcijah za pridobitev parcele, na kateri bi zgradili ga- silski dom. Denarja se seveda nismo imeli, znali pa smo potr- kati na prava vrata in bili na koncu tudi uspešni. Že po dveh letih obstoja društva smo svečano namenu predali nov ga- silski dom, ki smo ga zgradili s prostovoljnim delom gasilcev in prizadevnih vaščanov, v vasi pa smo na dan otvoritve prvič slišali tudi gasilsko sireno. Že prihodnje leto smo nabavili prvi gasilski orodni avtomobil, nato zgradili prizidek h gasilskemu domu, leta 1978 razvili prvi društveni prapor, se pobratili s kar sedmimi gasilskimi društvi in do danes proslavili že deset- letnico in dvajsetletnico obstoja društva. Ob desetletnici smo v uporabo predali še novo gasilsko orodno vozilo in dve motorni brizgalni, hkrati pa je društvo vse do danes z vsemi gospodars- kimi pridobitvami, gasilske teh- nike in druge skupne ter osebne opreme dajalo velik poudarek izobraževanju članov, sodelo- vanju na tekmovanjih ter v dru- gih gasilskih akcijah.« DRUŠTVO POTREBUJE MODERNEJŠE ORODNO VOZILO Operativa slovenjevaškega ga- silskega društva deluje v okviru sektorja Hajdina in po navodilih poveljstva mestne občine Ptuj, kajti vključeni so v Gasilsko zvezo MO Ptuj. Pobrateni so z nekaterimi gasilskimi društvi, predvsem sosednjimi od Hajdi- ne, Hajdoš, do Gerečje vasi in Zlatoličja, v društvu pa premo- rejo le eno samo orodno gasilsko vozilo TAM, ki pa je staro že 18 let in bil bi že skrajni čas, da na- bavijo kakšno modernejšo vozi- lo. S prvimi akcijami so že pričeli, saj bodo letos kupili novo vozilo (šasijo), v nas- lednjem letu pa naj bi to nadgra- dili v orodno gasilsko vozilo z manjšo cisterno (v kateri bi bilo prostora za vsaj 500 litrov vode) in visokotlačno črpalko. Novo vozilo pa za slovenj evaško ga- silsko društvo pomeni velik fi- nančni zalogaj, ki pa ga bodo zmogli s pomočjo občine Hajdi- na, donatorjev, sponzorjev in dobrih slovenjevaščanov, ki ga- silcem znajo prisluhniti ob takih akcijah. V gasilskem društvu pa seveda vsako leto znova preverjajo svojo izurjenost na sektorskem tekmo- vanju z motorno brizgalno, zato bi jim nova oprema prišla še kako prav, poleg tega pa bodo gasilci v Slovenji vasi v pri- hodnje poskrbeli še za ureditev gasilskega doma in njegove oko- lice, kjer imajo dovolj prostora za pripravo gasilskih tekmovanj in dragih prireditev. Pleteršek pravi, da imajo tako dobre pros- torske možnosti le v nekaterih gasilskih društvih, zato želijo to prednost čim bolje izkoristiti, volje do dela pa jim tako ne manjka. Čez dobri dve leti in pol, ko bomo že šteli prvo leto novega tisočletja, želijo v vasi dostojno proslaviti jubilej društva, kronika bo do takrat de- belejša za kakšen nov list, v vasi pa bo avgusta 2001 zagotovo na- jvečja in najpomembnejša prire- ditev zadnjih let. T. Mohorko Gasilski dom je nekakšen steber dolgoletnega društvenega dela na vasi.- MAJSPERK / UČENCI BODO NASTOPILI V LJUBLJANI Družina /e srce vsake Mše v šolskem letu 1998/99 se je tudi naša šola vključila v pro- jekt Mreža zdravih šol. O zdravi šoli govorimo, kadar se učenci in učitelji v njej dobro počutijo. Med dejavnike člo- vekovega dobrega počutja pa sodi razumevajoča, srečna družina. Tako so se učenci 2.b razreda skupaj z učiteljico lotili celotnega razrednega projektnega dela z naslovom NAŠA DRUŽINA. Delo smo skrbno načrtovali. Najprej smo spoznali družino in njene člane. Raziskali in pripra- vili smo družinska debla ter si razjasnili sorodstvene odnose. Da bi se naše družine med seboj spoznale, smo organizirali družabno srečanje in delavnico, kjer smo izdelovali okraske in spominke. Srečanje smo poi- menovali "IGRAJMO SE IN USTVARJAMO SKUPAJ". Naš cilj je bil, da se veselimo s svoji- mi dragimi. Ob družinskih praz- nikih smo za domače izdelali voščilnice in darilca. Naše družinske člane smo upodobili tudi s čopiči. A šolsko leto še ni pri kraju. Naše delo se nadaljuje. Nismo pa pozabili na dedke in babice, saj marsikje živijo z nami. Z drobnimo pozornostmi smo jih skušali razveseliti in jim z našimo drobnimi ročicami po- magati. V razredu in šolski skupnosti smo se pogovarjali o starejših in osamljenih. Orga- nizirali smo tudi širše akcije pomoči in pozornosti, saj je letošnje leto posvečeno starejšim pod geslom "NA POTI K DRUŽBI ZA VSE STAROSTI OZIROMA ZA BOLJŠO KVA- LITETO ŽIVLJENJA STA- REJŠIH". Obiskali smo dom tipokojencev in jim ob DNEVU ŽENA pripravili kulturni pro- gram, jih obdarili in razveselili s šopkom pomladanskega cvetja. Skozi vse leto pa se trudimo, da bi bilo življenje v družini čim bolj prijetno, da si vsi med seboj pomagamo, si znamo prisluhni- ti, se tolažimo, kadar je kdo žalosten in se skupaj veselimo. Najbolj pomembno pa je, da smo skupaj in se imamo radi. Mar je to sreča, ljubezen ali pa morda zaklad? Pripravili smo priredbo otroške igrice Josipa Ribičiča PALČKI in se poistovetili z nji- mi, ki tudi iščejo srečo, ljubezen in zaklad. Palčki so spoznali, kaj to pomeni. KAJ PA MI, ALI MORDA VI? Če ste v dvomu, kaj te vrednote pomenijo, ste ravno pravšnji, da nam prisluh- nete na Dnevnih slovenskega izobraževanja v Ljubljani, v Šti- hovi dvorani, v petek, 19.3.1999, ob 17. uri. Draga Krošel 6 četrtek, 11. marec 1999 - TEDNIK Kuharski nasveti Sivka že zunanji izgled pri vsaki ribi nam pove veliko in sicer pri ščuki hitro prepoznamo roparico in sicer po šilastih, žagi po- dobnih zobeh in modro-črnem marogastem trupu. Ščuke najdemo po vsej Evropi, veliko jih v nekatere Evropske države uvažajo iz Kanade. Zraven evropske poznamo še ameriško ščuko in prav tako v Ameriki živečo muskalungo. Meso ščuke je sladko, fine struk- ture in zagotovo ga ovrščamo med najboljše sladkovodne ribe. Edina slaba stran je, da imajo nekoliko manjše ščuke veliko za las tankih koščic, ki jih je nemogoče odstra- niti, zato meso manjših ščuk ne uporabljamo za peko in dušenje, ampak iz njih naredimo pirirane cmočke, ki jih lahko ponudimo kot hladne in tople uvodne jedi ali v večjih porcijah skupaj s prilogo kot glavne jedi. Meso nekoliko večje ščuke je najprimernejšo za peko, sploh v poletnih mesecih, ko jih pečemo na žaru. Takrat ribe narežemo na ribje zarebrnice, začinimo ah damo meso pred peko v marinado in jih nato hitro spečemo z obeh strani. V kolikor imamo večje ščuke je najprimer- nejše, da jih filiramo, oziroma odstranimo kožo in kosti. Ribe fi- liramo vedno v smeri od glave proti repu, iz kosti in glav, ki nam pri filiranju ostanejo, pa skuhamo ribjo osnovo ali fond. Tako pripravljene fileje lahko paniramo in ocvremo ali pečemo. Da je meso čim bolj sočno in okusno, lahko pečemo v različnih ovojih z dodatki zelnjave, mesa rakov, začimb, masla in zelišč. Fi- leje pa lahko pečemo tudi na podstavku, kar pomeni, da v pekač naložimo različno narezano zelenjavo, na primer bučke, čebu- lo, svežo papriko, dodamo začimbe in prilijemo par žlic vode ali ribje juhe in do polovice zdušimo. Na tako pripravljeno ze- lenjavo naložimo fileje ščuke, ki smo jih narahlo solili in poprali ter prelijemo s stopljenim maslom in potresemo s sesekljanimi zelišči, kot so perešilj, drobnjak, in lovorjev list. Jed spečemo do konca v pečici. Da se fileji ščuke ne izsušijo pre- več, jih lahko pred peko zavijemo tudi v pergamentni papir in sicer tako, da meso narahlo soUmo in poprarao ter premažemo narahlo z margarino ali maslom. Nato po- sebej na maščobi prepražimo fino sesekljano čebulo in še preden spremeni barvo, ji dodamo fino sesekljane šampinjone, narahlo solimo ter dodamo še sesekljani zeleni peteršilj. Zmes ohladimo in ohlajeno enakomerno razporedi- mo po ščukinem fileju, ter vse skupaj zavijemo v pergamentni papir. Papirja ne stisnemo preveč močno na ribji file, samo dobro zapremo na vsaki strani, da ne iz- teka sok. Gobe lahko zamenjamo tudi s kuhanimi raki. V kolikor čebulo in gobe pražite na mali količini, maščobi lahko prilijemo malo belega vina. Tako priprav- ljene ščukine fileje pečemo v pečici pri temperaturi 190 stopinj C 15 do 20 minut. Zraven ponudi- mo na krhlje narezan, kuhan krompir. Iz rib in tudi ščuke pa lahko pripravimo veliko jedi na osnovi ribjega pireja. Tako lahko pripra- vimo pene, cmočke in tudi paštete ter terine. Manjša ščuka je zagoto- vo primerna za piriranje in ^sicer zaradi izrazito belega mesa ter večje količine majhnih koščic, ki jih s težavo odstranimo. Za terine in paštete je še zelo cenjeno meso morskega lista, mola in lososa, ki ga cenjijo predvsem zaradi njego- ve barve. Ribe lahko piriramo surove ali kuhane. Piriranje surovih rib je nekoliko manj zaželjeno, saj pos- tane jed po kuhanju žilava. Zato je najprimerneje, da ribo pirirate skozi fino kuhinjsko sito ali cedil- ko, pri večji količini pa si poma- gamo s kuhinjskim strojčkom. Kuhani ščuki odstranimo kožo in glavne kosti, jo raztrgamo in meso potiskamo skozi fino kihinjsko sito tako, da odstranimo še manjše kosti in ostanke kože. Nastali ribji pire odlagamo v skle- do in mu dodamo enako količino testa, kot imamo ščukinega pireja. Dodamo še jajce in sicer dodamo na 20 dekagramov mase eno jajce, začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreškom. Tik preden jih kuhamo, dodamo še sladko smetano, na 20 dekagramov mase dodamo 3 žlice sladke smetane za stepanje. Tako pripravljeno zmes obliku- jemo s pomočjo veUkih žlic v žličnike in jih kuhamo 10 do pet- najst minut v slani vodi ali v ribji juhi. Tako pripravljene ščukine žličnike lahko ponudimo kot top- lo uvodno jed v svečanem jedilni- ku, skupaj s toplo omako, na pri- mer z omako iz garnel, smetanovo ali kaprno omako, lahko pa jih ponudimo tudi kot jušni vložek v čistih juhah. Podrobnejši recept za ščukine žličnike lahko najdete v prihodnji številki Tednika. Vsi tisti, ki ste že pozabili pripravo paljenega tes- ^ ta, pobrskajte po vc>? ^ zadnji januarski šte- vilki Tednika. Nada Pignar, učiteljica kuhanja PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU * V VRTU * V VRTU; Očecfifiio jrefeiio olrof/e se pred prihodem pomladil Sneg je skopnel in razkril zasmeteno zeleno okolje. Po odjugi so se pričela v iz zimskega mirovanja prebujajočem se vrtu negovalna, predpomladanska opravila pri drevninah, trajnem rastlinju, tratah in pripravi gred za setev vrtnin, pri čemer se pojavlja precej rastlinskih ostankov in odpadkov. Prihajajočo zeleno in cvetočo ponnlad bonno pričakali v očedenem in urejenem okolju. Čimprej z vrta in njegove vplivne okolice očistimo ostanke rastlinja pretekle vegetacije, listja, odrezanega vejevja in smetja, ki ga je tja nanesla zima. Z materi- alom, zbranim ob spomladanskem čiščenju vrta in bivalnega okolja ravnamo skrbno, odgovorno in gospodarno. Or- ganske ostanke kompostiramo, neor- ganske pa odložimo na zato določena smetišča. Kompostišče, za katerega večje rastlinske dele zasekljamo in zdrobimo, naj bo urejeno tako, da bivalnega okolja ne bo kazilo. Z rastlinskimi boleznimi in škodljivci okužene rastlinske ostanke sežgemo, da omejimo njihovo razmnoževanje in nove okužbe. Pri sežiganju smo skrajno pozorni na ogenj, da ne bi prišlo do požarov. Odprtega ognja nikoli ne puščamo nenadzorovane- ga, ne sežigajmo, ko je vetrovno vreme in ne v bližini suhega travišča ali drugih lahko vnetljivih snovi. Težko gorljivih rastlinskih ostankov ne polivajmo s plinskim oljem, ker s takim ravnanjem uničujemo rodovit- no zemljo in ogrožamo vodo podtalnico. Sežiganje rezanih smeti, plastike, gume in kemikalij je za okolje moteče za tla pa skrajno škodljivo. V SADNEM VRTU varoval, s katerimi imamo sadno drevje zavarovano pred di- vjadjo, še ne odstranjujemo. Nenadne oh- laditve, ki se v zgodnjem spomladanskem času še pojavljajo, bi utegnile prisiliti di- vjad, da bi se zatekla po hrano v sadonos- nik in poškodbe na nezavarovanih dreve- sih bodo neizbežne. Če smo za varovalo uporabili koruzno slamo, moramo to v prvi polovici marca sneti in sežgati, da prep- rečimo širitev koruzne vešče, ki prezimuje v steblu koruzevine, debla pa premazati z apnenim beležem, ki mu dodamo nekoliko živalske krvi, katere vonj bo odvračal di- vjad pred objedanjem debel. Zima, ki se izteka, se je pričela že prve novembrske dni v preteklem letu in onemogočila je- sensko sajenje sadnega drevja. Ce so os- tale v jeseni neposajene sadike ali pa se bomo z njimi oskrbeli šele sedaj, v pre- dpomladanskem času, je potrebno sajen- je opraviti preden prično sadike brsteti. Sajenje že vzbrstele sadike, po kateri so se že pričeli intenzivno pretakati rastlinski sokovi, je za sadno rastlino tolikšna motnja, da je njeno vkoreninjenje negoto- vo in se ne prime. Mogoče je kasnejše sajenje le tistih sadik, ki so bile hranjenje v hladnem prostoru, temni kleti ali hladilnici, in so v fazi zimskega mirovanja. Sadimo v prej pripravljene sadilne jame in v ne pre- več zmrzlo zemljo. Pri pomladanskem sajeju smo še posebej pozorni na stanje korenin, če te pozimi, vsied nepravilne hrambe ali transporta niso pomrznile in če niso izsušene. Korenine sadike so mnogo občutljivejše na mraz od nadzemnih delov, zato sadike, ki imajo na koreninah znake zmrzali (so rjavkaste barve v prerezu) ne sadimo. Če so korenine sadike nekoliko suhega videza, jih dan pred sajenjem na- makamo v zmesi ilovice, vode in kravjaka. Sadiko pa potem vse do vkoreničenja zali- vamo, ob sajenju pa izoblikujemo takšen drevesni kolobar, da se bo v njem nabrala deževnica. V OKRASNEM VRTU enako kot v sadnem, ko se zemlja odtali in več ne zmrzuje, nadaljujemo s sajenjem okrasnih drevnin, grmovnic in trajnic. Sajenje mora biti opravljeno pred začetkom vegetacije oziroma preden so sadike ali rastline za presajenje pričele brsteti. Sadike, vzgoje- ne v vsebniku s koreninsko grudo, lahko sadimo v katerem koli letnem času, le da zemlja ni zmrzla. Pri sajenju okrasnih drevnin je odločilna za rast globina sajen- ja, ki ne sme biti drugačna kot je bila v dre- vesnici, da so korenine enakomerno razporejene in da se ob zakapanju zemlja tesno prilega koreninam. V ZELENJAVNEM VRTU se vse hitreje približujemo primernemu stanju vrtne zemlje za zgodnjo setev in sajenje vrtnin. Sejati ne smemo v razmočena, prevlažna in prehladna tla. Zemlja je dovolj suha za setev, ko se pri obdelavi več ne lepi na orodje, če pa jo zgnetemo v kepo in pri prostem padcu z metra višine na trdna tla razpade v grudice podobne kritini, je njeno stanje za setev najugodnejše. Toplota tal za setev zgodnješih vrtnin, odpornih na mraz, mora biti v setveni globini najmanj 5 stopinj C. Prvim setvam vrtnin na prosto: špinači, solati, berivki, redkvici, korenčku, peteršilju, poru, grahu, in mnogim vrstam dišavnic, sledi sajenje čebulnic: česna, čebulčka in šalotke. Za čebulnice naj bo zemlja globoko obdelana že jeseni, da se je do pomladi dovolj sesedla in napila zimske vlage. Spomladi gredo le zrahlja- mo, poravnamo in pograbimo, da nastane dovolj droben grudičasti zlog, da se bodo čebulnice lažje vkoreničile. Sveže gnojene zemlje čebulnice ne prenašajo. Čebulček sadimo tako globoko, da vršiček gleda iz tal. Čebulček je priporočljivo saditi v mešanem posevku s korenčkom, saj si tako kot dobra soseda izključujeta škodlji- vce - čebulno in korenjevo muho. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGi PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 215. NAD Zclirofi, družini/ in 76. nadaljevanje Zasvojenost in družinsko okolje - 6. nadaljevanje Neka slovenska raziskava že izpred dvajsetih let je ugotovila, da je v popolnih družinah odraščalo 44% odvisnežev in da so še te družine bile mentalnohi- giensko zelo neugodne (v 40% je bilo zaslediti odvisnost očetov od alkohola, v 12% pa odvisnost mater od tablet, 8% staršev je ka- zalo tendenco k promuskuiteti, v skoraj vseh drugih družinah, čeprav so dajale navzven urejen videz, pa je bilo najti vsaj pri enem od staršev znake nevroze, osebnostne motenosti ali celo psihoze). Glede na sorojenski položaj je največ narkomanov izhajalo iz vrst zadnjerojencev (48%). Psihološko testiranje mla- dostnikov, ki segajo po mamilih je pokazalo, da pri njih prevla- dujejo naslednje osebnostne po- teze: eksiremna razdražljivost zaradi nizkega nivoja frustracije, tendenca k disforično-depre- sivnemu razpoloženju, inirover- tiranost, znižana mera zdrave agresivnosti, zaradi česar se ne morejo primerno uveljaviti, is- kanje in podleganje avtoritetam ali pa popolno odklanjanje avto- ritet (58 % med njimi ima izrazi- to moten odnos do avtoritet), tendenco k grupiranju, ker se čutijo v skupini bolj varne ipd. Avtorji teh raziskav so mnenja, da so krivi za narkomanijo obravnavanih oseb predvsem slabi odnosi med družinskimi člani, pomanjkanje ustrezne opore staršev, ki sami neučinko- vito rešujejo svoje probleme in nerazumevanje pravih potreb otroka. O starših so ti avtorji mnenja, da so insuficientni in to najbolj pogosto prav oče. Po mnenju nekaterih avtorjev najdemo v osebnosti in osebnostni zgodovini vseh bodočih narkomanov dve os- novni značilnosti. Prva je je osamljenost in globok občutek izoliranosti od drugih. To izhaja od lega, da imajo te osebe težave pri navezovanju in ohranjevanju stikov z ljudmi, saj zaradi načinov vzgoje niso razvili us- treznih sposobnosti (česar ne zmorejo po čustveni plati, skušajo nadoknaditi z razumom tako, da svoji odtujenosti od sve- ta dajejo videz nekakšne ideolo- gije. Poleg tega se z veseljem ukvarjajo z vsem nerealno spiri- tistničnim in religioznim. Prav slednje, večinoma v obliki neke psevdoreligije, jih spet povezuje, daje jim nekak grob, čeprav lažni smisel življenje in identite- te). Naslednjič pa še o drugi značilnosti narkomanov doživljanju številnih stresov in travm v otroštvu. mag. Bojan Sinko PTUJ / OCENJEVANJE VIN IZ PRODAJNE MREŽE Vino meseca marca iz ljuto- merske kleti v Vinoteki Veritas na Ptuju je bilo v začetku februarja drugo letošnje ocenjevanje vin za Verita- sov vinski nakupovalni vodnik. Ocenjevalci so pod vodstvom predsednika dr. Dušana Terčelja ocenili 27 vzorcev vin in razglasili vino meseca marca 1999. V pestri ponudbi vin iz prodajne mreže je bilo najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno odkrito pri vrhunski polnitvi polsladke rani- ne letnika 1997 iz kleti Ljuto- mečan v Ljutomeru. Poleg dr. Dušana Terčelja, predsednika ocenjevalne komisije, so vina ocenjevali še Božidar Zajec, Rastko Tement, Mihaela Krsnik in Jože Bračič. Ranina letnika 1997 iz kleti Lju- tomerčan v Ljutomeru je vrhunsko polsladko belo vino z lepo vinsko cvetico in polnim, bo- gatim okusom. Izžareva harmoni- jo in priokus po zrelem grozdju. Izredni primerek vina je primeren za dopolnitev sladic. Vzorec je bil vzet v prodajalni vin Grozd v Lju- tomeru. Sicer pa so ocenjevalci ra- nini letnika 1997 iz ljutomerske kleti prisodili dve zvezdici vinske kakovost, ki jo uvršča med zelo dobra slovenska vina. Cena vino postavlja v cenovni razred, kjer se cene gibljejo med 301 in 500 tolar- ji. Vino meseca je v vinotekah Ve- ritas na Ptuju in v ljubljanskem BTC-ju že naprodaj po posebni promocijski ceni - 429 tolarjev. Ocenjevanje vin za Veritasov vinski nakupovalni vodnik ostaja tudi v letu 1999 edinstveno ocen- jevanje slovenskih vin iz prodajne mreže, kjer se mesečno preverja kakovost več kot dvajsetih polni- tev različnih slovenskih vin. Pri- hodnje ocenjevanje vin za Verita- sov vinski nakupovalni vodnik bo v začetku marca na Kmetijskem zavodu v Mariboru. JB KRVODAJALCI 23. FEBRUAR - Jože Kostanjevec, Draženci 26/a, Zvonko Auer, Mihovce 12, Edvard Pušnik, Zg.