PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE !■ apra vntlkl SNI t. LavašaU Am I T Chicago, IIL, sobota, 27. avgusta (August 27), 1982. Sabstflsttoa M .00 Tw£. ŠTEV,—NUMBER 208 Izjava illinoiskih rudarjev o propagandi operatorjev Kova lestvica j« varljiva, ker bi 75% rudarjev zaslužilo le po dva dolarja. Odbor žigosa Walkerja in Lewisa Springfiekl IU. — VsJed o-gromne propagande, a katero jkusajo operatorji in voditelji rudarske unije prisiliti illinoi-rte rudarje na kapitulacijo in vrnitev na delo na podlagi nove pogodbe, katero jim skušajo vsiliti, je stavkovni odbor spring-fieldskih rudarjev podal izjavo, v kateri navaja njihovo stališče napram pogodbi in biča Wal-kerja ter Lewisa. Rudarji so proti novi pogodbi, pravi odbor, ker pomeni, da bi nad 75 % rudarjev v spring-fieldskem okrožju zaslužilo manj kot dva dolarja na dan. "Ako bi pogodba res pomenila faktično plačo pet dolarjev na dan za kontraktne rudarje, bi bila situacija drugačna," pravijo v izjavi. "Mi zahtevamo tako plačo, delovne pogoje in delovni čas, da bi se lahko vzdrževali in živeli kot se spodobi za ameriške državljane. Pod novo pogodbo je to nemogoče. Mi smo pripravljeni delati in vsakdo lahko ve, da potrebujemo zaslužka, ne maramo pa stradalne plače." 0 argumentu operatorjev, da vsied nizkih mezd na neunljskih premogovnih poljih ne morejo jlačati višje mezde, pravi od->or, da imajo mnogi operatorji rove tudi v West Virginiji in Kentuckyju, kjer namenoma plačujejo nizke mezde, kar rsbljajo ss reduciranje Illinoisu. "Namen rudarske unije je bil protektirati rudarje. Sedaj pa se je ta proces zaobrnil. Zgleda, da sedaj protektira operatorje." | Walkerja sumijo, da je v službi operatorjev, ker se je z vso silo vrgel v boj za njihove nterese, dasi od rudarjev prejema $4663 na leto, Lewis pa $12,000. Odbor pravi, da je plačevanje teh plač voditeljem največja napaka rudarjev. Niti bivši predeednik Farrington, ki je bil tri leta na plačilni listi Peabody Coal kompanije, ni skušal zagovarjati stališče operatorjev, kot to sedaj dela Wal-ker, kar je vzrok za sumniče-nje. Tudi ni noben misterij, kdo je ukradel glaaovnLce. Odkar obstoji unija, so rudarji imeli zadnjo besedo o vsaki pogodbi bodisi na konvenciji ali splošnem glasovanju. To zahtevajo tudi sedaj. Rezultat zadnjega glasovanja bi ae dal ugotoviti v razmeroma kratkem času, ker imajo vse krajevne unije kopijo |glasovnic. Vodstvo unije pa teta ne mara. In ker je tfkoj po "tatvini" glasovnic proglaaflo novo pogodbo za sprejeto, "niao potrebni nobeni nadaljnji doka-zi, kdo jih je ukradel," meni od-V Kpringfieldskih rudarjev. Walker se brani z raznim natolcevanjem. Pravi, da voditelji sedanje revolte izrabljajo rudarje v svoje interese: ker h<*«\|o priti do unijskih služb ■li pa unijo rszbitl. "Ni Ae dolgo, ko je Wedker "•eeloval gibanju proti sedanji "ni j i in je storil vee za razbitje s>ed na rodne organizacije. Ne priitoja mu preveč predbaclva- drugim, česar je aam kriv. Medtem, ko ata se z Levrlaom še ^ par leti obmetavala s bla-tom ter drug drugega dotžila *»P""t« nosti in raznih lumparlj, *d*j delata roka v roki kljub jnjunkciji, ki še ni bila razve-•ievljena, mu odgovarja odbor. sta prepričana, da je nova J**"d>»s uko dobra za rudarje, 7*f*j naj gresU as ms v rove ! delat. (;u*d* iskanja unijskih elušb. *bor prsvl v itjnvl, ds ga a y*j«gs ' koriUrja" kot je Wal- ker, "ki je večni kandidat že zadnjih 30 let za vse službe." Za mednarodnega predsednika je bil poražen že trikrat. Ko je bilo med rudarji pred vojno močno socialistično gibanje, je bil "socialist, potem farmar-laborit, zadnjič je bil delegat na republikanski konvenciji in po prihodnjih volitvah bo demokrat, če bodo zmagali demokrat-je," je mnenje odbora. Proti rudarjem je po