^ Hajdina 45, Franc Korez, Janški Vrh 56, Elizabeta Ferčič, Sobetinci 4, GeraČeh, Podvinci 98/c, Janez Muršec, Zg. Hajdina 48, Srečko Cmrečnjak, Dražencka c. 4, Srečko Cajnko, Flegeričeva 3, Jelka Maroh, Osojni- kova 5, Irena Kmetec, Slovenja vas 38/b. 25. FEBRUAR - Branko Jurič, Cunkovci 1/c, Janez Bedenik, Ul. B. Kraigherja 19, Mirko Tikvič, Grajenščak 8, Damir Kosi, Lancova vas 46/b, Dušan Haza- bent, Lovrenc na Dravskem polju 8, Tomaž Habjanič, Kajuhova 3, Bruno Sku- ber, Ut. B. Kraigherja 26, Jurček Lamot, Trnovec 1, Danijel Mlakar, Slovenski trg 3, Franc Rajšp, Destrnik 55, Franci Princi, Sela 28/a, Janez Muhič, Zi- danškova 26, Milan Lah, Jadranska 17, Martin Kovačec, Zg. Hajdina 17/a, Dra- go Dobnik, Kungota 38, Mirko Šoštarič, Sodinci 5/a, Stanko Frčeč, Apače 175, Rajko Kolarič, Tovarniška c. 5, Albert Frčeč, Apače 246, Željko Cmrečnjak, Ul. 1. Maja 6, Darko Šumenjak, Prerad 37, Marjan Avbel, Majšperk 76, Alojz Ga- jser, Stanečka vas 12, Janez Plajnšek, Tovarniška 1, Milan Munda, Ul. 25. Maja 5, Danilo Preac, Mihovci 17, Silvo Petek, Trajanova 9, Milan Breg, Krčevina pri Vurbergu, Marija Kožic, Kraigherjeva 24, Andrej Forstnerič, Pobrežje 132, Vla- dimir Stumberger, Spuhtja 52, Bojan Jelen, Stanošina 37/c, Jožica Kos, Miklošičeva 3, Gorazd Inkret, Kraigherjeva 21, Branko KrošI, Lovrenc na Dravskem polju 2, Robert Tibaut, Mezgovci 12/a, Zdenka Vidovič, Velika Varnica 32, Janez Kužner, Lovrenc na Dr. polju 6, Franc Lendero, Apače 297, Leopold KrošI, Draženci 88/a, Branko Frangež, Podlože 49, Marjan Potrč, Sovjak 7/a, Drago Kocjan, Pupinova 6, Marjan Jurkovič, Vodova 4, Zvonko Marinič, Sodinci 59/a, Jože Topolovec, Jablovep 39, Gabrijel Fošnjar, Ptujska 213, Štefan Ourkin, Žmavčeva 4/a, Anton Mlakar, Čučkova 11, Rudi Maroh, Osojnikova 5. Glasovanje poteka do 31. marca 1999. Glasovnice pošljite na naslov Radio - Tednik Ptuj, Raičeva 6. 2250 Ptuj, ali na naslon Rezija VTVA, Vilharjeva 29, 1000 Ljubljana. TEDNIK - Četrtek, 11. marec 1999 7 STROKOVNJAKI SVETUJEJO STROKOVNJAKI SVETUJEJO / STROKOVNJAKI SVETUJEJO Pnpnva pomin za sefeu sltuBtame pese če jeseni zaradi neugodnih vremenskih razmer površin, namenjenih za setev sladkorne pese, niste uspeli preorati, spomladi ne orjite pregloboko. Pri pregloboki spomla- danski brazdi so izgube vlage iz tal zaradi izhlapevanja prevelike, kar se negativno kaže predvsem v primeru spomladanske ali poletne suše. Pri spomladanski obdelavi tal je potrebno izbrati primeren čas. Tla, predvsem težka, ne smejo biti prevlažna. Globina oranja spomladi, ki se ga pridelavi sladkorne pese moramo izogiba- ti, naj bo 20 - 25 cm. Brazdo je priporočljivo čimprej poravnati; če je potrebno, še prej poapnimo (največ 1000 kg CaO/ha). Ravnanje najbolje opravimo z vlačo ali planirno desko. Po tem opravilu potrosimo mineralna gnojila (po navodilih) in jih s predsetvenikom zadelamo v tla. PRIPRAVA SETVENEGA SLOJA Za dobro pripravljen setveni sloj, setev, ohranjanje vlage in vznik je pogoj, da je njiva predhodno grobo poravnana. Primerno pripravljeno setvišče se sestoji iz treh slojev: - gornji krovni sloj debeline 2 - 3 cm, ki je mrvičast in omogoča dostop toplote in zraka - srednji sloj oz. posteljica, de- belina 0,8 cm, kamor se polaga seme - spodnji sloj pod semenom je sklenjen (ne sme biti zbit) s potrebno kapilarnostjo za vlago in zračen, da omogoča enakome- ren vznik in hiter razvoj mlade rastline. Za pripravo setvišča je še pose- bej pomembno, da zemlje ne si- limo, ampak jo s čim manj trak- torskih prehodov obdelujemo, ko je godna. Najboljša mehani- zacija za pripravo je predsetve- nik, s katerim lahko natančno naravnamo globino. To je zelo pomembno pri kalitvi, ko je seme zelo občutljivo na sušo. Krožnih in klinastih bran pravi- loma ne uporabljamo, ker zemljo rahljajo in izsušujejo pregloboko, posledica pa je slabši in neenakomeren vznik. Tipi: • Z - intenzivne sorte s pou- darkom na kvaliteti zahtevajo popolno tehnologijo, na bolezni so slabo odporne, zato primer- nejše za rano do srednje rano spravilo • NZ - prilagodljive sorte, slabše do srednje odporne na bo- lezni, zato za srednje rano spra- vilo, • CR - na bolezni (cerkospo- ro) odpornejše sorte, primerne za pridelavo na območjih, kjer je močnejši napad bolezni, oziro- ma pridelava v ožjem kolobarju; čas spravila srednje ran do po- zen. • RR - sorte, odpornejše na bradatost korena oz. rizomanijo, čas spravila srednje ran do po- zen. Na tleh, okuženih z virus- om rizomanije, le z RR sorto do- segamo ekonomične pridelke. V letošnjem izboru sort so: žita - Z, kristali - Z/NZ, emma - Z/NZ, tiptop - NZ, ana - NZ, astro - CR, desna - CR, romea - CR/RR, puma - CR/RR, dorotea - CR/RR. Ugodna temperatura tal za ka- litev je 8 - 12 stopinj C, najnižja pa 4 stopinje C. Optimalni čas setve je od zadnje dekade marca pa do sredine aprila, seveda od- visno od vremenskih razmer. Prerana setev v hladnem vreme- nu zadržuje kalitev in povzroča slabši vznik ter omogoča večji napad glivičnih bolezni ter škodljivcev, kljub fungicidom in insekticidom, ki so v plasteh nanešeni na seme. Za setev bo na voljo 20% semena z insektici- dom gaucho, ki učinkoviteje in ekološko manj sporno deluje na bolhača in listne uši. Pogoj za dobro setev je brezhibna sejalni- ca in tudi kontrola setve. Sejemo na medvrstno razdaljo 45 cm, globina setve 2 - 3 cm, hitrost setve 4 - 5 km/h. Glede na raz- daljo semena v vrsti ločimo dva načina setve: # setev na korekcijo sklopa: razdalja semena v vrsti je 10 - 12 cm. Pri tem načinu je treba pozneje posevek redčiti, hkrati pa tako dosežemo najprimer- nejši sklop, to je 85.000 rastlin na hektar; • setev na končno razdaljo: to je setev na razdaljo 17 -19 cm. Primerna je le za kakovostne nji- ve z dobro pripravljenim set- viščem in v optimalnem času setve. Ta način je v naših razme- rah manj priporočljiv, ker obsta- ja vedno velika nevarnost za sklop 85.000 rastlin na hektar, kar pa dosežemo nekje pri 70% poljskem vzniku. Potrebna količina semena na ha v semenskih enotah SE (1 SE = 100.000 semen);. 1 ha pese ima 22.222 dolžinskih metrov. Pri robljenju parcel je poraba semena večja od navedene še za 5 do 10 odstotkov. Strokovni nasveti o negi in zaščiti po- sevkov sladkorne pese bodo ob- javljeni v drugi polovici marca. GNOJENJE Gnojenje je dejavnik pri pride- lavi sladkorne pse, ki v največji meri vpliva na količino in kako- vost pridelka. Zato moramo poznati osnovno založenost tal s hranili, kar nam omogoča anali- za tal, ki jo moramo upoštevati iz gospodarskih in okolje- varstvenih razlogov. Največji vpliv na pridelek imata dušik in kalcij. Posevki na kislih tleh sla- bo vznikajo, zaostajajo v rasti in dajejo mnogo nižje pridelke. Čezmerno gnojenje z dušikom zniža pridelek, vsebnost sladkorja in izkoristek v predela- vi pese, poveča pa maso listja in glav. Do te napake v tehnologiji prihaja predvsem na parcelah, na katerih se v kolobarju gnoji z večjimi količinami organskih gnojil (kot sta kokošji gnoj in gnojevka). Če nimate navodila za gnojen- je priporočamo: A) če v kolobarju redno upo- rabljate organska gnojila: - 800 kg/ha NPK z nizko vsebnostjo dušika + O - 100 kg KAN/ha pred setvijo in dogno- jevanje 100 - 200 kg KAN/ha. b) če v kolobarju ne uporablja- te organskih gnojil: - 1000 kg/ha NPK z nizko vsebnostjo dušika -I- 100 - 150 KAN/ha pred setvijo in dogno- jevanje 200 - 250 kg KAN/ha. Na trgu je veliko različnih NPK kombinacij, pri izbiri le- teh se morate čimbolj približati potrebam sladkorne pese. Osno- va pri gnojenju je razlika med založenostjo tal s hranili (anali- za) in dejstvom, da 50 t korenov odvzame 280 kg K2O, 90 kg P2O5,220 kg N in 100 kg CaO na hektar. Hlevskega gnoja in gno- jevke za gnojenje sladkorne pese spomladi ne uporabljajte. Pri računanju skupne bilance potrebnega dušika moramo upoštevati rezervo v tleh, or- gansko gnojenje, pa tudi kalcifi- ciranje s karbonatacijskim mul- jem. Učinek kalcificiranja s kar- bonatacijskim muljem (810 t/ha) je enak kot uporaba 40 kg čistega dušika na hektar. V naših pride- lovalnih razmerah gnojimo sladkorno peso z največ 150 kg čistega dušika na hektar. Pri NKP kombinacijah, ki ne vsebujejo mikroelementa bora, morate obvezno foliarno upo- rabljati solubor ali katero dru- go foliarno gnojilo, ki vsebuje bor. SEME, SETEV IN SKLOP Seme mora imeti dobro kali- vost, primerno energijo klitja in visok odstotek enokličnih se- men. Pretežni del semena za se- tev pridelamo v Sloveniji, manjši del pa uvozimo. Osnova za izbor sort so sortni poskusi, usmeritev pa po tipih (lastnosti) na podlagi kvalitete, pridelka in odpornosti proti boleznim. Slabša odpornost pogojuje tudi rano spravilo, ker posevke težje zaščitimo. Tovarna sladkorja d.d. Raziskovalna enota t na ha površine Koliko kg dušika vsebujejo posamezni odmerki organskih gnojil na ha površine: Vpliv predsetvene priprave tal na vznik in pridelek pese STROKOVNJAKI ENERGETSKOSVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO Toplofne irpalke Nadaljevanje iz prejšnje številke Izkoriščanje toplote prez- račevalnih sistemov je primerno na objektih, ki imajo urejeno prisilno prezračevanje preko zračnih kanalov. Ker je v takih objektih poraba energije za ogre- vanje svežega zraka do približno 45 % skupne letne rabe za ogre- vanje, je z izrabo odpadne toplo- te prezračevanja mogoče doseči znatne prihranke. Odvisno od količine zraka in velikosti objek- ta je mogoče odpadno toploto uporabiti za ogrevanje vstopne- ga svežega zraka, za ogrevanje sanitarne vode in ogrevanje ob-, jekta. S pravilnim dimenzioni- ranjem toplotne črpalke ohladi-' rno zrak iz prezračevalnega siste- ma lahko z dodatno regulaciji tudi do -I-1 stopinja C. S tem so doseženi dobri delovni pogoji za toplotno črpalko in znatni prih- ranki. B. Toplota površinskih voda in podtalnice Ogrevanje s toploto površins- kih voda ne predstavlja velikega posega, seveda pa mora biti izpolnjen pogoj, da je v bližini ^a razpolago primerna površinska voda. Voda se v jeze- rih, počasi tekočih rekah in mor- )ih preko pomladi in poletja og- '"cva, pozimi pa počasi ohlaja. Uporablja se zaprt sistem odvze- nia toplote. Kolektor položimo na dno vodnega zajetja, jezera ali druge vodne površine, njegovo dolžino pa prilagodimo ener- getskim potrebam objekta. Sis- tem je zasnovan na kroženju nestrupenega sredstva, ki ga z obtočno črpalko vodimo od ko- lektorja, v katerem se za nekaj stopinj ogreje, do toplotne črpal- ke, ki mu toploto odvzame. Sis- tem obratuje tudi, ki se tempera- tura vode približuje ničli. Ta sistem deluje pri nas, v bližini Ljubljane. V švicarskem mestu Kuflnachtu, ki leži ob jezeru, je instalirano pet toplot- nih črpalk voda/voda, ki služijo za pogon toplotne centrale moči 152 kW. Sesalne plastične cevi so premera 250 mm in dolžine 50 m, črpalke imajo pretok 2 x 36 m /h ter sesajo vodo iz jezera do toplotne črpalke. Voda ohla- jena za približno 2 C se vrača na- zaj v jezero. Temperatura v jeze- ru v celem letu nikoli ne pade pod +8C. Vgrajeni so trije hra- nilniki toplote volumna 5000 lit- rov. Sistem ogreva 20 stanovanj pri nizkotemperaturnem režimu 40/30C. Za toplo sanitarno vodo je v vsakem stanovanju vgrajen hranilnik vode volumna 300 lit- rov. Sistem je v pogonu štiri leta in je že prvo leto upravičil pričakovanja in vložena sredstva. Sistemi s podtalnico so odprti sistemi, zato je najnižja tempera- tura vode, ki jo še lahko upo- rabljamo, -1-3 C. Pri nas v glavnem uporabljamo podtalni- co s temperaturo 8 do 12 C. Mo- novalentni sistem za ogrevanja in pripravi tople sanitarne vode je prikazan je prikazan na sliki 3. Pri tem sistemu talno vodo s pomočjo potopne črpalke vodi- mo skozi uparjalnik. Uparjalnik hladi talno vodo, kar pomeni, da ji odvzame toploto. Tako pri- dobljena toplota v uparjalniku prestopi na delovno snov oziro- ma hladilno sredstvo. S pomočjo električne energije, ki jo potrebujemo za pogon kompre- sorja, stisnemo hladilno sredstvo na višji tlačni in tempe- raturni nivo. V kondenzatorju hladilno sredstvo prenese toplo- •to na greto vodo. Razmerje med uporabno energijo ter vloženo električno energijo je grelno šte- vilo. Da lahko koristimo podtalni- co, moramo ob zgradbi izvrtati v zemljo dve vrtini, za črpanje in vračanje podtalnice. Talna voda mora imeti pretok vsaj 2 m^h. To je lahko že na globini 5 met- rov ali več. V vrtino potisnemo cev, v katero vgradimo potopno črpalko, ki jo povežemo s toplot- no črpalko. Med obratovanjem nam potopna črpalka potiska vodo v toplotno črpalko, ki je odvzame toplotno energijo in jo ohlajeno za 5C spusti po drugi, nekaj metrov oddaljeni vrtini nazaj v podtalnico. Podtalnica je torej zaradi relativno visoke temperature idealen vir toplote, saj z njo dosegamo visoka grelna števila. Problem je pomanjkanja čiste pitne vode, s katerim se v razvitem svetu vse pogosteje soočajo. Tako je npr. v Skandi- naviji že pred leti prišlo do stro- ge zaščite podtalnice. Podoben trend je čez nekaj let verjetno pričakovati tudi pri nas. Pri ogrevanju objekta s toplot- no črpalko voda/voda se zmanjšajo stroški ogrevanja s približno 50 do 60 %. Te črpalke so praviloma večjih moči od 8 do 40 kW. Ker mora- mo računati na porabo elekt- rične energije tudi za potopno črpalko, lahko računamo s stal- nim grelnim številom 3 do 3,5. 1. Izbor toplotne črpalke Izbor toplotne črpalke je odvi- sen od energetskih potreb objek- ta, razpoložljivega vira toplote ter od odločitve, kolikšen odsto- tek letnih energetskih potreb objekta naj bi pokrila toplotna črpalka. Iz tega razloga izberemo pri zahtevnih objektih toplotno črpalko moči 40 do 60% maksi- malne moči ogrevanja, ki pa vseeno pokrije relativni visok odstotek letne rabe energije za ogrevanje. Toplotna črpalka z močjo enako maksimalni potrebni moči objekta, pride v poštev le pri energetsko varčnih objektih. Pri sistemu s toplotno črpalko, ki ne pokrije vseh energetskih potreb objekta, je potrebno zago- toviti dodatno ogrevanje, ki se naj vklopi samodejno, ko toplot- na črpalka ne zmore več vzdrževati zahtevane temperatu- re. Toplotna črpalka in dodatni vir tako delujeta istočasno. Ko je nastavljena temperatura dosežena, se dodatni vir izklopi in toplotna črpalka nadaljuje og- revanje sama. Nadaljevanje v prihodnji številki Tednika. Boian Grobovšek, univ.dipLing. 8 lAMIMIVOSn četrtek, 11. marec 1999 - TEDNIK Zadovotistvo, thlgo 50 /ef Krievinm pri Vurbergu • Zlofoporočenco Maruša 6. marca sta imela zlato poroko Marija in Franc Marušič iz Krčevine pri Vurberku 20. Franc je bil zidar, ki sedaj uživa zas- lužen pokoj, nevesta je gospodin- ja. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, ki so ju obdarili s sedmimi vnuki in dvema pravnukoma. Imata nekaj zemlje, na kateri kmetujeta. Če ju bo zdravje še naprej služilo, bosta pri hiši še naprej doma sreča in zadovoljstvo. Ob zlati poroki se iskrenim čestitkam pridružuje tudi naše uredništvo! MG Zlatoporočenca Marušič (Foto: Langerholc) Kidričevo mZlata poroira zalroitceir Medved v prostorih občine Kidričevo so 27. februarja opravili obred zlate poroke, ki ga je vodil župan Alojz Sprah. Zlatoporočenca sta bila Antonija in Janez Medved, kme- tovalca iz Cirkovc 34. Zlati ženin se je rodil v Cirkovcah, zlata ne- vesta pa v Pongercah. V zakonu so se jima rodile tri hčerke, v jeseni življenja ju razveseljuje šest vnu- kov in pravnuk. Ob zlatem jubileju zakoncema Medved čestita tudi naše uredništvo! AI6, Zlatoporočenca Medved; (Foto: Langerholc) Zlofoperečeffco Kelner 19. februarja sta v krogu družine zlato poroko praznovala Jože in Danica Kelner iz Prečne poti 7 v Ptuju. Prvič sta se poročila 19. februarja leta 1949 v Framu. Zlata nevesta je gospodinja, ženin upo- kojenec, ki je delal kot skladiščnik na železniški postaji Ptuj. Zelo sta vesela, da sta si s hčerko in sinom ter njunimi potomci tako zelo blizu. Hčerka si je družinsko gnez- do spletla v domači hiši, kjer živi tudi še 92-letna babica, sin si je hišo zgradil takorekoč na domačem dvorišču. Vse tri genera- cije povezujeta velika ljubezen in razumevanje. Zlatoporočenca si želita, da bi ju zdravje še dolgo služilo. Danica si daje največ op- ravka z gospodinjskim delom, Jože pa išče zadovoljstvo tudi v delu na majhnem koščku zemlje okrog hiše. Zlatoporočencema tudi naše iskrene čestitke! _ ........ ____________MG Zlatoporočenca Kelner (Foto: Langerholc)! rEDNIK - Četrtek, 11. marec 1999 9 PO NAŠIH KKAilH pORNAVA/ OBJESTNOST, KI MEJI NA KRIMINAL Prerezan kabel bi lahko ponroiil tragedijo Cestno-železniški prehod pri Dornavi, kjer so brezvestni objestneži prerezali kabel avto- matskih zapornic. Foto: M.Ozmec I Mladostna razigranost lahko včasih pripelje tudi do neslute- nih posledic, saj želja po zabavi pogosto presega mejo, ko se zabava sprevrže v huliganstvo ali še kaj hujšega. Današnja mladina, sita televizije in sedenja ob računalniških igricah sega po novih načinih zabave, ki pa postajajo za okolje vsebolj nevarne. Posledice so lahko neslutene. Pa ne gre le za tiste objestneže, ki po parkih sežigajo koše za smeti in uničujejo klopi ali na- sade. Tudi ne za tiste, ki uničujejo prometne znake, rišejo po avtomobilih, pišejo grafite, kljukaste križe in še kaj. Pred mladostno objestnostjo niso imuni niti vlaki, niti var- nostne naprave ob progi. In za- radi tega niso v skrbeh le pri Slovenskih železnicah, vse, ki vozimo po slovenskih cestah nas lahko to zelo resno skrbi. Za kaj gre? Vsi vemo, da je večji del železniških prehodov, oziroma križanj cest z železnico že opremljenih z avtomatskimi zapornicami, ki se spustijo, ko vlak pripelje do določene točke na progi. In zgodilo se je, da je v noči na 23. in 25. januar letošnjega leta nekdo prerezal kable na avtomatskih zaporni- cah na cestnem prehodu v Dor- navi, ki je bil že tolikokrat tra- gičen. Še sreča, da so monitorji prek računalniške kontrole opo- zorili na "napako", a cestni pre- hod je bil v času do popravila in ponovne usposobitve dejansko popolnoma nezavarovan, saj za- radi prekinjenega kabla zapor- nice ne bi reagirale in bi ob pri- hodu vlaka ostale dvignjene. Poškodovane zapornice so seve- da v najkrajšem možnem času popravili dežurni delavci, ki skrbijo za signalno varnostne naprave na železnici. A če bi v tem času, ko je bil prehod po- polnoma nezavarovan po tirih pripeljal vlak, po cesti pa avto- mobil, ali bog ne daj avtobus, potem bi lahko prišlo do nes- reče z neslutenimi, a zagotovo tragičnimi posledicami. Podo- ben primer so pred mesecem dni zabeležili tudi na cestno- železniškem prehodu v Miho- vcih pri Veliki Nedelji. Skoda, ki jo je pri tem utrpela železnica je zanemarljiva proti škodi in žrtvam, ki bi jih lahko povzročilo lahkomiselno dejan- je. Naj ob tem spomnimo, da je bil cestno-železniški prehod v Dornavi pred leti črna točka, kjer se je zgodilo več težjih nes- reč v katerih je ugasnilo več človeških življenj, tudi otroških. Slovenske železnice so zato vložile veliko naporov in sredstev, ter prehod zavarovala z avtomatskimi zapornicami. S tem je zagotovila varnost za vse udeležence, ki se dnevno vozijo prek tega prehoda, pa tudi tis- tim slučajnim voznikom. Žal so proti takim objestnim dejanjem popolnoma nemočni. Kot je po- vedal vodja oddelka za obram- bno-varnostno načrtovanje pri Slovenskih železnicah Anton Krajnc, ki takšne in podobne dogodke budno spremlja, taka nepremišljena in nevarna dejan- ja pri nas žal niso izjema, celo v porastu so. Zaskrbljeni so, ker se povečuje nasilniško obnašanje na vlaku, povečuje se poškodovanje inventarja na vseh vlakih, objestneži počnejo celo take neumnosti, da na železniške tire postavljajo razne ovire, od kamenja, do hlodov in vej. Nekateri se zadovoljujejo s kamenjanjem vlakov, pri čemer pogosto razbijejo šipe na vago- nih, pljuvanje in metanje odpadkov na vozeči vlak, pa je postala že skoraj vsakodnevna praksa. Lani so v Slovenskih železnicah obravnavali kar 234 raznih nasilnih in objestniških izpadov. V časopisu Delo smo lahko prebrali, da je bil 16. janu- arja letos zaradi kamenjanja vla- ka bil poškodovan tudi stroje- vodja, tako, da so ga morali za- menjati. Preden se zaradi takih nasilniških dejanj zgodi kakšen nepredvidljiv ali celo tragičen dogodek bi bilo prav, da se tisti prenapeteži, ki to počno resno zamislijo. In če se že ne zgrozijo nad svojijm početjem naj vsaj pomislijo, da je lahko v vlaku, ki se ga lotevajo tudi kdo od njiho- vih najožjih, od sorodnikov, znancev ali prijateljev. Ti jim zagotovo pomenijo več, kot reci- mo nerazumljiv "užitek" ob rezanju kabla pri zapornicah. Naj se tega zavejo sedaj, ko je še čas, kajti prav kmalu se lahko zgodi, da bo prepozno. Žal tudi policija, ki jo o vseh nasilniških in objestnih dejan- jih sproti obveščajo, ostaja nemočna. Svojo prisotnost ob prehodih čez železnico sicer povečujejo, a neprestano dežurstvo ob progi je enostavno nemogoče. Posamezne primere podrobneje raziskujejo in iščejo storilce. Po zagotovilih koman- dirja policijske postaje v Ptuju Silvestra Skoka so storilcem iz dornavskega primera že na sle- di. Prav pa je, da se tudi občani obnašamo bolj samozaščitno in če ob progi opazimo kaj nena- vadnega, o tem čimprej obvesti- mo policijo, ali zavrtimo telefon 113. Morda bomo koga rešili pred tragedijo! M.OziUM PTUJ / MAJŠPERŠKI DRUGOŠOLCI PRI STAREJŠIH V DOMU UPOKOJENCEV Prišli so se uiif življenjsiie modrosti K letošnjemu mednarodnemu letu starejših so svoj skromen delček dodali tudi učenci 2. B razreda iz OŠ Majšperk z učiteljico Drago Krošel in vodjo šolskega projekta Marijo Pernek. Ob dnevu žena 8. marcu so obiskali stanovalce Doma upokojencev na Ptuju, jih očarali in razveselili s prisrčnim kulturnim programom, z gledališko igrico Palčki pa združili srečo, ljubezen in zaklad. Tega so se naučili med projektnim delom Zdrava šola, kjer so si izbrali temo vse o družini. "Prišli smo vas obiskat, se učit življenjske modrosti," je bilo slišati otroke, ki so med starejše ponesli smeh in veselje. Veliko jih je prišlo pozdravit starejše, jim zaželet zdravja in sončnih dni v življenju, jim podarit zvonček dva, jim stisniti roko prijateljstva. Majšperški dru- gošolci so bili zelo prikupni v kulturnem programu, še najbolj pa z otroško igrico, s katero so varovance popeljali v pravljični svet. Tam so iskali mamico, zaklad življenja in otroškega kraljestva, in jo tudi našli, varo- vankam pa ob prazniku poklo- nili šopek zvončkov. Za trenu- tek se je zdelo, kot da so jim poklonili celo bogastvo, a po- lepšali so jim ponedeljkov praz- nični dan in obogatili njihovo knjigo spominov. Tega se bodo prav gotovo še spominjali z mis- lijo, da je nekje nekdo, ki ni po- zabil nanje in bo še prišel. Osnovnošolci in krajevni od- bor Rdečega križa Majšperk so se ob tej priložnosti spomnili tudi občanov, ki so našli svoj drugi dom v Domu upokojen- cev Ptuj in so stari nad 80 let. Razveselili so jih s skromnim darilom in prijazno besedo ter obljubili, da bodo še prišli. Učiteljica Draga Krošel pa je povedala, da so otroke v Dom upokojencev pripeljali tudi zato, da vidijo dedke in babice ter spoznajo njihov topel drugi dom. "Lepo so sprejeli naše ot- roke, zato bi se osebju Doma upokojencev Ptuj rada zahvalila za vso prijaznost in skrb, bilo nam je v veselje," je ob koncu še povedala učiteljica drugega raz- reda OŠ Majšperk. r. Mohorko Z otroško igrico Palčki so MajšperčanI razveseli starejše na Ptuju. Šopek zvončkov je bil za upokojenke le skromna pozornost ob dnevu žensk. Foto: TM 10 četrtek, 11. marec 1999 - TEDNIK OO rOD IN TAM OO TOD M TAM MARIBOR • Soniek za cere- bralno paralizo Turistična agencija Sonček iz Maribora, ki je uspešen sponzor mariborskemu društvu za cere- bralno paralizo se letos že tretje leto zapored uspešno vključuje tudi v veliko humanitarno akcijo Radia City pod naslovom "poma- gajmo mariborskemu društvu za cerebralno paralizo." Med števil- nimi ttu"ističnimi paketi ponujajo za to akcijo poseben 4-dnevni pa- ket v hotelu Lucija sredi Porto- roža, s štirimi nočitvami od pone- deljka do četrtka. Za ta paket plača ena oseba le 12.900 tolarjev, druga oseba pa potuje brezplačno, pod pogojem, da podari vsaj 990 tolarjev v dobre namene, oziroma mariborskemu društvu za cere- bralno paralizo. Kot je povedal di- rektor Sončka Filip Tobias je ta akcija že tretje leto v celoti razpro- dana, saj je hotel Lucija poln do konca marca. Tako uspešno združujejo koristno s prijetnim in humanitarnim, saj so v lanskem letu za mariborsko društvo za ce- rebralno paralizo tako zbrali 285.000 sit, letos pa pričakujejo prek 400.000 sit. (-0M) PTUJ m Prvi klub Fl vSIovenlll Na pobudo najbolj vnetih privržencev popularne avtomobil- ske dirke Formula 1, je bil 8. no- vembra lani v Ptuju ustanovljen prvi fan klub Fl v Sloveniji, Ptuj- ski piščanci. V njem se odslej tudi organizirano združujejo vsi, ki jim je ta dirka pri srcu, saj tako zaokrožujejo športno navijanje in skupne oglede dirk Formule 1 z družabnimi srečanji članov. Fan klub Ptujski piščanci so 14. de- cembra lani tudi uradno registri- rali pri Upravni enoti v Ptuju, pri čemer so ugotovili, da je edini tovrstni v Sloveniji. Sedež kluba je v Gregorčičevem drevoredu 13 v Ptuju, vsi ljubitelji formule 1 pa lahko dobite več informacij o klu- bu po telefonu 062-745-454. V kljubu trenutno deluje 22 aktiv- nih članov, v kratkem pa pričaku- jejo svoje prostore v krajevni skupnosti mestne četrti center. (OM) DORNAVA • ObinI zbor TED LukarI člani Turistično - etnografskega društva Liikari v Domavi se bodo v soboto ob 18. lui srečali na red- nem letnem občnem zboru. Kot je povedala predsednica društva Ma- rija Velikonja, bodo govorili o doseških v preteklem letu in se pogovorili o načrtih za letos. Sle- dilo bo družabno srečanje. (-MS) POLENŠAKo Zelo delovno in uspešno turisiiino društvo Na Polenšaku je zelo aktivno tu- ristično društvo, ki šteje 118 čla- nov. Na nedeljskem občnem zbo- ru, so ugotovili, da je tudi lani bilo društvo zelo delovno. Še po- sebej so bili veseli osem novih čla- nov, ki so jih sprejeli v nedeljo. Poleg zelo znanega osrednjega praznika kruha in pogač ter žetve, po katerem je društvo postalo zna- no, so lani skrbeli za lu-ejeno okol- je ter postorili vse potrebno na tu- rističnem domu. Ker se je izteklo štiri letno obdobje, so na nedelj- skem občnem zboru izvolili nove člane upravnega in nadzornega odbora. Čeprav je predsednik Jože Mtmda prosil, da bi ga razrešili funkcije, so ga člani izvolili tudi za prihodnje obdobje. Jože Mun- da, je med načrti povedal, da bodo letos zgradili krušne peči, dopol- nili in uredili stalno razstavo kmečkega orodja, poskrebli za urejenost turističnega doma in oblačila predic. Tudi letos bodo v društvu namenili osrednjo pozor- nost prazniku, ki bo 17. in 18. ju- lija. Z različnimi akcijami bodo skrbeli za urejenost kraja in se zavzemali, da bi privabili čim več ttu-istov. V turističnem domu na Polenšaku pogosto gostijo ttuiste, ki si predvsem zaželijo dobrega domačega kruha in drugih tovrst- nih dobrot. Člani so se tudi v ne- deljo dogovorili, da bi se čim več mladih naučilo peči teh dobrot. Občnega zbora tiuističnega društva na Polenšaku so se ude- ležili tudi gostje in dornavski župan Franc Segula, ki je pohvalil člane društva za dobre delo in promocijo kraja. Dolgoletna pred- sednica turističnega društva Po- lenšak Mimica Segula, je ob med- narodnem dnevu žensk čestitala vsem članicam in jim izročila zvončke. Na domu pa so obiskali vse bolne in ostarele članice. (MS) ORMOŽ O O moda 33vsie€alu Usoda 137-članskega kolektiva ormoškega podjetja "O MODA 33" je sicer zapečatena, vendar ni več negotova. Kot smo poročali je direktor firme Dušan Koprivnik na Okrožnem sodišču v Ptuju prejšnji četretek, 4. marca vložil predlog za začetek stečajnega pos- topka zaradi plačilne nesposob- nosti podjetja. Sodišče je javno pozval, naj o stečaju odloči čim- prej, da bodo lahko delavci dobili vsaj tisto, kar jim po zakonu pri- pada. Letos namreč niso prejeli še nobenega osebnega dohodka. Sodišče je očitno prisluhnilo soci- alnim težavam delavcev, kajti, kot je povedala predsednica stečajne- ga senata, okrožna sodnica Biser- ka Rojic, je stečajni senat o pred- logu za stečaj razpravljal že v po- nedeljek, 8. marca in sklenil, da začne stečajni postopek nad dolžnikom, torej nad podjetjem O MODA 33. Od ponedeljka naprej je tako vseh 137 delavk in delav- cev tega ormoškega podjetja na Zavodu za zaposlovanje, saj jim je delovno razmere prenehalo. Po zakonu jim pripadajo vsi neiz- plačani osebni dohodki, ki jih bodo zagotovili iz jamstvenega sklada, v nadaljevanju pa tudi iz prodaje premoženja podjetja. (- OM) ROGOZNICAo O razvoju in domu krajanov Svet primestne četrti Rogoznica je v torek, 9. marca osrednji del 3. redne seje namenil razpravi o pro- gramu razvoja primestne četrti Rogoznica. Program razvoja je skrbno sestavljen in vključuje naj- nujnejše potrebe v Kicarju, Novi vasi, Pacinju, Podvincih in Ro- goznici, v Spodnjem Velovleku in v Žabjaku. Na seji so prvič sodelo- vali tudi člani odbora za gospo- darjenje z domom krajanov Ro- goznica. Razpravljali so tudi o pri- pombah in zahtevah Društva upo- kojencev Rogoznica in Kulturne- ga društva, da se lu-edi vzdrževan- je in ogrevanje omenjenega doma, ki prav zaradi tega ostaja v zim- skih mesecih nezaseden. (-0M) PTUJoAnkefa med siarejšimi od 65 let Projekt z združenimi napori za boljšo kvaliteto življenja starejših, ki so ga pripravili v okviru aktiv- nosti ob letošnjem letu starejših, se po besedah koordinatorice pro- gramov Anke Osterman odvija po pričakovani dinamiki. Kot je po- vedala na tiskovni konferenci, v sredo, 5. marca so začeli s prvim programom iz tega projekta, z an- keto med starejšimi. 30 enketar- jev, ki so jih za to posebej usposo- bili, te dni anketira 800 občanov z območja mestne občine Ptuj, ki so starejši od 65 let. Andreja Samoj- lenko iz Centra za socialno delo je povedala, da z anketo želijo ugoto- viti način in kvaliteto življenja starejših in njihove potrebe, da bodo lahko svoje aktivnosti temu prilagodili. Rozika Osjteršek, no- silka programa imiverze za tretje življensko obdobje pa je predsta- vila pilotski projekt skrbi občanov Orešja za boljšo medge- neracijsko povezovanje med mla- dimi in starimi, ki ga izvajajo v so- delovanju z OŠ Olga Meglic v skrbi za večjo psihosocialno kvali- teto življenja starostnikov. (-0M) PTUJ e Neodvisni sindikati o pokoj" ninski reformi Neodvisni sindikati Slovenije dajejo pobudo, ki bi lahko po be- sedah predsednika Rastka Plohla pripeljala do sporazmna med po- gajalskimi partnerji in omogočila hitrejši sprejem nove pokjninske reforme. Tako predlagajo delovno dobo 40 let kot osnovo za polno pokojnino. Starostna doba pa naj bi bila mejnik, ki bi omogočal za- konito upokojitev ne glede na to ali je upravičenec dopolnil 40 let delovne dobe. Zato predlagajo za upokojitev 3 različne starostne meje: 58 let za fizične poklice in naravna dela, 60 let za poklice s srednjo izobrazbo in naravo dela, ter 63 let z višjo izobrazbo in nara- vo dela. Neodvisni sindikati pod- pirajo predlog vdovskih pokojnin, osebam starejšim od 60, ki niso sposobne skrbeti za svoje preživetje pa naj država omogoči državno podporo. (-0M) ROŽ PRI CELOVCU • Razstava dekleta in šola Razstavo Dekleta in šola, avtori- ce Tjaše Mrgole Jukič iz Zgodo- vinskega arhiva Ptuj, so v petek, 5. marca ob 19. m-i odprli v prosto- rih K&K centra v Šentjanžu v Rožu pri Celovcu. Gostovanje raz- stave so pripravili v sodelovanju z zvezo slovenskih žena in kulturno komunikacijskim centrom v Ce- lovcu, razstavo pa je svečano odprla Mihaela Logar, direktorica urada republike Slovenije za Slo- vence v zamejstvu in po svetu. (- OM) STOPERCEo ie peta "Pokaži, kaj znaš" Kot že 4 leta poprej je tudi letos Kulturno prosvetno društvo Sto- perce priprvilo Pokaži kaj znaš. Ta je kljub pomladnemu vremenu v nedeljo, 28. februarja 1999 pri- vabil toUko ljudi, da je bila dvora- na Doma krajanov Stoperce na- polnjena do zadnjega kotička. Točke - kar 25 jih je bilo - sva po- vezovali Aleksandra Jernej šek in Marinka Pšeničnik, članici KPD Stoperce. Nastopajoči so prišli od blizu in daleč, med njimi pa seve- da ni manjkalo tudi domačinov. Nekateri izmed nastopajočih so že "redni gostje" naše prireditve, dru- gi so na našem odru stali letos prvič. Nekaj manj kot polovica prijavljenih se je predstavila s pevskimi točkami, pri katerih so izbrali predvsem iz repertoarja slovenske zabavne glasbe. Na kla- viaturah jih je spremljal Ivan Kojc in svoje delo - kot že prejšnja leta - odlično opravil. Ostali prij- avljeni so sami, v dvoje, troje ali celo kot ansambel zaigrali na svo- ja glasbila. Uživali smo lahko ob zvokih harmonik, klarinetov, ki. tar, citer in celo saksafona. Po navdušenju občinstva sodeč so bili vsi odlični, zato se je Kultur- no prosvetno društvo Stoperce les tos kar prav odločilo, da za nasto- pajoče ne priredi tekmovanja, temveč ob pomoči sponzorjev, ka- terim gre vsa zahvala, nagradi vsa- kega nastopajočega. Darila smo tako razdelili z žrebom, pri čemer nam je pomagal prikupen fantič Matjaž Ki tak. Prireditev se je izte- kla v sproščenem vzdušju in oboji, nastopajoči in občinstvo, smo se poslovili z obilico dobre volje. Kar se prireditve Pokaži, kaj znaš tiče, lahko rečemo, da je v Stoper- cah postala tradicionalna, zato se bomo potrudili, da jo izpeljemo tudi leta 2000, tedaj že šestič.