vsem Illinoisu velikanska propaganda, ki ščuva javnost in vlado proti njim. Velik del te propagande je insjpiriran po Walker-ju in Lewisu. "Pravijo, da ao rudarji neumni, ker ao marši-rali v Taylorville. Nekaj je, kar jih pokazuje še bolj neumne v preteklosti: plačevanje f 12,000 na leto osebi za razbijanje nekdaj najboljše organizacije na svetu, ki je bila reducirana na kosce," pravijo rudarji. Izjavo je podpisalo sedem predsednikov krajevnih unij v springfieldskem okrožju. MHiteiki proti rudarskim stavkarjora Oborožena alla jih je priallila na umik. Voditelji obtožujejo Lewiaa in Walkerja izdajstva Coulterville, HI., 26. avg. — Šerifov im deputijem, ki so u-»ta vil i pohod rudarskih stavkar- Ijev v okraj Franklin, eo ee pridružili budi miličniki ter z revolverji prisilili rudlarje na u-mik. Predno so miličniki prišli, so se stavkarjl zbrali na velikem shodu. Govorniki so bičali governerja Emmersona kot bojazr ljivca, ki je postal pokorno orodje kapitalistov, miličnike pa eo označili kot kozake. Pat Aneftmry h We*t Frank-forta je vprašal rudarje, če so pripravljeni na ponovni pohod na okraj Franklin. Njegov poziv je izzval vzklike, da so vsi pripravljeni. "To je lahka stvar," je dejal Aiwbury, "toda ml se moramo oborožiti. S praznimi rokami se ne moremo upirati strojnicam in pobojnikom. Nihče od naa nima niti žepnega noža. Ako bomo šli nazaj, moramo tptett orožje, organizacijo in koo{)0radjo z nasprotne strani." Anebury ki drugi govorniki so silovito napadali Lewiss, predsednika mednarodne unije, in Walkerja, predsednike Ulinol-skega rudarskega dletrikU. Ta-dva uradnika, ao rekli govorniki, sta izdata rudarje ln jih iz-ročtiLa v roke operatorjev, ko sia podpisala pogodbo, ki določa redukcijo dnevne mezde na pet dolarjev. Anabury je dalje urgi-ral rudarje na formiranje nove unije, ki naj bi vodila boj pro-ti pogodbi. Tekom shoda so pri-speti miličniki, ki so zagrozili stavkarjem z aretacijami, ako se takoj ne umaknejo. Dvajeet minut kasneje je bila stavkar ska karavana krog dva tisoč avtomobilov že na poti proti domu. Ne marajo revnih študentov Lawrence, Kane. — Vodetvo državne univerze Je evetovalo revnim študentom, kl ee šolajo s delom po pouku, naj se letos ne skušajo vpisati na veeučill-šče. Razlog za to je pomanjkanje dela na univerzi ln izven, kar onemogoča študiranje revnejšim dijakom. Zaposlitev dijakov v Lawren-cu Je v precejšnji meri odvlana od denarja, kl ga bolje sltuira-nl študenti lahko zapravijo. Le-toe bodo pa tudi denarnice teh dijakov bolj euhe, meni vodstvo vseučilišče. Vpisalo se ho tudi manj študentov kot prej šnja leto. „ . Accapunc« for mailiog at »padal.tata of nemška parla mestarnavlada ogrožena Papenov komisar Izjavil, da ni odgovoren za avoja dejanja praski zbornici. — Komunistični list Huspendiran Berlin, 26. avg. — Frana 3racht, katerega je Papenov režim postavil za federalnega komisarja v Prusiji, je ponovno u-daril po parlamenUrnem .sistemu. Informiral je Hansa Gerrla, predsednika pruske zbornice in člana fašistične stranke,-da ni odgovoren za svoje akcije zbornici. Bracht pravi v svoji izjavi, da e bil imenovan za komisarja na odredbo predsednik Hindenbur-ga in da je samo njemu odgovoren. Zbornica nima pri tem nobene besede. Ta afera bo ponovno prišla na razpravo, ko ae o-tvori zasedanje kbornice 80. avgusU, na isti dan, ko prične novi nemški parlament s svojim zasedanjem^ "Germania", glasilo centri-stov, je pozvala narod, naj se ulpre Papenov i m načrtom«, ker, skuša kancelar in njegova klika ostati na vladnem 'krmilu za vsa-(o ceno. "Pozivamo nemški narod, naj protektira ustavo," piše list. Krirpp von Boh len in dru gi veteirtdustrijci so včeraj konfe-rirali s Papenom o vladnem e-conomskem in finančnem načrti, katerega namerava