(Al- eksandra Jemejšek) DESTRNIKo Društvo kmeti€ zelipridobiti iimvei ilanit v petek, 5. marca, so se v gos- tišču Grozi na občnem zboru zbrale članice društva kmetic Destmik, ki ga vodi Marica Mo- horič. Zraven članic so se občnega zbora udeležili predstavniki dru- gih društev v kraju, župan občine Destmik, Franc Pukšič in Terezi- ja Meško iz Kmetijske svetovalne službe Ptuj. Občni zbor so pope- strili člani otroške folklorne sku- pine PD Destmik. Nato so sledila poročila, ko so članice Društva kmetic pregledale narejeno v pre- teklem letu. Lani so organizirale več enodnevnih kuharskih tečajev. Ob otvoritvi telovadnice in prizidka pri OŠ so pripravile razstavo "Jedi iz krušne peči" in spekle pecivo in kruh. Sodelovale pa so tudi na Dnevu kmetijstva v Občini Destrnik - Trnovska vas. Letos so že organizirale dva enod- nevna kuharska tečaja, namerav?- jo pa še organizirati poučna pre davanja, strokovno ekskiurzijo in želijo si pridobiti čimveč članic. Sodelovale pa bodo tudi z drugimi dmštvi v kraju in na občinskih prireditvah ter na prireditvi Do- brote slovenskih kmetij, saj nekaj članic na tej prireditvi sodeluje že vrsto let. (Zmago Šalamun) SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Špekulaiije in zamenjave Odhod Metoda Dragonje z mesta gospodarskega ministra in njegov povratek v Lek je povzročil najrazličnejše odmeve v slovenski javnosti. Predvsem dosedanji minister od mandatar- ja ni dobil precizne ocene svoje- ga dela. Zato je bil na svoji zadnji tiskovni (ministrski) konferenci sam prisiljen dokazovati, da - kljub vsemu - ni bil slabši od (mi- nistrskega) povprečja. Prav tako v Leku niso poskrbeli za ustrez- no in pravočasno informacijo o tem, ali se Dragonja res vrača v Lek in kakšno mesto bo zasedel. Zato se je tudi, ali celo zgolj po zaslugi Leka, v javnosti pojavilo preveč (dez)informacij in špeku- lacij o kadrovskih kombinacijah in nasploh o razmerah znotraj Leka. Na trenutke je razpravljan- je o tem, ali bo Dragonja zamen- jal sedanjega predsednika upra- ve dr. Andra Ocvirka, ali pa se bo "zadovoljil" samo z mestom člana uprave, dobivalo že pov- sem neracionalne in politikant- ske značilnosti. Lekova uprava, njegov nadzorni svet in konec koncev tudi sam Dragonja, bi lahko takšne špekulacije pre- prečili z jasnim stališčem, vendar se to ni zgodilo. Zato pa ostaja občutek, da so v Leku v zadnjih tednih potekali ostri boji za prvo pozicijo med Androm Ocvirkom in Metodom Dragonjo, oziroma med zavezniki in nasprotniki enega in drugega, čeprav zdaj dr. Ocvirk govori, da sta se z Dra- gonjo zgolj dolgo pogovarjala o njegovi vrnitvi. V načelu bi bilo seveda zelo nenavadno, če bi se moral dr. Andro Ocvirk (kljub do- bremu delu) kar tako umakniti "naveličanemu" ministru pač zato, ker je bil ta pred odhodom na ministrski položaj (pred nekaj več kot dvema letoma) generalni direktor Leka. Prav tako pa seve- da ne bi bilo nič čudnega, če bi nadzorni svet ob prepričljivi ute- meljitvi Ocvirkovega slabega dela le-tega zamenjal z Dragon- jo. V zvezi s kadrovskimi "rešitva- mi" v Leku je bilo v igri toliko vari- ant in toliko razlag, da bo zdaj marsikoga težko prepričati, da je Dragonjevo vračanje potekalo brez nenačelnih kadrovskih ku- hinj in da je zares predvsem plod "dogovora" med Ocvirkom in Dragonjo. Zato tudi ne prese- nečajo različna ugibanja, ali je v nastalih razmerah sploh mogoče pričakovati normalno (in uspešno) sodelovanje med predsednikom Lekove uprave dr. Ocvirkom in članom te uprave Metodom Dragonjo. KAJ HOČE DRNOVŠEK o nedomišljenosti Dragonjeve- ga povratka v Lek pa govori tudi premierovo "pogojno" pristajanje na Dr^oniev odstop s poležala ministra za gospodarske zadeve. Predsednik vlade dr. Drnovšek namreč pojasnjuje, da bo Dra- gonja lahko zapustil vlado šele, ko bo dokončal nekatere tekoče projekte. Kaj to pomeni za raz- mere v ministrstvu in v vladi, si lahko sarrx) domišljamo. Če gre za očitno zmedo v vladi in v Leku, potem ne bi smeli biti pre- senečeni tudi nad posameznimi "zmedenimi" komentarji. Delo piše, da izpraznjeno mesto v vla- di mandatarja očitno ne skrbi preveč, zanj naj bi bila to le obrobna zadeva. 'To kaže tudi mandatarjev odnos do gospo- darstva, čeprav se na novinar- skih konferencah vendarle rad pohvali z ugodnimi gospodarski- mi gibanji..." Delo ugotavlja, daje za Drnovška znano, "da ima do- bre živce, zato mu ministrske vrzeli zanesljivo ne kratijo span- ca. Navsezadnje si je ob podob- nih priložnostih vselej vzel izdat- no minuto odmora, med njo pa so bodisi on sam, bodisi njegovi pooblaščenci (ad)ministrirali kot popoldanski obrtniki. Vseeno pa se zdi, da gre tokrat - in čedalje bolj - še za nekaj več kot zgolj pregovorno premierovo naglico. Ker njegova vlada ne poka od zamisli, poleta in uresničenih re- form, temveč vedno znova predvsem po koalicijskem šivu, vsakdo, ki kaj da nase, v njej ne more videti niti priložnosti za vse- binsko delo, niti za osebno pro- mocijo. Drugače rečeno, v tem trenutku si ministrski položaj v tej vladi lahko želijo le neprevidni povzpetniki, nezadovoljni uradni- ki ali obupani karieristi." Ob pre- mierovi "skrivnostnosti" obstaja nejasno, zakaj se je Dragonja odločil, da bo predčasno zapus- til gospodarsko ministrstvo in vlado. Sam Dragonja navaja osebne razloge in "potrebe Leka". Toda, ali so potrebe ene- ga podjetja pomembnejše od potreb nacionalnega gospo- darstva? Je Drnovšek sploh po- skušal, da bi zadržal Dragonja, ali mu je sploh bilo do tega. Dra- gonja je na svoji "poslovilni" mi- nistrski konferenci dejal, da je v vladi deloval predvsem kot neod- visni gospodarski strokovnjak. Dejal, je da je gospodarski resor v vladi zahteven in odgovoren, pred ministra postavlja veliko di- lem, vedno pa je tudi precej možnosti za napake. Po Dragon- jevem mnenju podoba njegove- ga ministrovanja ni negativna, med delom v vladi si je nabral precej izkušenj. Prav tako upa, da gospodarsko ministrstvo pod njegovim vodstvom ni delovalo pod povprečjem. Komentator Fi- nanc piše, da smo "Metoda Dra- gonjo vsi poznali kot sposobne- ga menedžerja, v politiki pa so mu namenili mesto gasilca soci- alnih požarov. Gasil jih je, a pri ključnih odločitvah praviloma ni obveljala njegova. Zato je kot po- litik odpovedal in si prislužil slo- ves copate. Prepričan sem, da mu je žal, da se je podal v poli- tično avanturo..." KAJ SE DOGAJA v LEKU Delo se sprašuje, kaj se dogaja v Leku. "Kakšna je vloga njego- vega nadzornega sveta? Je zgolj podaljšana roka predsednika uprave ali nadzornik njegovega dela? Nadzorni sveti menjajo uprave oziroma njihove predsed- nike, če te ne izpolnjujejo njiho- vih pričakovanj. Ne pa, da naj- prej prepustijo upravi, da rekon- struira lastne vrste, ne da bi ob tem povedali, ali so zadovoljni z delom zdajšnje uprave, ali so re- zultati v mejah pričakovanega. Dogovora med Ocvirkom in Dra- gonjo zagotovo ne moremo ra- zumeti kot gentlemenski spora- zum. Gentlemenov je v našem poslovnem svetu občino bolj malo," piše Delo in navaja raz- lične izjave, ki govorijo, da dogo- varjanje o tem, kakšna bo Dra- gonjeva vrnitev v Lek ni bilo tako sozvočno in gladko, kot zdaj opi- suje Ocvirk. 'Vprašanje pa je, kako bosta lahko ob takšnem ne- taktnem štartnem odnosu Ocvir- ka do Dragonje oba sodelovala v za Lek usodnih odločitvah. Na primer pri povezovanju s stra- teškimi partnerji (tudi to bo Dra- gonjev delokrog), če že zdaj go- vorita drug mimo drugega. Poz- navalci pa tudi menijo, da sta tako Dragonja kot Ocvirk pre- močni osebnosti, da bi bila lahko, vsaj tako kot sta si zamisli- la zdaj, skupaj za krmilom Leka." Na novinarsko vprašanje, ali lahko zagotovi, da v ozadju "do- govora" med njim in Dragonjo zares ni še enega "dogovora" p tem, da se bo sam čez tri mese ce umaknil v ameriško predstav ništvo Leka, da bi Dragonje lahko postal predsednik upravt Leka, pa je predsednik Lekovc uprave dr. Andro Ocvirk dejal 'To se lahko govori, ker i mame ustavno pravico do svobode go vora. Za ta dogovor veste vi, ja: pa ne." V senci sedanjih kadrov skih kombinacij in zadreg v Leki (in v vladi) pa je ostala domalž neopažena izjava direktorja no vomeške Krke Miloša Kovačiča o velikih združevalnih procesih ^ svetovni farmacevtski industriji ii njegovo opozorilo, da se temi očitno ne bosta mogla izognil niti oba slovenska farmacevtski giganta - Krka in Lek. Pri ten Kovačič izključuje združitev Krki in Leka, ker "slovenski kapital r zainteresiran za to, pa tudi m sposoben česa takega, i združitvijo kapitalov v razni! skladih, v Krki ima 45 skladov 1 15 milijonv mark kapitala, t mnogi rrrarali opustiti svoj varr mali stolček. Odločilen korak t morala narediti tudi vlada, ver dar nima moči zato, saj se ukvai ja s kadrovskimi in ne vsebinsk mi težavami" (Dnevnik, 23. febri arja 1999). Miloš Kovačič opc zarja, da sta v svetovni farmž cevtski industriji ostala le še "dv dragulja zunaj nadzora multinž cionalk, to sta Krka in Lek. Tuj( so namreč pokupili vso madža sko, poljsko in češko farm< cevtsko industrijo, in multinacic nalke zdaj napadajo ta dragulja Jak Koprivi fCDNIK - Četrtek, II. marec 1999 11 KULTURA^ IZOBRAŽeVAMJC CEUE / PROJEKT IN RAZSTAVA Dekleta in šola Razstavo Dekcta in šola, ki smo jo pripravili v Zgodo- vinskem arhivu Ptuj in je bila na ogled na ptujskem gradu od 22. oktobra do 22. novemra 1998, si je ogleda- lo 3777 obiskovalcev (podatki Vedute Ptuj). Že ob otvo- ritvi smo prejeli povabila v goste. Najprej smo se odzva- li Muzeju novejše zgodovine Celje, kjer smo raširjeno razstavo (prispevek Zgodovinskega arhiva Celje) in do- polnjen projekt (raziskave na gostujočem področju) predstvili celjski publiki. Organizacijski odbor projekta IZOBRAŽEVANJE IN ZA- POSLOVANJE ŽENSK NEKOČ IN DANES sestavlja- mo: Tjaša Mrgole Jukič (Zgodo- vinski arhiv Ptuj), Vera Kozmik (Urad za žensko politiko pri val- di RS) in Brigita Ačimovič (Ta- lum Kidričevo). Vsaka pokriva svoje strokovno področje in sprejme zadolžitve pri gostovan- ju. Zakaj gre? Razstava poskrbi za vizualiza- cijo zgodovinskega razvoja in postopnega vključevanja žensk v procese izobraževanja. Projekt pa vsebuje tudi sodoben del ra- ziskovanj o možnosti izobraževanja, zaposlovanja in delovnih karier žensk v sodobni Slovenski družbi, ali natančneje v prostoru kjer razstava gostuje. Na podlagi opravljenih študij spremljajo razstavo simpoziji in okrogle mize. Tako se razstava in projekt z vsakim gostovanjem širita in dopolnjujeta. Razstava Dekleta in šola terja 100 tekočih metrov in 8 vitrin, kar pomeni, da sodi med večje postavitve. V Muzeju novejše zgodovine Celje so meli na voljo dovolj prostora in postavitev razstave je bila naravnost ime- nitna. Mag. Ivanka Cizej iz Zgo- dovinskega arhiva Celje je pripravila slikovno gradivo na temo izobraževanje deklet v Cel- ju, v Zgodovinskem arhivu Ptuj smo gradivo obdelali in predstvili na koncu razsatve. Otvoritveno slovesnost, ki je bila 3. februarja 1999, so celjani izrabili tudi kot praznovanje slo- venskega kulturanega praznika. Razstavo je otvoril minister za šolstvo in šport dr. Slavko Ga- ber. V svojem govoru je povedal, da so take razstave koristne zlas- ti, ker je bila pot do ena- kovrednih možnosti izobraževanja deklet tako dolga. In če so se dekleta prvič v zgodo- vini smele na Dunajsko fakulte- to vpisati leta 1897/98, torej pred pred dobrimi 100 leti (prve uni- verze so ustanovljali po Evropi že v 13. stoletju), je izjemno za- nimiv podatek, da jih zadnja leta diplomira več kakor moških ko- legov. Na otvoritveni slovesnosti je bil tudi župan mesta Celja g. Srot, Ptuj pa je zastopal podžupan mestne občine Ptuj prim. Mitja Mrgole dr. med. Ot- voritvene slovesnosti se je ude- ležilo 200 gostov, in že naslednji dan so bile napovedane skupine šol. Razstavo je v mesecu dni (in ne pozabimo na zimski počitni- ce, ter 3 dni snežnih žametov) obiskalo 948 ljudi, kar je število, s katerim se lahko s ponosom pohvalimo. V okviru razstave smo 23. februarja 1999 organizirali (ga. Ačimovič in Kozmik) strokovno srečanje o zaposlenosti in brezposelnosti žensk na širšem celjskem območju, ter možnosti zaposlovanja, izobraževanja in delovne kariere. Predstavjena sta bila dva refe- rata. Mag Alenka Rumbak iz Za- voda za zaposlovanje RS, Območne enote Celje, je govori- la o zaposlenosti in nezapos- lenosti žensk v Celjski občini, Renata Ojsteršek pa o zapos- lenosti žensk in možnosti po- klicne kariere v tovarni UNIOR Zreče. Seveda je na koncu sledila razprava, ki je bila tudi neke vrste primerjalna analiza s Ptujskim stanjem, saj smo tukaj že opravili te analize. (Žarko Markovič - Urad za zaposlovanje Ptuj Brigita Ačimovič - TA- LUM Kidričevo, Mateja Sirec - Merkator SVS.) Ugotovili smo, da je v Ptuju več nezaposlenih žena kakor moških, v Celju pa je razdelitev nezaposlenih spolno enakomerno porazdeljena. To smo pripisovali zvrsti razpadlih podjetij (npr. pomebno je ali so razpadle tekstilne tovarne, ki za- poslujejo več žensk ali pa npr. tovarne težke industrije, kjer je zaposlenih več moških.) Rezulate vseh raziskav, ki jih bomo pridobili v gostujočih mestih bomo predstvili v zbor- niku, ki bo izšel ob zadnji zakl- jučni razstavi. Ta bo v Cekino- vem dvorcu v Ljubljani maja leta 2000. Vsekakor pa ne morem mimo dejstva, da je na pobudo Brigite Ačimovič ponovno zaživelo Kadrovsko društvo Celje, ki je po simpoziju imelo tudi prvo skupščino. Razstavo je spremljala tudi ok- rogla miza z naslovom Položaj žensk v Sloveniji, ki jo je pripra- vila Vera Kozmik, dir. Urada za žensko politiko, pri vladi RS. Govorila je o diskriminaciji žensk, ki je v današnji družbi preseljena s področja izobraževanja na področje za- poslovanja. Uradno (de jura) je v naši družbi ni, resnično (de fac- to) pa jo ženske občitijo na več nivojih, še posebej pa kot iskalke zaposlitve. Stanje dejanskih raz- mer v naši družbi se gotovo zrca- li tudi v politični sferi, kjer redko srečamo kakšno damo (na Ptuju imamo od 29 članov sveta 3 svetnice, kar pomeni 10.3 %). Vsekakor smo na regionalnem nivoju boljši od državnega, kjer nimamo nobene ženke v vladi in sodimo skupaj z Romunijo in Moldavijo na rep evropske zas- topanosti žensk v političnem prostoru. Razstavo smo v Celju podrli, toda takoj je nadaljevala pot. Na povabilo Zveze slovenskih žena je bila 5. marca v okviru sloves- nosti ob internacionalnem dne- vu žena tudi otvoritev razstave Dekleta in šola v Šentjanžu pri Celovcu. V imenu organizacijskega od- bora r/oša Mrgole Jukle S tiskovne konference. Z leve: Vera Kozmik, direktorica Urad za žensko politiko pri valdi RS, avtorica sestavka Tjaša Mrgole Jukič in Andreja Rihter, direktorica Muze- ja nove zgodovine Celje. 1EDNIK0VA KNJIGARNKA Se je poljubljati s punco, ki kadiy kot da bi lizal pepelnik? Vam gre na smeh po prebra- nem naslovu, spoštovani bralci Tednikove knjigarnice? Tudi sama sem se nasmehnila, ko sem knjigo s prav takšnim nas- lovom uzrla med knjižnimi no- vostmi za najstnike. In po duho- vitem naslovu sem pričakovala tudi duhovito, čez kadilke in ka- dilce zabavljivo branje, čeprav je knjiga iz zbirke Odisej; to založba Mladinska knjiga na- menja najstnikom z zah- tevnejšim bralnim okusom. Ker ima pričujoča knjiga le 155 stra- ni, kar je za dobrega branja žejnega bralca očitno skromen zalogaj, sem se najprej lotila spremne besede z naslovom Nova zgodba o ljubezni izpod peresa prevajalca Jakoba J. Kende (str, 156 do 159). Zapis na koncu romana me ni k bran- ju še bolj pritegnil, a tudi odvrnil ne: avtor je mlad Američan, Randy PovvelI, ki piše za odraščajočo mladino in se lite- rarno ukvarja s problemi mla- dih, ki so značilni zA sodobno ameriško mladež in niso enos- tavno prenosljivi na slovenska tla. Prevajalec tudi meni, da iz razpoložljivih podatkov ostalim Povvellovim knjigam ni pripi.sa- na posebna literarna vrednost, prevedeni roman pa je dobil dve nagradi: nagrado ame- riških knjižnic za najboljšo knji- go za starejše najstnike in nag- rado PENa ameriškega zahoda za najboljše mladinsko delo. Torej sem se lotila branja krat- kih triindvajsetih poglavij in os- tala navdušena ter jo pripo- ročam mladim bralcem in od.i-aslim, da bodo laže razume- li sebe in druge. Biff Schmurr, glavni junak, ali bolje nejunak, je star osemnajst let, a jih kaže te štirinajst. Fant je sramežljiv in neprepričljive zunanjosti ter živi z dokaj boga- to sestro in njenim življenjskim sopotnikom. Biffov mlajši brat je umrl v prometni nesreči, kar je mamo popolnoma zlomilo in z očetom sta se odselila ter prepustila Biffa sestri. Ta lju- beče skrbi za brata, ki ga mučijo številna vprašanja in og- romno razmišlja o svoji majh- nosti, nepomembnosti, nevrednosti, zgubljenosti. Biff je osamljen in se odvaja zasvo- jenosti s fliperji. Pri Pam in Lyn- nu Kobleska, Biffovih družins- kih prijateljih, Biff spozna njiho- vo mlado sestrično, ki je zaradi prestopka morala zapustiti šolo. Heidi je mama umrla, oče pa je osamljen umetnik brez smisla za družino, zato deklica živi pri sorodnikih, kjer ni zado- voljna. Biff in Heidi sta zelo različna: Heidi je prava nebrz- dana in odkritosrčna najstnica brez zavor. Morda se prav zato z Biffom odlično ujameta in fant ji zaupa svoje ljubezenske in osebnostne težave, Heidi pa z Biffovo pomočjo uvidi, da ne bo nikoli živela pri očetu ter da je šolanje pomembna zadeva, oman je brez viharnih dogajanj, a celotna zgodba je odličen za- pis o odraščanju, ki je ifnenitno podano v dialogih med Biffom in Heidi. Zanimiva so tudi raz- merja med odraslimi in otroci, saj pri nas ni v navadi, da bi s srednješolci ravnali kot z odras- limi. In kaj je z vprašanjem iz naslo- va? Tu je konec knjige: "Heidi, zate bi naredil karkoli." Ustavila se je. Spet se je komaj opazno nasmehnila, zaprla oči in dvignila obraz. Tokrat se mu je posvetilo. Nagnil se je k njej in jo poljubil. Odprla je oči. Prijela ga je pod roko in šla sta naprej. "No?" je vpraUala. "No, kaj?" "Je res, kot da bi lizal pepel- nik?" "Ne vem," je rekel po premisle- ku. "Nobenega še nisem poli- zal. VABILO Danes, 11.marca 1999 bo ob 17. uri VELIKA PRAVLJIČNA ura za otroke od petega leta naprej v pravljični sobi mla- dinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešer- nova 35. Pripovedovana bo fantastična zgodba Roalda Dahla ČAROBNI PRST. Ullana Klemenili FILMSKI KOTIČEK Helenini ljubezni (Slldlng Doors) V življenju so trenutki tisti, ki največ štejejo. Ne le, da nam na stara leta ostanejo le spomini na lepe trenut- ke, od ene same sekunde je lahko odvisen celoten potek našega življenja. Ne verjamete? Potem vas bo prepričal film Helenini ljubezni, v katerem spoznamo eno žensko in njeni dve različni usodi. Le katera bo v resnici njena? Upajmo, da tista, ki vam je ljubša. He- lena (Gwyneth Paltrovi/) je uspešna mlada ženska, ki živi na videz srečno življenje s svojim partnerjem. Toda v enem dnevu se ji lahko življenje obrne na gla- vo; ne samo, da izgubi službo, če bo pravočasno uje- la vlak, bo svojega partnerja zalotila v postelji z drugo žensko. V primeru, da vlaka ne bo ujela, bo še naprej živela v nevednosti, toda resnica bo počasi pricurjala na dan...Film nas vsekakor preseneti s svojo struktu- ro. Vzporedno namreč spremljamo dve zgodbi, kjer Helene št. ena in dve ne ločimo le po različnih pričes- kah (kljub temu da k identifikaciji zelo pripomoreta). Tehnika snemanja je vsekakor novost, zato si je film vredno ogledati zaradi tega, če že niste navdušeni nad prikazom ženske kot žrtve pohotnih in pokvarje- nih moških. Dober razlog za ogled filma je tudi Gwy- neth Paltrovv. Ni dolgo, kar so jo mediji omenjali le kot spremljevako Brada Pitta in se obenem spraševali, kaj bi ta seks simbol le lahko videl na "preklasti punčari". Sedaj je položaj obrnjen - medtem ko Gwy- neth osvaja srca gledalcev, se Brad navdušuje nad bolj "oprijemljivo" Jeniffer Aniston. Trenutna slava Gvi^yneth je osnovana na številnih filmih, za vlogo v Zaljubljenem Shakespearu je celo nominirana za Os- karja. Upajmo, da bodo v ptujskem kinu temu filmu namenili več kot le dva dni pozornosti, seveda če se spet Bruce Willis ne bo spomnil, da bi rešil svet. Kaj bi se zgodilo, če bi poljubila Jožeta namesto Janeza? Na žalost v resničnosti obstaja samo en scenarij, zato odgovorov na takšna vprašanja ne dobimo. Toda pisci tega scenarja smo mi, zato si velja dogo- dek z Janezom narediti kar najbolj prijeten. Nataša Žuran PTUJ / FEBRUARSKI VIKTORINOV VEČER Ptuju za 1930, rojstni dan Februarski Viktorinov večer {e bil nepozaben. Nepozaben zaradi gosta večera in darila, ki ga je podaril Ptuju ob 1930. rojstnem dnevu. Tone Pavček, pesniški čarodej, je ob predsta- vitvi svojih esejističnih zapisov - Čas duše, čas telesa - izpričal toliko veselja do življenja, da je njegov optimizem preplavil nabito poln reffektorij minoritskega samostana. V vabilu smo ga zaprosili, naj našemu starodavnemu lepotcu ob Dravi, za 1930. rojstni dan podari pesem. In kot se za izjemnega in vljudnega gosta spodobi, je izpol- nil gostiteljevo željo. Izročil nam le Gloso o mestu ob Dravi, mi pa njemu kipec sv. Jurija. "Kaj pa drugega Šentjurčanu, kot sv. Juri- ja" je navdušeno sprejel naše dari- lo. Mi pa smo počaščeni prisluhni- li glosi. Z dovoljenjem našega gos- ta: za vse, ki se vam Ptuj zdi kakor čarovnija. (BX.) Udeleženci Viktorinovega večera Tone Pavček: Glosa o mestu ob Dravi Ptuj naš, mesto starodavno, blesk Trajanovega Rima, sanje in resničnost rima za prihodnost, ne manj slavno. Tam, kjer ravno ptujsko polje med goricami in Dravo, med ponižnostjo in slavo s kurenti in z lukom polje, tam, kjer človek dobre volje vinjen hodi vinoravno, vedno znova zveličavno neutrudne sanje snuje, času in ljudem kljubuje Ptuj naš, mesto starodavno. Res je bil provinca včasih, vendar rimska, kar bogata, ko mu skoz carinska vrata cvenk se je kopičil v kasi, trajali Kibele časi. O tem priča zgodovina, spomenikov veličina, ko čez vrh dveh tisočletij med mitreji še zdaj sveti blesk Trajanovega Rima. Potlej mesto seje bilo s Turki kot branik Podravja, a namesto zmagoslavja je gorelo, jalovih, v mrak provincijski tonilo, dokler kakor kres iz dima spet ne buškne kvišku plima ustvarjalna, ki ponuja cvet in sad in večnost Ptuja, sanje in resničnost rima. Samostana, grad, proštija, Mali dvor in sveti Jurij prišleku ob vsaki uri zde se kakor čarovnija, pa lahko gre, kot mu prija, v vinsko kamro, v rimsko savno, na daritev pustno, spravno in ga strah ni let zamika in ne sram, da mestu vzklika za prihodnost, ne manj slavno. 12 Četrtek, 11. marec 1999 - TEDNII PO NAŠIH KKAJIH PTUJ / POGOVOR Z LOJZETOM PETERLETOM OB 10 LETNICI SKD Združujemo sile za drugo slovenske spremembo Ni slučaj, daje bila za prvo od regijskih proslav ob 10-letnici Slovenskih krščanskih demokratov izbrana prav ptujska po- družnica SKD, saj je še zmeraj med najbolj številnimi v Slo- veniji. Obisk prvaka stranke Lojzeta Peterleta pa je bil seve- da več kot dober razlog za pogovor o slovenski krščanski de- mokraciji nekoč in danes. Gospod Peterle, kakšna je vaša ocena 10 letnega dela v stranki, predvsem pa kakšna je primerjava med letom 1989 in letošnjim letom? "Pod črto slovenske krščanske demokracije je po desetih letih nedvomno pozitiven rezultat. Bili smo stranka, ki je dobila največ zaupanja na prvih in dru- gih volitvah. Mislim, da smo to zaupanje tudi upravilčili in dali svoj bistven delež k slovenski samostojnosti in priznanju slo- venske države. Lepo smo se raz- vili na terenu, po vaseh in občinah in smo stranka z največ odbori in tudi z največ člani. Doživeli smo svoje lepe, pa tudi bolj težke trenutke, kot je to vedno vpolitiki. Osebno z veseljem praznujem teh 10 let političnega dela in ve- sel sem, da je prišlo v Sloveniji do nekaterih velikih premikov. Ce pa delam primerjavo med le- tom 89 in 99 vidim, da so neka- tere stvari še kar naprej iste. Na marsikaterem področju je še čutiti staro politiko in seveda ljudi, ki so prej vladali, pa se niso sposobni spremeniti, oziro- ma voditi drugačno politiko. In to mislim, da Slovenijo zavira navznoter in navzven. Tako se v nekem smislu spet izpostavlja pričakovanje ljudi, kot pred 10 leti, da mora priti do neke spre- membe, da bo Slovenija hitrejša na poti sprememb, ki ji lahko zagotovijo varno prihodnost." Ali današnje razmerje poli- tičnih sil dovoljuje takšne spremembe, kot jih vi predvi- devate? "Sedanje razmere tega ne do- voljujejo. Že drugi mandat ima- mo situacijo, ko je ena koalicija v vladi, kjer se lahko 100 % odločajo za neko smer, iste koa- licijske stranke pa v parlamentu zadeve podirajo. Ne želim govo- riti politično, ampak strokovno, ker mislim, da sedaj že bolje ra- zumem, kdaj državi in vladi gre in kdaj ne, s tako vlado si ne moremo pomagati, ker deluje dvoglavo. Imamo dva kabineta dveh predsednikov strank, ki delujeta druga proti drugi, na- mesto, da bi delovale v dobrobit države in državljanov. To je po mojem glavna ovira in zadeve se ne da popraviti tako, da bi prišli zraven tudi krščanski in social- demokrati, ali združena lista, ker je zadeva v konceptu slabo zastavljena. In problem je predvsem v tem, ker LDS na grob način uveljavlja svojo rela- tivno večino in ne želi z nobe- nim deliti oblasti, čeprav ima okrog sebe več partnerjev. Ocenjujem, da je zamisel vla- danja pri nas napačna in da gre ta čas za vladanje zaradi vladan- ja. Se pravi da gre za oblast zara- di oblasti. To pa je za nek narod zmeraj nevarno in zato mislim, da mora priti do spremembe, ki bo prinesla normalno politiko in koalicijsko kuhinjo." V slavnostnem govoru v Ptuju niste ovinkarili, saj ste okrito povedali, da pričakujete ponov- no obuditev nekdanjih pomlad- nih strank in trdnejšo zvezo, ki bi vašo pozicijo utrdila? "Mislim, da lahko le vnovična zveza pomladnih strank, tistih torej, ki so takrat zastavile pro- jekt slovenske demokratizacije in samostojnosti, pomaga državi naprej, do pravih in poštenih re- form, ki so potrebne. Oblast, kjer imajo večino stare politične sile, tega ni sposobna. In čim dlje to traja, tem dražje je to za državo. Ker ne želimo, da to tra- ja še dolgo, se zavzemamo za predčasne volitve. Čimprej bo prišlo do njih, prej bo kriza vla- danja in politična kriza v Slove- niji presežena." Na problem politične krize opozarjajo tudi vse pogostejše interpelacije zoper vladne mi- nistre, kar včasih že meji na poslansko neresnost. Ali je to sploh umestno? "Menim, da so vse interpelaci- je upravičene. Dejstvo je, da ima opozicija nalogo nastavljati og- ledalo vladajoči koaliciji in opo- zoriti na zadeve, ki ne gredo. In mi vlade ne kritiziramo toliko zaradi nepravih potez, kot zara- di nedela. Poglejte, sedaj se že skoraj 3 mesece pogajajo o tem, kar so že naredili ali kaj bi lahko še naredili. S težavo se zmenijo za kakšen stolček. Kar pa zade- va interpelacije, po dolgem času nam je uspela ta proti ministru Bandlju. Po naših zakonih je in- terpelacija demokratično sredst- vo, s katerim opozicija gre v boj, ko misli, da je treba za državo kaj storiti. In zelo vesel sem, da je ta interpelacija uspela, kajti razmere so postale nevzrdžne. Intriga, ki so jo obrnili proti borcem za slovensko svobodo, je bila nekaj nezaslišanega, zato mislim, da je padec tega mini- stra zelo močna poteza. To je pozitivno dejstvo, ki omogoča, da se neke stvari postavijo dru- gače. Sicer pa taprava opozicija, naša in Janševa stranka imata 25 poslancev. Vladajoča koalicija pa jih ima 52 in če bi bili bolj uskaljeni, bi lahko vse spreje- mali brez težav. Tako pa imajo težave, ker ponujajo v razpravo zelo malo dobrih in usklajenih zakonskih predlogov. In potem sami s sabo, z amandmaji tratijo čas. Nenavadno je tudi, da se pri nas toliko govori o opoziciji, ampak to je zato, ker pozicija ne počne tistega kar bi morala. V tem je pravi odgovor." Ta čas je zelo aktualna tudi borba za volilni sistem in v SKD strogo zagovarjate vašo opcijo? "Niti ne gre toliko za zagovar- janje naše opcije, za nas je opcija to, kar je odločilo ljudstvo. To je bistvo demokracije in poslanci smo predstavniki ljudstva. In če je na referendumu zmagal večinski sitem, se ne moremo sklicevati na našo vest in govo- riti, mi bomo proti temu, ker nam vest veleva drugače. Ljud- ska volja na referendumu je bila za večinski volilni sistem in to je treba dosledno spoštovati. Tudi ustavno sodišče je jasno povedalo, kateri sistem je bil iz- glasovan na referendumu in od tu ni poti nazaj. Zelo mi je hudo, da se moramo po tolikih letih v Sloveniji boriti za ustav- ni red in za spoštovanje ljudske volje. Če bodo nadaljevali v tej smeri in še naprej skušali pre- prečevati uzakonitev večinskega sistema, ki ga večina ljudi spre- jema kot boljšega od tega, ki ga imamo, potem nas bodo spravili v ustavno krizo. Potem ne vem, kdaj bi lahko imeli volitve, brez volitev pa tega stanja, ki je za našo državo zelo nevarno, stvari ne moremo spremeniti. Da bi čimprej našli izhod iz te situaci- je sem dal pobudo, da gremo v pogovore s predsedniki strank." Če bi SKD spet sodelovala v vladi, na katerih področjih bi se najbolj angažirali? "Za nas je v osprednju pošten in natančen dogovor o tem, kaj je treba skupaj početi. Če bi se to dogovorili, potem bi bilo ja- sno kaj je treba storiti na gospo- darskem, kaj na političnem, kmetijskem, socialnem in na drugih področjih. Potem bi se z veliko majnšimi težavami dogo- vorili o vseh teh zadevah. Mi ta trenutek ne razmišljamo o posa- meznih resorjih, ampak predvsem, kako bi prepričali partnerje za enoten nastop v naslednjih volitvah. Čas, ki ga živimo je zelo zahteven, ne pre- naša improvizacije, ne prenaša neprofesionalnosti, treba bo de- lati in to zelo resno. Vstrajali bomo pri tem, da še bodo pri vseh ministrskih resorjih upoštevala prava merila. Nez- nanci nam tukaj ne morejo po- magati. Ministri so sicer poli- tične funkcije, vendar minister mora natančno vedeti kaj je tre- ba narediti. Če se bomo zmenili to, potem, se bomo lahko dogo- vorili tudi vse drugo." Na proslavi ste dejali, da si- cer gremo v Evropo, vendar prepočasi in z nepravo vlado, kako ocenujujete to področje, kot predsednik komisije za ev- ropske zadeve? "Ko sem jaz vodil vlado je bila Slovenija ocenjena kot zelo uspešna in prva država preo- brazbe. Tudi najboljšo oceno je imela na poti v evropsko zvezo, danes smo na 6. mestu, kar me zelo žalosti. Žal je tako, ker ima- mo vlado, ki je ne zanimajo re- forme, zato nas druge države prehitevajo. Poljska, Češka, Madžarska celo Estonija, Litva in Latvija delajo zadeve hitreje in bolje kot pri nas. Zato se nam lahko zgodi, da bomo na tej lest- vici še bolj zdrsnili in mogoče celo izpadli iz prve skupine. Danes slovenski politiki, ne glede na to ali so z leve ali desne strani priznavajo, da za Sloveni- jo ni druge izbire, kot da gre v Evropsko zvezo. Marsikje nas bo bolelo, vendar če vse sešteje- mo, je rezultat dolgoročno pozi- tiven, saj se tako odpira velikan- ski trg, kjer bomo lažje prodaja- li, pa tudi tuje blago bo lažje pri- hajalo do nas. Skratka to je iz- ziv, je možnost; če se ne pripra- vimo pametno, je lahko tudi ne- varnost, ampak nevarno je lahko tudi če bi ostali zunaj. Če ne bomo dovolj pripravljeni, tudi ne bomo dovolj hitri in za to bomo plačali svojo ceni) \ svetu, ki je vedno bolj tekmt)va len, je hitrost vedno bolj po membna." Kakšne so usmeritve strank« SKD, ko tako na glas raz* mišljate o prihodnjih volitvah! "Naš program je v osnovi ž( postavljen. Sedaj delamo že po samezne linije vladnega progra ma, konkretiziramo nekaten zakone, želimo si namreč, da b bili že vnaprej dobro pripravlje ni, da bi jih v koalicijski pogod bi le še podpisali. V večjem deli Slovenije so kandidati za nas lednje volitve že znani, nekaj jil še zbiramo, sicer pa vse skupa, želimo promovirati v javnen prostoru. Skratka kolikor zrno remo, združujemo sile za to dru go slovensko spremembo, ki b se morala zgoditi v konstruktiv nem duhu in dialogu, vendar ni tak način, da bodo tiste sile, k lahko Sloveniji pomagajo naprej dobile možnost, da bodo te sprei membe tudi izvedle. Kot stranka smo res doživel poraz kot vse druge stranke ni slovenskem, a smo se pobrali h prepričan sem, da se lepo imi krščanske demokracije ponovni pojavlja. Našo 10-letnico bom( uporabili tudi za to, da se bo ug led stranke še povečal. Pra nami je velik izziv, vendar ne b| smelo biti tako težko kot prvi^ saj imamo tokrat že lO-letni izkušnje. Ne začenjamo iz nil ampak samo gradimo na tem kar smo že zgradili. Smo stran ka, ki je na slovenskem vpeljali novo političnmo kulturo. N( želimo revolucije, ne re vanšizma in ne ekstremizm? ampak resno delo korak za ko* kom in na različnih frontah. \ tem duhu smo pripravljeni so- delovati z vsemi in resnično de lamo na tem, da bi skupaj ; SLS, s katero se bomo mogoč združili in seveda z SDS, mord še s kom, zastavili naslednja rundo in storili, kar je storil treba. Nedvomno pa smo po 1 letih bogatejši za izkušnje, tak pri vladanju, kot v opoziciji." M. Ozme Lojze Peterle je prepričan, da je pred SKD velik izziv, druga slo- venska sprememba, vendar imajo sedaj že 10 letne izkušnje. Foto: M. Ozmec PLANINSKI KOTIČEK Izlet na Hotranjsko Planinsko društvo Ptuj organizira v soboto in nedeljo, 20. in 21. nnarca izlet na Notranjsko. V dveh dneh se bomo sprehodili od Postojne do Planine, si ogledali Predjamski grad, Jamo pod predjamskim gradom ter Vranjo jamo in njeno okolico. Odhod bo v soboto, 20. 03. 1999 ob 6.43 uri iz Železniške postaje Ruj. Peljemo se do Postojne, kjer nas sprejme Marko Krašovec, organizator tega izleta. Po ogledu Predjamskega gradu (po želji) in Jame pod pred- jamskim gradom se bomo odpravili čez Planinsko goro do Planine (3 ure). Prenočili bomo v jamarskem domu v La- zah na Jakovici. Drugi dan sledi ogled Vranje jame in nje- ne okolice. Na Železniško postajo Ptuj se vrnemo okrog 20.00 ure. Ob planinski opremi je potrebno imeti tudi spal- no vrečo in baterijsko svetilko. Hrana in pijača iz nahrbtni- ka. Cena izleta je 2800,00 tolarjev. Rok prijav s plačilom v pisarni društva do torka, 16. 03, 1999, oz. do zasedbe mest (20 oseb). Izlet vodi Hermina Šilak. Odbor za Iniormlranle In propagando PD Pf v/ 16 četrtek, 11. marec 1999 - TEDNIK PO MikSm KRAJIH PTUJ / S ŠTEFANOM ČELANOM O REGIONALIZMU Regionalizem - nuino zlo ali zivlieniska potreba? Na delovnem srečanju županov Spodnjega Podravja, ki so ga 26. februarja Mestni hiši v Ptuju pripravili sodelavci Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj, so govorili o problematiki regionalizma. Srečanja seje udeležila tudi državna sekretarka iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve mag. Zdenka Kovač in namestnica direktorja Zavoda Republike Slovenije za za- poslovanje Mauricija Batič. Evropsko skupnost je na srečanju zastopal predstavnik FAS iz Irs- ke gospod Bily Lems. O pomenu srečanja smo se pogovarjali z direktorjem Znanastvenorazis- kovalnega središča Bistra Ptuj dr. Štefanom Čelanom. Tednik: Znani ste kot goreč zagovornik regionalizma. V čem vidite toliko prednosti, ki jih prinaša regionalna uredi- tev? Dr. Čelan: "Tisti, ki vsaj malo spremljajo organizacijske spre- membe v svetu in evropski skupnosti, takoj opazijo, da država nikjer več ne prevzema odgovornosti za razvoj. Zgodo- vina združevanja evropskih na- rodov, ki je temeljila na povezo- vanju držav, nam kaže, da je temu modelu združevanja sle- dila vedno le vojna. Te nevar- nosti se zavedajo vsi pomembni evropski politiki, ki vidijo uspešno in mirno združevanje evropskih držav le preko mode- la regionalnega povezovanja. Regija torej postaja ključ, ki odpira številna vrata in omo- goča soustvarjanje bodoče naro- dove zgodovine. O usodi na- daljnjega razvoja narodov bodo v bodoče odločali na regional- nem in ne več nacionalnem ni- voju. Osebno ocenjujem, da bi tiste, ki ne uvidijo kaj bodo občani izgubili, če se njihovi politiki ne bodo sposobni dogo- voriti in izboriti za regijo, mo- rali poslati v tista podjetja kjer sta oče in mati izgubila delo, doma pa imata dvoje ali troje šolo obveznih otrok." Tednik: Ali nam lahko po- veste kaj več o načinih financi- ranja regionalnega razvoja, ki ga uveljavljajo v evropski skup- nosti in bi ga lahko bili deležni tudi mi? Dr. Čelan: "V EU strmijo za uravnoteženim regionalnim razvojem, ki ne predstavlja samo socialne norme, temveč zagotavlja dinamični razvoj ce- lotne skupnosti. Prvotni razvo- jni vzvodi, ki so gradili na logi- ki, da se delo seli iz nerazvitih regij v razvite zaradi višjih plač v razvitih regijah in investicije iz razvitih v nerazvite ker je tam cenejša delovna sila, so se pokazali za napačne. Avtorji tega modela so pozabili, da so ob faktorjih dela in kapitala postali pomembnejši faktorji znanja in tehnologij. V EU so napako priznali in jo popravili na ta način, da so menjali sis- tem državnega intervencioniz- ma v posameznih podjetjih in ga nadomestili s posrednimi pomočmi tistim dejavnikom, ki so sposobni krepiti ključne kva- litetne vzvode konkurenčnosti (znanje, tehnologije, kakovost, oblikovanje, itd). Na ta način so dosegli dvojni učinek, saj dobe nerazviti usmerjeno pomoč (ne- finančno in finančno), razviti pa se dodatno zaposlijo na pro- jektih v nerazvitih regijah. Ta model evropska skupnost fi- nančno podpira preko tako imenovanih strukturnih skla- dov, ki so štirje. Prvi, ki predstavlja približno polovico finančnih sredstev je tako imenovani Regionalni sklad (ERDF) in je namenjen podpo- ri podjetništvu v vseh možnih oblikah, drugi je tako imenova- ni Socialni sklad (ESF), ki po- dpira politiko izobraževanja in zaposlovanja in obsega 30 % fi- nančnih sredstev. Agrarni sklad (EAGGF) je namenjen podpori kmetijstvu in obsega 17 % sredstev. Zadnji je tako imenovani Sklad za ribištvo (FIFG) in obsega 3 % sredstev. Slovenija bo ta sredstva lahko črpala, če bo izpolnila pogoje, ki jih zahtevajo v EU. V letu 1999 bomo morali v Sloveniji vzpostaviti regionalna razvojna partnerstva, kar praktično po- meni, da bodo župani morali podpisati skupen dogovor o po- vezovanju preko skupnega raz- vojnega programa. Naslednji pomemben korak je vzpos- tavljanje regionalnih razvojnih agencij, ki bodo zadolžene za pripravo in vodenje projektov. Po vzpostaviti te strukture bomo lahko v letih 2000 do 2002 črpali sredstva programa ISPA, ki podpira ekološke in infrastrukturne projekte. V ko- likor bomo leta 2003 oblikovali regije, vzpostavili regionalne razvojne agencije in postali pol- nopravni član EU bomo lahko črpali vse štiri zgoraj navedene strukture sklade. Omeniti je potrebno, da so v Irski že v letu 1998 pripravili celotne razvojne programe na podlagi katerih bodo sredstva lahko črpali šele leta 2005. V Sloveniji na tem področju torej že krepko zamujamo." POSPEŠITI RAZPRAVO O ZAKONU ZA SPODBUJANJE SKLADNEGA REGIO- NALNEGA RAZVOJA Tednik:Kako je z regionaliz- mom v Sloveniji? Dr. Čelan: "Dosedanja regio- nalna razvojna politika v Slove- niji ni bila dovolj transpa- rentna in učinkovita. Nekaj ar- gumentov lahko najdemo v neoblikovanih pokrajinah/regi- jah, ki nimajo oblikovanih raz- vojnih vizij in strategij. Drug razlog je v napačni oceni vlade, ki je predvidevala, da lahko večijio regionalnih problemov reši preko strukturne ekonoms- ke politike, vodene s strani do- micilnih ministrstev. Vse sku- paj pa se že odraža na zamuje- nih priložnostih, kjer Slovenija prvenstveno izgublja določen del evropske finančne pomoči. V kolikor želimo izboljšati nas- talo situacijo bo potrebno pos- pešiti razpravo o Zakonu za spodbujanje skladnega regio- nalnega razvoja. V naslednjem koraku je nujno potrebno pre- razdeliti proračunske postavke posameznih ministrstev, ki iz- vajajo regionalno razvojno poli- tiko. Na lokalnem nivoju pa je potrebno čim prej doseči dogo- vor o skupnem razvojnem partnerstvu znotraj regije Spodnjega Podravja. Naša regi- ja bi se s tem lahko pridružila postopnemu trifaznemu črpan- ju finančnih pomoči s strani EU fondov." Tednik: Kakšna je vaša ocena pripravljenosti naše lokalne skupnosti? Dr. Čelan: "Pogovor županj ki je bil 26. februarja, mi w\m veliko upanja, da je dozorelo spoznanje o nujnosti partners- kega povezovanja. Posveta so se udeležili skoraj vsi župani ozi- roma njihovi zakoniti zastopni- ki. Sklepi razprave so pokazali, da je v prvi fazi potrebno doseči podpis dogovora na lokalnem nivoju o povezovanju. V regiji bo potrebno zagotoviti in vzpostaviti ustrezno regionalne razvojno agencijo, v kateri bode zaposleni usposobljeni zi pripravo in vodenje razvojni! projektov. Naša prednost prec drugimi regijami je v tem, di smo pred leti ustanovil Znanstvenoraziskovalno sre dišče Bistra Ptuj, ki že opravlji dela in naloge regionalne razvo jne agencije. S posameznim občina bo potrebno dogovorit še model sodelovanja in sofi nanciranja te institucije. P< sprejetem dogovoru bo potre bno dopolniti razvojni progran regije, ki je v obliki delovneg: osnutka že pripravljen v ZRI BISTRA Ptuj. Tako dopolnjei program bo osnova za črpanj EU sredstev, v okviru že obsto ječega PHARE programa, ki g v naši regiji izvaja Ministrstvi za delo, družino in socialne za deve v sodelovanju s stro kovnjaki iz Irske." Ptuj - središče regije? Foto: Črtomir Goznik ■ . . .jI Karltas - Sv. Ožbalt Potrčeva 22 (v pravni sveto- valnici), vam tudi letos nudi brezplačno pomoč pri izpolnitvi davčnih napovedi za odmero do- hodnine za leto 1998: v sredo 17. 3. ter v petek 19. 3. od 8.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 17.00 ure. S seboj prinesite: osebno Izkaznico, davčno številko, sporočilo izplačevalca o izplačanih OD v letu 1998, sporočilo PIZ (pokojninsko inva- lidsko zav.), podatke o katastrskem dohodku (davčna uprava), podatke o vzdrževanih članih (njihovo davčno številko.) TEDNIK - Četrtek, 11. marec 1999 17 PO NAŠIH KRAJlHi PTUJ / 129. OBČNI ZBOR GD PTUJ Pred iubileiem osamljeni člani prostovoljnega gasilskega društva Ptuj, ki bodo pri- hodnje leto slavilo 130-letnico humanega delovanja, ne more- jo dojeti, da se ob županu in treh podžupanih njihovega 129. občnega zbora minulo soboto, 6. marca, ni udeležil prav nobe- den funkcionar mestne občine. Tudi predstavnika policije in reševalcev so pogrešali, saj so v minulem letu opravili veliko dela tudi skupaj z njimi. Zato so skupaj s svojimi gosti iz pobratenih in sosednjih gasilskih društev kritično ugotavljali, da si tega zagotovo niso zaslužili, saj njihovo humano delo in pripravljenost dan in noč temelji izključno na prostovoljstvu. Kot je povedal predsednik GD Martin Vrbančič so si v lanskem letu prizadevali za iz- boljšanje medsebojnih odno- sov, kar jim je v veliki meri us- pelo, saj se v gasilski dom vrača vse več tistih gasilcev, ki jih že nekaj let ni bilo blizu. V društvu je trenutno 64 članov, veseli pa so trenda naraščanja članstva. Toliko bolj, ker so na občnem zboru v svoje vrste sprejeli 7 novih članov. Veliko truda so vložili tudi v temeljno in dopolnilno izobraževanje, pa tudi v praktično usposabljanje gasilcev. Ob tem je pomembno, da je 18 njihovih gasilcev pridobilo mednarodni certifikat o uspo- sobljenosti s hidravličnim orodjem za reševanje v promet- nih nesrečah, ki jim ga je na občnem zboru izročil predstavnik nizozemske firme Hollmatro. V zadnjem letu so se tudi dodatno modernizirali, saj sodi med večje investicije dograjen sistem tihega alarmi- ranja. Z njim so zagotovili vsa- kemu operativnemu članu ga- silske enote peager ali prenosno UKW postajo. Del sredstev pa so namenili tudi za nakup računalnika s pripadajočo spe- cializirano programsko opre- mo, ki ga danes že s pridom uporabljajo. Med drugimi ak- tivnosti pa so veseli tudi tega, da jim je po dolgih letih priza- devanja končno uspelo urediti tudi društveno kroniko. Tudi poveljnik društva Rudi Topolovec je postregel z zani- mivimi podatki. Med drugim je povedal, da so na znak alarma v lanskem letu opravili kar 105 izvozov zaradi prometnih nes- reč, 51 izvozov je bilo zaradi požarov, 12 zaradi malomarne- ga ravnanja s kurilnim ali odpadnim oljem, ter 11 zaradi pomoči pri odpiranju stano- vanj. Več dni so aktivno so so- delovali tudi v dveh vodnih ujmah in pri tem opravili kar 13 izvozov. Prek 700 gasilcev je sodelovalo v teh akcijah in za to žrtvovalo prek 1200 prostovol- jnih delovnih ur, ter prevozilo so prek 1600 km. V razpravi smo med drugim slišali dokaj neobičajno resni- co, da je gasilsko društvo Ptuj edino na širšem ptujskem in ormoškem območju, ki nima lastnega gasilskega doma. Čep- rav so imeli nekoč svojo parcelo in svoj gasilski dom, so ostali brez enega in drugega, saj je na tem mestu zrasel Pošta center. Po opravljeni delitveni bilanci so ostali le 42 % lastniki pred leti novozgrajenega gasilskega doma Ptuj. In čeprav se sliši še tako neverjetno, so v svojem ga- silskem domu le še gostje. Ob vsem pa je razveseljivo tudi dejstvo, da so na občnem zboru podelili listini častnega člana Alojzu Sikerju in Alojzu Koroščcu, ob 70-letnem življenskem jubileju so se s pri- ložnim darilom spomnili Alo- jza Korošca in Konrada Maho- riča. Ob koncu so podelili še posebna pisna priznanja za več kot 150, 300, 500 in več gasils- kih akcij. Priznanje za več kot 500 gasilskih akcij je priznanje prejel Alojz Mlakar, za več kot 600 akcij Igor Fekonja in Ivan Grahl, nad 700 akcij Rudi To- polocev in Ivan Fekonja. Vsem iskreno čestitamo, še posebej pa Konradu, Marjani in Milanu Mahoriču, ki so prejeli posebno priznanje za za prek 1000 ga- silskih akcij! M.Ozmec Na občnem zboru so ptujske gasilce pozdravili, jim čestitali in se zahvaljeva- li predsednik regijskega sve- ta Franc Simeonov, regijski poveljnik Štefan Vidovič, di- rektor Uprave za obrambo Ptuj Stanko Meglic in Franc Predikaka, svetovalec župa- na mestne občine Janez Mere, požarni inšpektor Ka- rel Veršič, predsednik Zveze gasilskih društev mestne občine Edi Kozel in Anton Valentin, v imenu Mestne četrti Ljudski vrt Valter Pii- beršek, ter predstavniki pobratenih GD Kozje in Kra- pina. Ptujski gasilci so ponosni na 7 novih članov. Foto: Ozmec Posebno priznanje za prek 1000 gasilskih akcij so prejeli Konrad, Marjana in Milan Mahorič. PTUJ / OBNOVLJENA PRODAJALNA PRESTA Za dvaisetletniio nova podoba Prodajalno Presta Vide Brodnjak v Miklošičevi ulici v Ptuju so zadnji teden v februarju prenavljali. Letos praznuje ta ptujski lokal dvajseto obletnico, v prodajalno kruha so ga spremenili leta 1979. Pred tem je bila na tem mestu krojaška delavnica. Samostojna podjetnica Vida Brodnjak je po 23 le- tih dela v Ptujskih pekarnah in slaščičarnah leta 1992 vzela prodajalno v najem, leta 1997 pa jo je po vračilu denacionali- zacijskim upravičencem, odkupila. V njej delajo štiri delavke in ena pripravnica. Z obnovo, ki ji je v glavnem do- dala elemente iz lesa (lastnica meni, da se kruh in les še kako lepo ujemata), je lokal pridobil tudi količek za sedenje, v katerem lahko obiskovalci posedijo ob ka- vici, sladici ali drugem pecivu ozi- roma pekovskem izdelku. To no- vost so kupci še posebej toplo spre- jeli. Od lani pečejo v Presti tudi kvašeno pecivo, po katerem je zlas- ti veliko povpraševanja ob malici. Dobri kupci v največji ptujski pro- dajalni kruha pa so tudi tujci ozi- roma gostje, ki poleti bivajo v ptujskih Termah. Pozna pa se, da je v pekovski proizvodnji vedno večja konkurenca, zato je tudi boj za kupce velik. Vida Brodnjak od- krito priznava, da najbolj pogrešajo kupce iz podeželja, ki pa danes kupujejo drugje in ne več to- liko v mestu. Ker pa prodajajo kvalitetne izdelke Ptujskih pekarn in slaščičarn, jim kupci zaupajo. Vida Brodnjak je prepričana, da vsako mesto, tudi Ptuj, potrebuje specializirano prodajalno kruha, zato se je s še toliko večjo vnemo lotila obnove, ki so jo kupci že prve dni dobro sprejeli. MG ^■■odajalna Presta v novi podobi Foto: M. Ozmec 18 četrtek, 11. marec 1999 - TEDNIK ZA KRATEK CAS Info - glasbene novice! Info - kviz (joUivo veste, kdo jf na sliki, l/ic/itc elasovnici). vpišite otigt)- vor. in ee vam bo sreea naklotijc- iia, vam bodo v prodajalni Teh- nika Hmonc Merkurja l'tuj po- darili zgoščenko. Da je bil pred štn inajstimi dnevi na lotografiji RUC'K"N BANI), je ugotovil tudi SIMEON (iONC, (;olob«va 4 Ptuj. Česti- tamo! Odgovore na dana.šnje vpra.šanje pošljite (ali prinesite) na: Ured- ništvo Tednika, p.p. '■)'>, 2250 Ptuj. Rok: četrtek, 18. marca. Pomladi se bo začela prebujat nara- va in takrat se bodo prebudili tudi glasbeniki, to pa pomeni, da se nam v Ljubljani obetata vsaj dva vrhun- ska koncerta. 11. aprila bo v dvorani Slovana na Kodeljevem nastopila pop/rock skupina THE CARDIGANS in 7. junija bo na štadionu za Bežigradom nastopila heavy metal skupina METALLICA. Če bo vse po sreči pa bosta pri nas koncertirala tudi BOB DYLAN in ALANIS MORIS- SEHE. Britanski band THE PRETENDERS je v 90. uspevala le z eno uspešnico TLL Stand by you, ki jo najdete tudi na nji- hovem super albumu Last of the Inde- pendence. Odlični band ponovno piha na dušo v čudoviti ljubezenski baladi LOVING YOU IS ALL I KNOW katero je napisala znana Diana VVarren in se nahaja v filmu The Other Sister. Ameriško skupino KISS pa množice takoj spoznajo po premočnem make up-up-up ali šminki po nevsakadnjih oblekah. Glasbeni poljub pošilja sku- pina z akustično in tehnično obdelano pop/rock skladbo I FINALLV FOUND MY WAY ***, ki jo odlično dopolnju- jeta violinski in klavirski del. Kanadska zasedba CRASH TEST DUMMIES je pred leti "jamrala" v pe- smi Mmm Mmm Mmm Mmm. Tri leta so Dummies pripravljali novi projekt in njihova novost nosi naslov KEEP A LID ON THINGS *** ter se preveč naslanja na določene sodobne računalniške ročk prizvoke. R.E.M. so dolga leta veljali v ZDA za najboljši neodvisni ročk band in prav neverjetno popularni so postali z uspešnico Loosing my Religion. Značilni zvok in vokal mikea Stipea prinaša pesem AT My MOST BEAUTI- FUL **** iz albuma Up. Švedski pevec EAGLE EVE CHERRVje brat od znane pevke Nenah Cherry. Talentirani EAGLE prihaja iz glasbene družine in njegova nova pop/rock po- pevka PERMANENT TEARS *** pri- naša dokaj težko melodijo ter melan- holično besedilo. Potencialni kupci glasbe smo vsi, ven- dar tokrat naštevam nekajj najboljših albumov meseca februarja: Big Big World - EMILIA, Love Songs - DR. HOOK, No Exit - BLONDIE, Privacy - OPHELIE WINTER, Fan Mail - TLC, Heaven - DOUBLE YOU, Baby One More Time - BRITNEV SPEARS, From Q with Love - QUINCY JONES, Dosage - GOLLECTIVE SOUL, Have A Niče Day - ROKEHE, Message In the Bottle - SOUNDTRACK. Švedska pevka JENNIFER BROWN pa zveni zelo znano, saj bi jo po stilu glasbe lahko uvrstil med Jennifer Pai- ge in Donno Levvis. Gospa BROWN ima za sabo močno producentsko eki- po, ki se je zelo potrudila v pesmi TU- ESDAV AFERNOON v kateri se na prav prikupen način mešata kla- sičen pop in r & b. Ameriška pevca JOEV MclNTYRE-a se nekateri prav gotovo še spominjate iz najstniške skupine New Kids on the Block. Zrelejši JOEV se je voklano za- res potrudil v prijetni popevki STAV THE SAME **** in je z dušo zapel to soul har menijo. Britanski pevec KAVANA je ob pevcu Justinu največji potencial glasbene založbe Virgin. KAVANA ostaja v po- pevki WILL VOU WAIT FOR ME *** v znanih osladnih pop vodah ali ritmih. Nemški as SASH! je izredna stalnica v svetu disco glasbe in kar nekaj časa že niza uspešnice, ki so se začele s komadom Encore Dne Fois. Studijski glasbenik se je spet igral s svojimi "stroji" in nastal je še eden sodobni komad z naslovom GOLOUR THE VVORLD Nemška štanc fenomen imenovan MODERN TALKING je lani udaril s svojo priredbo komada Vou're my He- art, Vou're my Soul in albumom Cack for Good. Dieter Bohlan in Thomas Anders sta ponovno k sodelovanju povabila popularnega raperja Kray- zeeja in skupaj promovirajo ritmično znan komad VOU ARE NOT ALONE *****, ki prinaša s sabo obilo pozitiv- ne energije, ki jo bo moč najti tudi na duetovem novem albumu z naslovom Alone. David Breznik POPULARNIH 10 1. Baby One More Time - BRITNEV SPEARS 2. Strong Enough -CHER 3. Pretty Fly (For a White Guy) - THE OFFSPRING 4. Nothing Really Mat- ters - MADONNA 5. Wish I Coluld Fly - ROXETTE 6. It's not Right but it's O.K.; -VVHITNEVHOUSTON 7. Maria - BLONDIE 8. As - GEORGE MICHAEL &MARYJ.BLIGE 9. Written in the Starš - ELTON JOHN & LE- ANN RIMES 10. Erase/Rewind - THE CARDIGANS Lestvjco POfHJLAR-i MIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večer- nem sporedu radia Ruj. e>yw/grff dopisniki ZELENA LONČNICA Pripeljali so me v cvetličarno. Pos- tavili so me k velikemu oknu. Prišli so trije fantje in prosili prodajalko naj jim priporoča cvetlico, ki ni pre- več občutljiva. Cvetličarka gre od cvetlice do cvetlice in jim razlagala, kako se cvetlice negujejo. Pokazala je name in takoj sem jim bila všeč. Odpeljali so me domov in postavili v velik in svetel prostor. Takoj mi je bil prostor všeč. Vsak dan mi brišejo liste, ki so veliki, rumeno zeleni. Za- livajo me enkrat na teden, kar mi za- dostuje. Prostor je primerno vlažen in topel. Vsi so zelo ponosni, ker sem dobila že dosti novih in lepih listov. Tudi jaz sem vesela, da tako skrbijo zame. Tina Turk, 3.r OŠ HAJDINA PRI RAZREDNI um Ob petkih imamo pred poukom razredno uro. Prejšnji teden ni bilo našega učitelja - razrednika, predvi- devali smo, da bomo razredno uro preživeli po svoje. Nekateri smo pi- sali nalogo, drugi so si metali gobo za birsanje table. Vrata so se odprla, vsi smo začudeno pogledali: "Dober dan, danes bom jaz vodila razredno uro. Ime mi je Urška," je prijazno dejala. Tina jo je vprašala: "Ste vi tista Urška iz pesmi Povodni mož?" Z nasmehom nam je odvrnila: "Ja, prišla sem iz Ljubljane." Sedla je na stol, kjer sedijo učitelji. "Kako to, da živite, če pa ste utonili?" je vprašala Alenka. "Nisem utonila, ampak sem živela pri povodnem možu," je deja- la čez čas. Nekaj časa smo bili tiho in občudovali njeno lepoto. Imela je skodrane lase, njihova barva je bila oranžna in svetleča. Oblečena je bila v razkošno obleko. Potem je vstala in nas vprašala po imenih. Ko smo se ji vsi predstavili, je spet sedla na stol in vzela v roke redovalnico. Vsi smo pogledali na mize, saj nas je bilo sram, da bi videla naše ocene. "Kaj pa je narobe?" nas je pogledala. Vseeno je odprla redovalnico. Ko je pogledala na prvo stran, se je na- smehnila. Dejala je: "A zato ste vsi pogledali v mize?" Takoj je zaprla redovalnico. Pogledala sem na uro in rekla: "Samo pet minut še imamo do zvonenja." "Zakaj pa še ne bi prišla peto uro k nam?" je Urško vprašala Polona. "Na žalost ne mo- rem. Moram nazaj v Ljubljanico. Pa tudi prva stran redovalnice je precej žalostna!" In že je ni bilo več. Kaj mislite, bi še prišla, če bi... Tadeja Srebot, 7.b OŠ CIRKOVCE UBOGI MEDVED Ko zagledaš ostrega medveda, zbeži proč, da ne boš vroč. Če te dobi, te s svojim velikim gobcem prav z užitkom zdrobi. A jaz se ne dam, pobegnem mu vstran, mu v hišo zbežim, se v zid zaletim. Velika bunka mi zraste na glavi. Ko jo medved zagleda, se hitro odpravi. Prestrašen, preplašen drvi naokrog, ko zadene v drevo, ostane brez nog. Ubogi medved se zdaj brez nog plazi naokrog. Pa pride zdravnik, ga reši na štrik. Tea Holc, 3.b, OŠ KIDRIČEVO LUJZEK Dober den, vsoki den! Gnes pa je nedela 7. marca. Jutri bo 8. mere dan žena in žensk nasploh. Moji Mici bon natrga šopek zvunčkov in ji reka, da man jo rad boj kak včeraj in manj kak jutri. Eni, ki sploh ne vejo kaj bi radi, bi radi toti ženski praznik vrgli na smetišče bivšega sistema pa sploh ne vejo, da toti mednarodni praz- nik nema čista nič skupnega s ko- munističnim sistemom. Zmislili so si mutertag ali po domočem materinski dan, ki pa je zlo kri- vičen do tistih žensk, ki iz enega ali drugega vzroka nemrejo mate- re grotati in ostonejo pač samo ženske. Seveda pa so ženske in tudi moški zato, da praznuvlemo obo tota ženska svetka. Bo pač dvakrat veselo in vsaj dvakrat na leto bomo moški svojim vijolicam pozornost izkozali, če glih bi mo- rali to nareti vsoki den in seveda Ženske tudi to gverati moškim. Poglednimo še malo v naš parla- ment. Nič novega. Interprefukaci- je, pardon interpelacije se nadaluvlejo, ministri se mejovlejo kak gate na ritih. Borba za oblost je čim duže boj ojštra. Stranke si brusijo nože in si na drugi stroni tudi ližejo riti, seveda za zaprtimi dvermi, da tretja stranka toga ne ve in, da je prevarana kak ženska ali pa moški, ki ji je partner skoča prek krez plot. Jaz se ne čudim, če se naši poslanci s cajtngami po butastih glovah tučejo, saj bi tre- balo včosik v roke kokšno boj trdo orodje ali pa hladno orožje. Pa bodi zadosti politike in strankar- skih bojov za oblost. Na srečo na Našem Suhem bregi to ne pride tak do izraza saj se srečuvlemo s ta pravimi človeškimi problemi, kak asfaltirati ceste, napelati vodo do hiše, zgraditi telefonsko omrežje, popravti mast, ki se podi- ra... Ob takšnih stvareh fkuper stopimo predstavniki vseh strank in vseh forb. Seveda se včosik tudi skregamo pa vseeno boj na kultur- ni ravni kak v parlamenti, ko po- samezni hvalisavci šimflejo vse povprek, sami pa nič haska ne na- redijo. Pa naj bo zadosti! Vsen ženskam želim za nazaj vse dobro in moškim tudi. Srečno Vaš LUJ- ZEK. TEDNIK - Četrtek, II. marec 1999 21 ŠPOKT NOGOMET/ PRIPRAVUALNE TEKME lUmmttJj: li/kmSior TeaHmik 1:2/(h^ STRELCI: 0:1 Balajič /15/, 0:2 Bozgo/19/,l:2Hojnik/83/ ALUMINIJ: Lampreht, Roz- man, Koren, Žolek, Kancler,Zel- ko, Perkovič, Kolar, Hoj- nik,Dončec, Hertiš. Igrali so še: Fideršek, Bezjak, Grbavac. Tre- ner: Branko Horjak. Srečanje v Kidričevem bi naj nogometašem Maribor Teatanika poslužila kot generalka pred der- bijem v Novi Gorici. Po odigra- nem srečanju pa lahko zapišemo, da ta poizkus ni najbolje uspel. Gostje iz Maribora so bili nekoli- ko boljši nasprotnik v prvem polčasu, imeli so terensko pre- moč, vendar pa igra le ni tako ste- kla, kot si je želel mariborski stra- teg Bojan Prašnikar. Prvi zadetek so gostje dosegli po napaki domačega vratarja v 15. Minuti. Štiri minute kasneje pa je Balajič dosegel še drugi zadetek. In to bi bilo praktično vse, razen če ome- nimo še poizkus strela proti domačim vratom Joliča. V drugem polčasu pa je bila igra enakovredna. Gostje iz Maribora se niso preveč trudili in so nekaj- krat pošteno razjezili svojega tre- nerja. Domači so tudi imeli dve priložnosti. Prvo je zamudil Žolek v 60, drugo pa Hojnik v 80. Minu- ti. V 83. Minuti pa je domači ka- petan Hojnik izkoristil nespora- zum Keka in Vuksanoviča in pre- magal nemočnega Stankoviča. Do konca srečanja je dvakrat dobro streljal Šimimdža, vendar njegova strela nista bila natančna. Aluminij: Onontavar Rogoza 2:2 /2:0/ STRELCA: 1:0 Emeršič /5/, 2:0 Emeršič /19/, 1:2 Boškovič /69/,2:2Boškovič/83/ ALUMINIJ: Fideršek, Roz- man, Žolek, Gerečnik, Koren, Zelko, Gorše, Hertiš, Hojnik, Bezjak, Emeršič. Igraliso še: Habjanič, Grbavac, Sambolec. Trener: Branko Horjak. Nogometaši Altiminija so se v predzadnjem pripravljalnem srečanju pred pričetkom tekmo- vanja v 2. SNL pomerili z vodečo ekipo v 3. SNL- sever, Montavar Rogozo. Gostje so se predstavili kot zelo čvrsta ekipa, zato so lahko maloštevilni gledalci v Ki- dričevem videli dokaj dober nogo- met. Kljub temu, da so Kidričani nastopili oslabljeni, so si do de- vetnajaste minute priigrali pred- nost dveh zadetkov. Oba zadetka je dosegel Milan Emeršič. V dru- gem polčasu so nekoliko več od igre imeli gostje iz Rogoze, ki jim je na koncu uspelo rezultat ize- načiti. Neodločeni rezultat je realen, saj sta obe ekipi imeli pri- ložnosti za zadetek. Zmaga in remi nogometašev Drave v okviru .priprav na spomladan- ski del prvenstva so ptujski nogo- metaši minuli vikend odigrali dve prijateljski nogometni srečanji. V soboto so gostovali v Bratoncih, kjer so z 3:0 ugnali domačega tret- jeligaša. V nedeljo pa so na Mest- nem stadionu na Ptuju gostili eki- po MM Brimšvik in se razšli z ne- odločenim izidom. To srečanje je bilo tudi zadnje pred startom prvenstva v drugi slovenski nogo- metni ligi in se bo pričelo to ne- deljo. Ptujčani bodo gostili ekipo Taborja Sežane. Letošnje pripra- ve nogometašev Drave, ki so se pričele 1. februarja so bile nekoU- ko motene zaradi slabih vremen- skih razmer, vendar pa v klubu upajo, da bodo njihovi nogome- taši vsaj tako uspešni, kot so bili v jesenskem delu prvenstva. Danilo Klajnšek 1. SLMN Assaloni Cosmos: PoetovioMila 7:2/2:1/ STRELCI: 1:0 Tesko /9/, 2:0 Tanko /19/, 2:1 Arlič /26/, 3:1 Ibrišimovič /31/, 4:1 Ibrišimovič /41/, 5:1 Kristan /42/, 6:1 Kristan /43/, 6:2 Vidmar /52/, 7:2 Horvat/60/ Poetovio Mila: Komik, Valentan, Presečnik, Arlič, Maksimovič, Vidmar, Vasic, Jerinič, Krajnc, Lazič. Nogometaši Mile Poetovio so gostovali v Litiji pri vodečem moštvi 1. SLMN in srečanje visoko izgubili. Razlog za poraz je potrebno iskati v tem, ker so nastopili v oslabljeni sestavi. Kljub vsemu pa so v prvem polčasu bili boljši tekmec nogome- taši Mile Poetovie, vendar so bili nespretni pred domačim vratarjem. Seveda so to izkoristili domači nogometaši in prišli do minimalnega vodstva. Drugi polčas pa so gostje popolnoma po- pustili in v tem delu prejeli kar pet zadetkov, ter bili na koncu zasluženo poraženi. Danilo Klajnšek Rezultati 2. SLMN vzhod - 16. krog: Tomaž : Marco Polo 5:4, Mizarstvo Širovnik : Orkan Zbe- lovo 6:8, Dobovec : FA Maik 4:3, Vitomarci Petlja : Oplotnica 6:9, DAB Team : Križevci 9:3. Tekma Agrotim : Železne dveri ni bila odigrana zaradi izstopa KMN Agrotim iz lige! Lestvica 1. TOMAŽ 16 14 O 2 95:45 42 2. ORKAN ZBELOVO 16 14 O 2 97:48 42 3. DOBOVEC 16 11 2 3 91:59 35 4. MIZARSTVO ŠIROVNIK 16 10 O 6 96:75 30 5. VITOMARCI PETLJA 16 8 1 7 85:83 25 6. FAMAIK 16 6 2 8 90:87 20 7. MARCO POLO 16 6 2 8 66:69 20 8. OPLOTNICA ITT 16 6 2 8 72:90 20 9. DAB TEAM 16 6 C 10 79:87 18 10. KRIŽEVCI 16 5 1 10 64:68 16 11. ŽELEZNE DVERI 15 3 O 12 42:75 9 12. AGROTIM KASKO 15 1 O 14 29:120 3 Reziiltati veteranske in rekreacijske lige male- ga nogometa MNZ Ptuj 5. krog veteranska liga - zaostala tekma: Zamuda : Tarok 4:1. Končnica veteranska liga: Zamuda : Majšperk 5 : 4. Končnica rekreacijska liga: Majol- ka:Podlehnik5:l. Končni lestvici: veterani 1. ZAMUDA 6 6 0 0 40:10 18 2. MAJŠPERK 6 4 0 2 32:20 12 3. PODLEHNIK 5 3 0 2 11:24 9 4. MARKOVCI 5 113 10:13 4 5. TAROK 5 1 O 4 7:13 3 6. SESTRŽE 5 0 1 4 11:31 1 Rekreacija 1.MAJ0LKA 5 4 1 0 21:5 13 2. PODLEHNIK 5 2 12 12:13 7 3. SESTRŽE 4 2 0 2 10:11 6 4. PRISTAVA 4 1 2 1 17:9 5 5. PTUJSKA GORA 4 0 0 4 3:25 O Najboljši strelec: veterani 15 - Stanko Glažar (Zamuda). Rekreacija: 8 - Renato Bračič (Majol- ka). Franc Slatič MURSKA SOBQTA / 1. TURNIR ZA DRŽAVNO PRVENSTVO V KICKBOXU Slavilo sedem Ptujianov Po kratkem premoru se je ponovno pričela se- zona kickboxerjem. Prvi turnir za državno prvenstvo v light kontaktu za deklice in dečke ter semi kontaktu za mladince in člane je bil pretekel! vikend v Murski Soboti. Udeležili so se ga tudi člani KBV Ptuj in Ormož. Domov so prinesli skupaj kar 29 odličij. Predvsem pa so se izkazali tudi borci iz Ormoža. Semi kontakt - deklice do 35 kg: 1. Sabina Ko- lednik (Ptuj) 2. Desa Repič (Ptuj) 3. Anja Petršič (Ormož) do 40 kg: 1. Sonja Vuletič (Vukelič) 2. Andreja Cafuta (Ptuj) do 45 kg: 1. Laura Maksimovič (Ptuj) Dečki do 32 kg: 2. Denis Šamperl (Ptuj) 3. Matjaž Kaluža (Ormož) Do 40 kg: 2. Jurček Horvat (Ptuj) 3. Siniša fiilič (Ptuj) Do 48 kg: 1. Jure Volgemut (Ptuj) 2. Svit Zvonar (Ptuj) Light kontakt - mladinke do 60 kg: 1- Mateja Eriač (Ptuj) Nad 60 kg: 1. Nadja Šibila (Ptuj) Mladinci do 63 kg: 2. Miha Potočnik (Ormož) 3. Denis novak (Ormož) Do 71 kg: 1. Kristjan slodnjak (Ptuj) Člani do 57 kg: 2. Matjaž Brumec (Ptuj) do 63 kg: 1. Danilo Korotaj (Ormož) 2- Tomaž Masten (Ormož) do 69 kg: 3. Milan Koro- na) (Ormož) do 74 kg: 3. Marko Rotar (Ormož) do 84 2. Smiljan Lukman (Ormož) 3. Mano Finžgar (Ormož). Milan Krajnc KOLESARSTVO V vodstvu Miran Kelner Kolesarji perutnine Ptuj so bili tudi minuli vikend na tekmovanju v Umagu in bili ponov- no uspešni. Ekipa ptujske Perutnine do 23 let se je ponovno dobro odrezala, predvsem pa je v krožni dirki, ki je veljal kot kriterij pokazala dobro taktiko, ki je njihovemu kolesarju Mira- nu Kelnerju omogočila drugo mesto. V skup- nem seštevku pa je v vodstvu Miran Kelner z devetimi točkami prednosti. Zelo dobro so vo- zili tudi starejši mladinci, saj so kar trije Ptujčani bili v ospredju. Pri mlajših mladincih pa je Aldo Ilešič osvojil drugo mesto. UVRSTITVE KOLESARJEV PERUTNINE PTUJ: DO 23 LET: 2. Mesto Miran Kelner, 5. Rado Rogina, 13. Matej Marin. STAREJŠI MLADIN- CI: 2. Gregor Zagorc, 3. Matjaž Finšgar, 4. Gre- gor Gaz\'oda, 10. Andrej Omulec. MLAJŠI MLADINCI: 2. Aldo Ilešič, 6. Bojan Potrč, 18. Denis Petek DEČKI A: 13. Nino Brtmčič. Skupna uvrstitev po treh dirkah: ČLANI DO 23 let: 1. Miran Kelner, 4. Rado Rogina. STA- REJŠI MLADINCI: 1. Matjaž Finšgar, 5. Gre- gor Zagorc, 7.Gregor Gazvoda, 15. Andrej Omu- lec. V italijanskem mestecu blizu Trsta, Logineru je bila močna mednarodna kolesarska dirka, na kateri je sodelovalo 200 kolesarjev. Miran Kel- ner je osvojil 25, Šime Pocmja pa 29 mesto. Danilo Klajnšek ROKOMET / 1 B SRL Kibnka: Velika Hedelja 23:21 VELIKA NEDKUA: Kovačec, Belšak 7, R. Mesarec 5, Irofenik, Potočnjak, Kumer, Bezjak 4, Planine 1, Kokoi, Belec, Pisar, A. Mesarec 4. Rokometaši Velike Nedelje so gostovali v Ribnici, kjer so se v derbiju tega kroga pomerili z is- toimeno domačo ekipo. Srečanje je bilo pomembno za oba nasprot- nika, saj zmaga katerekoli moštva pomeni, da se je to praktično uvr- stilo v 1. SRL. Nabito polna dvo- rana v Ribnici je bila vsekakor vzpodbuda za domače, da so dali vse od sebe, toda gostje iz Velike Nedelje se niso predali. V sredini prvega polčasa so povedi i z dve- ma zadetkoma prednosti /6:4/, vendar pa do konca prvega polčasa niso vzdržali in domači so ta del igre dobili z zadetkom pred- nosti. V drugem polčasu se je vne- la prava borba na igrišču, saj je vsaka od ekip čim prej želela priti do večje prednosti, kar bi pomeni- lo miren zaključek tekme. Toda to so bile samo želje. V 52. Minuti so rokometaši Velike Nedelje ponov- no povedli, toda domači so ponov- no prešli v vodstvo. Ob vodstvu Ribnice in izključitvi A. Mesarca pa ni več šlo in pomembno zmago so dosegli rokometaši Ribnice. S tem porazom, ki so ga doživeli ro- kometaši Velike Nedelje še ni ko- nec upanja po uvrstitvi v prvo slo- vensko rokomemo ligo, saj mora- jo ostati na drugem mestu, ki še vodi v kvalifikacije. imKPtui:Pomurka 27:29/12:13/ MRK PTUJ- Krauthaker, Dje- kič 2, A. Z^ajšek 3, B. Za j šek, Ka- fel 6, Bračič 1, Kac, Potočnjak 6 /5/, Kotar 7, Stražišnik 2, Mla- kar, Miličič. Trener : L Hrupič. To bi naj bil pravi derbi drugega dela prvenstva med drugo- uvrščeno ekipo Ptuja in Pomurko. Ptujčani so želeli gostom vrniti za poraz v prvem delu prvenstva, ob tem pa tudi videti koliko je v tem trenutku močna njihova ekipa. Za domače rokometaše je bil začetek srečanja uspešen, saj so zelo do- bro zaigrali ter povedli in držali niti igre v svojih rokah do sredine prvega polčasa. Njihova prednost je znašala že tri zadetke. Potem se jim je nekoliko ustavilo in to so gostje izkoristili in uspeli dobiti prvi del igre z minimalno pred- nostjo. Drugi pa je imel čisto dru- gačen potek, predvsem pa je bil v znamenju slabega sojenja Požežnika in Repenšeka, ki sta krojila pravico zares po svoje. Gostje so na začetku drugega polčasa povedli z tremi zadetki razlike. Domači so igrali vztrajno in se jim približali na samo zade- tek zaostanka. V 49. Minuti je moral na tribimo domači tehnični vodja Kolednik in začel se je sod- niški ples, ki je kulminiral v 57. minuti, ko sta sodnika brez prave- ga razloga izključila še Kotarja, ki je samo stal ob igralcu. Seveda takšnega pritiska niso vzdržali mladi domači igralci in so popus- tili, tako da so si gostje priigrali štiri zadetke prednosti in jasno je bilo, da bodo zmagali, ker so ver- jetno morali. S tem porazom pa za rokometaše Ptuja še ni nič iz- gubljenega, saj so na drugem mes- tu in zanesljivi udeleženec končnice tekmovanja za naslov prvaka v 2. SRL- vzhod, kjer lahko še vse nadoknadijo. Vuzenita: PYramidia 23:36 /9:17/ PjTamidia: Valenko, M. Šan- dor 2, Osterc 5, Roškar, I. Ivančič 2, Žnidarič 7, F. Šandor 1, Strbal, D. Ivančič 11, Cvita- nič, Firbas 8, Sok. Rokometaši Pyramidie bi sicer morali gostovati v Slovenj Grad- cu, vendar so bili njihovi nasprot- nik Vuzenica domačin v športni dvorani v Gorišnici. V tem srečanju so veljali za favorita ro- kometaši Pyrainidie. Samo srečanje je bilo samo na začetku izenačeno, nato pa so domači ro- kometaši zaigrali tako kot znajo in razlika je po prvem delu igre znašala osem zadetkov. Tudi v drugem polčasu je bila igra po- dobna. Gostje so nekoliko bolje zaigrali zopet na začetku dela tega dela igre, nato pa je ponovno prišla do izraza boljša kvaliteta in predvsem pripravljenost rokome- tašev Pyramidie, ki so na koncu dosegli visoko zmago. ŠHrPfvf;V;as Šenfjfernef 28:76 /13:6/ ŽRK Ptuj: Vidovič, Boj 1, N. Potočnik 1, Šijanec 6 , Pucko 1, Bezjak, Majerič 5, Mlakar^, Petek 9, Maračič 5, Gregorec, Zampa. Trener: Milan Baklan. Rokometašice Ptuja nadaljujejo z zmagovito serijo in dobrimi igrami v drugem delu prvenstva v 2. Slovenski rokometni ligi. Tako so proti Šentjeneju dosegle že četrto zaporedno zmago. Ponovno so zelo dobro zaigrale na začetku srečanja in prišle do visokega vodstva, ki so ga do odhoda na od- mor povečale na sedenm zadet- kom, ter z tem praktično napove- dale zmagovalca srečanja. Na zalčetku drugega polčasa so nare- dile nekaj napak in gostje so to iz- koristile, ter se domačim pri- bližale na samo tri zadetke pred- nosti /13:10/. To pa je bilo prak- tično vse, saj so potem rokome- tašice Ptuja ponovno vzele stvari v svoje roke. Želo dobro so zaigrale v obrambi, terv napadu neusmil- jeno polnile mrežo gostujoče vra- tarke. Tako je ob koncu srečanja razlika narastla na dvanajst zadet- kov prednosti za mlade rokome- tašice ŽRK Ptuj. Danilo Klc^nšek STRELSTVO Sedmo kolo v Ljubljani SD Olimpija je v soboto v Ljubljani organizirala 7. kolo državni lige za pionirje in mlajše mladince. V kategoriji pionirk je ekipa SD Juršinci nastreljala 495 kr., kar je njihov letošnji najboljši rezultat in se uvrstila na 5. mesto. Posamezno pa so dosegle nas- lednje rezultate: Alenka Plohi 167 kr., Nina Pavlin 165 kr., Saša Ca- futa 163 kr.. V konkurenci mlajših mladincev v streljanju z zračno puško pa je ekipa SD Juršinci že drugič zapored osvoji- la drugo mesto z odličnimi 972 kr.. V konkurenci mlajših mla- dink je že tretjič zapored zmagala Sonja Raušl s 343 kr. in je prevze- la tudi skupno vodstvo. Staška Benko je nastreljala 297 kr. in je zasedla zelo dobro sedmo mesto. Med mlajšimi mladinci je Simon Simonič nastreljal 332 kr. in se prav tako uvrstil na sedmo mesto. Zadnje kolo bo na sporedu 20. in 21. marca v Kranju. P.D. Liga treh dežel v Čakovcu je bilo izvedeno 7. kolo lige treh dežel v športnem streljanju standard zračno puško, v ligi nastopajo ekipe iz Avstrije, Hrvaške in severno-vzhodne Slo- venije. Iz ormoškega področja nastopata ekipi strelskega društva Ormož in SD Tovarne Sladkorja Ormož. Ormožani so nastreljali odličnih 1699 krogov. Za ekipo so streljali Stiven Vočanec 573 kro- gov, Andrej Stanič 570 krogov in Matjaž Haljanič 556 krogov. Eki- pa SD TSO je nastreljala 1675 krogov za ekipo so streljali Alek- sander Premuš 565 krogov, Boris Hergtila 557 krogov in Dr. Vesna Mele 553 krogov. ML TENIS Ajda finalistka OP Radencev do 16 let Zimska sezona, ko igralke in igralci tenisa tekmujejo v dvora- nah in pod teniškimi šotori, je pred zaključkom. Mlade tekmo- valke TK Ptuj so se tudi v tem času izkazale z dobrimi rezultati na turnirjih in prvenstvih Teniške zveze Slovenije. Ajda Brumen, ki je po izjemno uspešni sezoni do 14 let pričela igrati v višji kategoriji do 16 let, nadaljuje z rezultati, ki jo uvrščajo v krog reprezentance Slovenije. Na OP Domžal se je meseca januarja uvr- stila v polfinale, na dvoranskem državnem prvenstvu do 16 let v Celju meseca februarja pa je v četrtfinalu z 2:1 v setih izgubila s Tadejo Šibila Mojzer (TK Branik Maribor). Na OP Radencev, ki je potekalo od 6. do 8. marca v no- vem teniškem centru, se je Ajda v zelo močni ^konktu-enci po zma- gah proti Žani Tomažič (ŽTK Ljubljana), Nini Knavs (TK Bombač Ljubljana) in Mojci Mi- leta (TK Branik), katero je prema- gala prvič v karieri, uvrstila v fi- nale ttirnirja. V finalu je bila z re- zultatom 2:1 v setih močnejša Ines Globočnik (TK Celje). Na turnirju se je izkazala tudi Tjaša Kovač, ki se je po zmagah proti Bartuljak (TK Kamnik) in Saši Britovšek (AS Velenje) uvrstila v četrtfinale, kjer je bila uspešnejša Ajda Bagola (ŽTK Ljubljana). TKPtuj ODBOJKA Marseh Infond Meltal 0:M /3:15,13:15,8:15/ Marsel Ptuj: Terbuc, Prauhart, Zunkovič, Blažič, Pustos- lemšek, Vindiš, Frumen, Kosi, Krebs, Šerona. V predzadnjem krogu rednega dela tekmovanja v 1. A DOL za ženske so odbojkarice ptujskega Marsela gostile ekipo državnih prvakinj iz Maribora. Srečanje so po šestdesetih minutah domače odbojkarice izgubile. Gostje so prišle na Ptuj trdno odločene, dal dosežejo zmago. Koliko jim je ta pomenila, pove podatek, da je gos tujoči trener ves čas srečanja igral z najboljšo šesterko. V prvem nizu, ki je trajal slabih deset minut igre smo videli zelo dobro igro gostij in slabo domačih, ki jim ni nič uspevalo. V tem nizu so osvo- jile samo tri točke. Po izenačenem začetku v drugem nizu je pono\- no sledilo obdobje izvrstne igre gostij,ki so povedle že 2:10 in je ka- zalo ponovno na hiter konec. Toda ptujčanke so se prebudile in na- redile dobro selijo, ter uspele rezultat izenačiti na 11:11. V zakl-j jučku te igre pa je prišla do izraza večja izkušenost in zbranost gos- tij, ki so le uspele dobiti ta niz. Tretja igra je bila izenačena vse do rezultata 7:7. Do točke se je težko prihajalo, bile so številne menjav^ servisov in lepih udarcev. Mariborčanke so v tem trenutku pač boljše moštvo in so dobile tudi tretjo igro, ter osvojile novi par točk. So pa v tem srečanju odbojkarice Ptuja dokazale, da na treniii- ke lahko zaigrajo zelo dobro. | Danilo Klajnšek SERVIS SMUČI, KOLES IN TENIS OPREME Šport servis Davorin Munda, s.p. Slovenski trg 1,2250 Ptt«, tel.: 062(778-587 APAČE / BODO NA GMAJNI RESNIČNO ŠIRILI IN MODERNIZIRALI Čeprav so v Apačah še do pred kratkim bili prepričani, da s posodobitvijo vojaškega strelišča ne bo nič, so se vendarle zmotili. Obstoječe strelišče, ki je na apaški gmajni že vse od leta 1965 in morda še kakšno leto zra- ven, naj bi Ministrstvo za obrambo moderniziralo, vendar natančen datum in opis del v javnosti še nista znana. Ideja o gradnji vojašnice tipa Nato izpred dobrih petih let je vsaj zaenkrat pozabljena, od leta 1995, ko so bili v Apačah zadnji javni pogovori med ministrstvom in kraja- ni, pa se tudi ni nič premaknilo. i Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je vaščane razburila izjava župana mesta Maribora Borisa Soviča, da naj bi se tanki iz Ma- ribora selili v Apače. Od tod na- prej se zgodba torej znova zaple- ta. Vaščani si jo razlagajo po svo- je, vodstvo krajevnega odbora prav tako, na občini Kidričevo pa pravijo, da je o zadevi treba trezno razmisliti in stopiti v kontakt z obrambnim mi- nistrstvom. Dovolj dober začetek za to je bil že prejšnji teden, ko so za skupno mizo sedli predstavniki vasi, člana občinskega sveta in vodstvo občine Kidričevo na čelu z županom Alojzem Špra- hom. Občinski svetnik Branko Valentan se je spraševal, kje in kakšne neki so pravne podlage, da naj bi se že v prihodnjem letu tanki iz Maribora selili v Apače, in kakšno stališče pri tem zavze- ma kidričevska občina. Zanima- lo ga je, kdo neki bo poskrbel za škodo, storjeno Apačanom, če so morda narejene študije o vplivih in pozitivnih plateh za občane, in nenazadnje, kaj bi danes po- vedali krajani, če bi o tem odločali na referendumu. Valen- tan je poleg nekaterih očitkov do prejšnjega občinskega vodstva navrgel tudi dejstvo, da naj bi se nekaj na tem področju delalo v tajnosti, da je zraven morda pri- sotna politika, zanimalo pa ga je tudi, ali se sploh še lahko še uprejo strelišču. VOJAŠNICA NE, POSODOBITEV POLIGONA DA župan Alojz Sprah je bil dru- gačnega menja in dejal, da to ni- kakor ni politična zadeva, tem- več v prvi vrsti problem vasi in vaščanoy šele nato občine. Na kratko je obudil spomine na zadnje pogovore o gradnji učnega centra v Apačah, ob tem pa poudaril, da na obrambnem ministrstvu o tem več ne raz- mišljajo, temveč o sodobni ure- ditvi strelišča na 300 metrov za pehotno enoto, tako so mu nam- reč zagotovili pred nekaj dnevi. Kot je povedal, imajo na mi- nistrstvu vsaj za milijardo 300 milijonov tolarjev postavljenih zahtevko^5 ki v prvi vrsti vključujejo kompleksno infra- strukturno ureditev vasi in oko- lice, da pa do novih pogovorov ni prišlo že od lanskega junija, ko je bila v občini na obisku državna sekretarka Marija Ribič. Tidi na sedežu ministrstva v Ljubljani niso uspeli izvedeti kaj novega, le to, da imajo želje po modernizaciji obstoječega po- ligona, dali pa so jim tudi vedeti, da pa so vendarle občani gospo- darji na svoji zemlji. Župan je menil, da naj bi bila v prihodnje zelo pomembna pogajanja, saj bi bilo nesmiselno vse skupaj pus- titi, da gre svojo pot in od tega ne imeti nobene koristi. Oglasil se je tudi predsednik odbora za kmetijstvo v občini Milan Unuk. Po njegovem so lahko krajani Apač upravičeno ogorčeni, ko v časopisu prebere- jo novico o kateri v občini nihče ničesar ne ve. Menil je, da so na nek način v nevarnosti tudi kmetje, sicer pa je dobil infor- macijo, da ima vojska v lasti dobrih 80 hektarjev površin, ne- katere med njimi so po komasa- ciji ostale v zelo slabem stanju. Gmajna je zapuščena, vendar je Unuk menil, da bi nekaterim kljub temu lahko koristila. V občini se bodo še naprej zavze- mali za tisto, kar bo dobro za kraj in ljudi, torej se bodo pos- kušali v največji meri prilagoditi Apačanom. REFERENDUM, ČE BO LE POTREBEN Tudi denacionalizacijski pos- topki na omenjenih površinah še niso razrešeni, to dobro vedo v kidričevski občini, kjer so sicer že sprejeli prostorsko - ureditve- ni plan in so to tudi upoštevali. Franc Skrila, prejšnji predsed- nik občinskega sveta je pojasnil, da so odločitev o vojaških načrtih v Apačah odložili, vse dokler se zadeva ne bo uredila med obrambnim ministrstvom in krajani. Referendum bi prav gotovo bil ena od najboljših odločitev. Občinski svet za tako odločitev vselej vpraša krajane, zato je bojazen Apačanov v tem primeru čisto odveč. Dokler z obrambnega ministr- stva ne bodo dali kakršnekoli pobude o vojaškem strelišču, re- ferendum v Apač ni potreben, je menil član občinskega sveta iz Apač, Božidar Kopušar. Po nje- govem bi bilo še prej dobro pri- dobiti vse uradne zapiske iz zemljiške knjige, sicer pa v Apačah nad streliščem nikakor niso navdušeni. Nasprotno, ka- kim večjim posegom na apaški gmajni odločno nasprotujejo. Brez soglasja občine ne bo šlo, obstajajo pa tudi sklepi občinskega sveta, ki jih je treba spoštovati, pravi Kopušar in do- daja, da je vsak strah in negoto- vost v vasi sedaj zagotovo odveč. Apače s svojo gmajno ostajajo zanimive za pripadnike Slo- venske vojske, saj domačini po- vedo, da je strelišče med tednom skoraj vsak dan zasedeno, na hrup pa so se v treh desetletjih tako že morali navaditi. Od stre- lišča do danes niso imeli pravzaprav nobenih koristi. Zato bi raje videU, da poligona ob robu vasi, onkraj Polskave sploh več ne bi bilo. Očitno pa na obrambnem ministrstvu ne razmišljajo tako, saj načrtujejo obnovo poligona in za to tudi pridobivajo potrebna dovoljenja. Nekaj je ob vsem tem le gotovo: vojašnice v Apačah še dolgo ali pa sploh nikoli ne bo. Ikiljana Mohorko Pozor! Ste na vojaškem območju, gibanje ome- jeno. Foto: TM Apačko gmajno na ono stran mostu "krasita" tanka starejšega letnika, očitno je naša vojska nanju že pozabila. Kulturni križem kražem PTUJ • Mladinske učne delavni- ce Blazno resno o življenju, pripravljajo danes, v četrtek, ob 19.30 uri v dvorani centra interes- nih dejavnosti, na Dravski 18, proslavo z naslovom: "Ženske in matere - potrebujemo vas." PTUJ • V Gledališču Ptuj bo v petek, ob 19,30 uri predstava Piki in Roni, v režiji Janeza Burgerja. Predstava bo za izven. DESTRNIK • V petek ob 18. uri bo v tamkajšnji osnovni šoli območno srečanje otroških sku- pin, ki ga pripravlja Sklad za ljubi- teljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ptuj v sode- lovanju s tamkajšnjimi društvi. TRNOVSKA VAS • Kulturno društvo bo v soboto ob 19. uri pripravilo Kulturni večer z naslo- vom Beseda domača, ob izidu pesniške zbirke avtorja Marjana Potrča, Ujetnik spominov. MAJŠPERK, HOČE • Amaterska gledališka skupina KUD Vitomarci bo z veseloigro Politika, bolezen moja, gostovala v soboto ob 19. uri v Majšperku, v nedeljo ob 15. uri pa v Hočah. DORNAVA, SKORBA • V nedel- jo, 14. marca, bo gledališka sku- pina KPD Francka Kozela Cirkula- ne gostovala kar dvakrat z vese- loigro Poslednji mož: ob 15. uri v Dornavi in ob 18.30 v Skorbi. SLOVENSKA BISTRICA • Občina Slovenska Bistrica praz- nuje 12. marca drugi občinski praznik. Ob tej priložnosti bo vrsta prireditev. Tako bo v četrtek, 11. marca ob 18. uri koncert ob odprtju novih prostorov sloven- jebistriške glasbene šole v Ozki ulici, sočasno pa bodo proslavili tudi polstoletno delovanje šole. V knjižnici Josipa Vošnjaka bodo v petek, 12. marca ob 11. uri, odprli novo čitalnico in pravljično sobo. Osrednja prireditev v počastitev občinskega praznika pa bo v pe- tek, 12. marca ob 19. uri v viteški dvorani bistriškega gradu. Ob tej priložnosti bodo vročili tudi na- jvišja občinska priznanja. SPODNJA POLSKAVA • Odras- la dramska skupina KUD Spodnja Polskava se bo v avli tamkajšnje osnovne šole v nedeljo, 14. mar- ca ob 15. uri, predstavila z A.T. Linharta "Ta veseli dan ali Matiček se ženi", v režiji Herte Žagar. POLJČANE • V okviru drugih gledaliških dnevov otroških, mla- dinskih in odraslih gledaliških skupin občin Slovenska Bistrica in Oplotnica, ki bodo potekali v or- ganizaciji Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti območne izpostave Slovenska Bistrica in ZKD Slovenska Bistrica, se bodo v sredo, 17. marca od 16. ure dal- je v avli tamkajšnje osnovne šole predstavili mali lutkarji OŠ Poljčane z Muco Copatarico Ele Peroci, otroška gledališka skupi- na OŠ Poljčane z Žurom v majni- ku, mladinska dramsko recita- cijska skupina KUD Janko Živko Poljčane z Marjana Marinca "Oče na polikliniki" ter mladinska gleda- liška skupina Teater Cmok KUD Janko Živko z "Malim princem "" De Saint Exuperya. VELIKA NEDELJA • Gledališka skupina KD Draženci bo v soboto, 13. marca, ob 19. uri z veseloigro Maksek gostovala v Veliki Nedelji. SREDIŠČE OB DRAVI • 13. marca ob 18. uri se bo v dvorani Sokolana v Središču ob Dravi predstavila gledališka skupina iz Skorbe z veseloigro Zmagovita ljubezen. CIRKULANE • V večnamenski dvorani v Cirkulanah bo v nedeljo, 14. marca, ob 13. uri nastopila gledališka skupina iz Skorbe z ve- seloigro Zmagovita ljubezen. ČRNA KRONIKA ROPARSKI PARČEK JE POBEGNIL v ponedeljek, 1. marca zvečer je bil 36-letni J.Š. iz Svetega Ju- rija s prijatelji v gostinskem loka- lu Ana v Ruju. Zapletel se je v pogovor z neznano mlajšo žensko in odšla sta iz lokala, bojda na sveži zrak. Tedaj je iz teme pritekel moški, ga močno udaril, da je padel po tleh in ga še obrcal. Ženska pa je segla v notranji žep njegove jakne in iz njega vzela denarnico, v kateri je imel okoli 30.000 tolarjev in osebne dokumente. Roparski parček je potem s plenom po- begnil. Policisti za domiselnim in drznim roparskim parčkom poiz- vedujejo. GORELO GOSPODARSKO POSLOPJE V COGETINCIH Na gospodarskem poslopju Marjane in Alojza F., lastnika znane turistične kmetije v Coge- tincih 61 je v torek, 2. marca okoli 17. ure izbruhnil požar in se hitro širil. Poleg domačih ga- silcev so prihiteli na pomoč iz 9. gasilskih društev z radgonskega In ptujskega območja. Kljub hit- remu posredovanju je poslopje oziroma ostrešje v Izmeri 30 krat 15 metrov pogorelo, pod njim pa še kmetijska mehanizacija, krma, v sušilnici in prekajevalnicl pa večja količina mesa. Teleta In nekaj prašičev so iz plamenov rešili, zgorelo in zadušilo pa se je nad 50 prašičev. Po prvi oceni je škode za več kot 6 milijonov tolarjev. Zasluga gasilcev je tudi v tem, da so požar omejili, da nI zajel še hiše. POŽAR V MEDVEDCAH Prejšnjo nedeljo nekaj pred polnočjo je Izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Petra K. v Medvedcah, občina Majšperk. Prihiteli so gasilci iz okoliških krajev, vendar je bilo leseno poslopje do njihovega prihoda že v plamenih. Zgorelo je precej krme In razno kme- tijsko orodje. Vzrok požara še ugotavljajo. Po oceni je škode za dva in pol milijona tolarjev. VLOM V SKLADIŠČE V LAHONCIH v noči od srede na četrtek, 4. marec je neznanec vlomil v skla- dišče trgovine Minimarket in bara Florida v Lahoncih, KS Ivanjkovci, občina Ormož. Vlo- milec je pokradel večjo količino cigaret, živilskih izdelkov, žganih pijač In nekaj gotovine. Po oceni je lastnico trgovine oškodoval za 2 milijona tolarjev, lastnika bara pa za 20.000 trolarjev. VLOMILCA POBEGNILA LE Z DELOM PLENA Minuli konec tedna sta nez- nanca vlomila v zasebno trgovi- no v Jeruzalemu. Nabrala sta si precej oblačil, raznih živil, ciga- ret, kave, žganih pijač, buteljk In sladkarij. Izpraznila sta tudi bla- gajno, v kateri je bilo 17.800 to- larjev. Izbrano blago sta znosila na bližnji parkirni prostor, tam pa ju je presenetil eden od domačinov. Odvrgla sta večino stvari in pobegnila. Poleg omen- jene gotovine sta odnesla le en( vetrovko. ODKRILI MREŽO PREPRODAJALCEV MAMIL Kriminalisti UNZ Maribor so sodelovanju s kriminalisti MH In tožilstva odkrili dobro orgž nizirano mrežo domnevni preprodajalcev mamil. Glava t mreže naj bi bil 29-letni Franc S Iz okolice Ptuja, pri katerem so četrtek, 4. marca zvečer našli k logram čistega heroin; spravljenega v dveh značilni zavojih. Nato so odvzeli prosto: še 23-letnemu Matjažu S. in 2i letni Olgi S., oba iz okolice Ptuj ter Mariborčanoma 32-letnem Sašku R. In 38-letnemu Dragan P. Pri vseh so opravili hišn preiskave in našli še nekaj herc na. Franca S. so kriminalls odpeljali pred preiskovalnec sodnika, ki je zanj odredil pripc Ostale člane skupine pa so p razgovorih in zbiranjih obves spustili na prostost. j Mi i Godile so - čestita- mo: Klavdija Iliaš, Sagadi- nova 6, Ptuj - Jureta; Milena Mar, Cvetkovci 83, Podgorci - deklico; Jožica Petek, Sp. Ključarovci 15 - dečka; Met- ka Kovačič, Bukovci 72/a, Markovci - dečka; Majda Belšak, Pristava 16, Cirkula- ne - Barbaro; Andreja Rak, Titova 119, Slov. Bistrica - Ajdo; Darja Klajnšek, Apače 231, Lovrenc - Nušo; Betka Kučič-Štern, Zupančičeva 3, Slov. Bistrica - Marka; Mate- ja Vizjak, Pavlovski Vrh 60, Ivanjkovci - Saro; Silva Top- lak, Stojnci 136/a, Markovci - Saro; Matejka Golubič, Hrastovec 45, Zavrč - Moni- ko; Lea Antolič^ Klopce 3, Slov. Bistrica - Žiga; Jožica Novak, V. Brebrovnik 44, Miklavž - Nika; Vida Cajzek, Tlake 10, Rogatec - Valenti- no; Monika Senveter, Varda 25, Jurovski dol - Pio. poroka - ptuj: Branko Lorenčič in Mojca Potočnik, Drbetinci 21. poroka - ormož: Bogdan Vočanec, Lešniški Vrh 16 in Darja Toplak, Lešnica 40. UMRLI SO: Štefanija Trop, rojena Vreš, Lahonci 36, ^ 1931 - t 28. februarja 1999; Irmgat Žilavec, Potrčeva c. 14, Ptuj, * 1925 -1 27. febru- arja 1999; Filip Žinko, Pušenci 9, 1923 -ti. mar- ca 1999; Rozina Muhič, roje- na Mikša, Bresnica 36, ■V- 1933 - t 27. februarja 1999; Ivana Veršič, rojena Kostan- jevec, Bukovci 168, '-i^ 1913 - t 27. februarja 1999; Otilija Zadravec, Rjavci 19, * 1933 - t 27. februarja 1999; Elizabe- ta Vaupotič, rojena Zajšek, Volkraerjeva c. 7, Ptuj, 1919-t 3. marca 1999; Mari- ja Petrovič, rojena Pire, Ob Studenčnici 14, Ptuj, * 1918 - t 4. marca 1999; Marija j Horvat, rojena Tejmec, j Spuhlja 64, * 1928 -1 5. mar- ca 1999; Ivana Plohi, rojen? Hel,Kukaval7,:i- 1924-t4. marca 1999; Franc Čeh, Hla- ponci 21, if: 1926 -1 2. marc^