kancelar v kratkem predložiti javnosti NeketeH politični opazovalci pravijo, da centradna vlada namerava provocirati parlament, ki se eptde 80. avgusU, da bo pošem lahko odredila mepuat in se vzdržala na krmita s pomočjo diktature. Klara Zetkin, komunisika, bo predsedovala otvoritveni seji parlamenU. To je v skladu z o->Včajem, da najmUrejšl član parlamenU predseduje otvoritveni aejl. Desničarsko časopisje se radi tega jezi ln pravi, da bo nacionalistična Nemčija razvajena, ako bo komunlstka predsedovala parlamentu, čeprav samo en dan. Policijski načelnik je včeraj suspendiral komunistično jrlasl-lo RoteFahne za 8 dni, ker Je objavilo ostre napade proti ustanovitvi antiteroristlčnih sodišč. Reorganiziran je aoc. stranke v Mlssissipplju Jackson, Misa. — Socialistično gibanje v Misslsslpplju ee zopet obnavlja. Nedavno je bl-a na konvenciji reorganizirana državna stranka, kl je postsvils predsedniško ksndldstno listo in izvolila kampanjski odbor. Poostritev proti japonskega bojkota Štiri bombe vržene v trgovine, kl prodajajo japonske izdelke. Tokijska borza aktivna. — A-relacije mladih japonskih socialistov Hankow, KiUjeka, 26. avg. — Bojkot japonskih produktov je včeraj resultlral v terorizmu. Štiri bombe so bile vržene v ki-Ujtske trgovine, ki tržijo z japonskim blagom. Več ljudi je bilo pri tem ranjenih in eno trgovino je bombna eksplozija popolnoma demoliraht. Teroristična akcija je poostrila napetost in bojazen pred novimi nasilji ae širi. KlUjska trgovsjca zbornica je poavarila trgovce; naj prenehajo tržiti z japonskim blagom, dokler se napetost ne poleže, ker le to more preprečiti nadaljnje izbruhe. Tokio, 26. avg. — Na tokijski borzi je prevladovala včeraj velika živahnost. Cene bondom in delnicam so se dvignile na visoko stopnjo. Poroča se, da so evllne tovarne v Sinšu, kl so bile zaprte več mesecev, obnovile obrat, ker So prejele velika naročila. Cene svilnim izdelkom so se dvignile, kar pripisujejo stabilizaciji političnega položaja. Ekonomska situacij* je še vedno pereča. Na ;tlcoče kmetov se je obrnilo na vlado za pomoč. Zabredli so v dolgove, ker so cene poljskim pridelkom silno padle, odkar traja depresija. Včersj je policija aretirala večje število mladih socialtstov, kl eo uprieorlll demonstracije v bližini parlamenta ln zahtevali državno pomoč za brmcNMeine. i, vri jam i Dolavtko fodoraoija podprli RoooovoNa Sprejela je reaokicljo, v kateri pravi, da je predaedniškl kan-didat demokratske stranke vedno zastopal delavaks kite- Utica, N. Y„ 26. ayg. — Državna delavaks federacija je ns svoji konvenciji z veliko večino podprla Franklin D. RoosevelU, predsedniškega kandldaU demokratske strsnke. Zsdevna resolucija je bila sprejete a 188 proti 12 glasovom. He sol učijo je prečltal delegatom John J. Mullaney, načelnik resolucijskega komiteja. V resoluciji je rečeno, da je governer Roosevelt že večkrat dokazal svojo naklonjenost napram delavstvu v njegovi državi ln da je aktivno podpiral delavsko in španska hlada P0MIL0STILA GENERALA Smrtno kszea je spremenila v dosmrtno ječo. Pomilostitev Izzvala nemire In Izgrede Madrid, 26. avg. — Španska republika je izkazala milbat generalu San>ur>u, voditelju izjalovljene monarhistlčne revolte, kl je bil včeraj obsojen na smrt. Po viharni kabinetni seji je premijer Manuel Azana predložil predsedniku republike Zamori v podpis dekret, da ee smrtna kazen spremeni v dosmrtno ječo, katerega je predsednik s veseljem podpisal. S tem je predsednik rešU življenje generalu, kateri bl bil moral biti danes zjutraj postavljen ob zid ln ustreljen, ker je skoval zaroto za strmoglavljienjs republike. Vladni odlok, ki je rešil San-jurja pred smrtjo, je Izzval Izgrede v nekaterih Španskih mestih. Komunisti v G*lkrtu eo skd kali protestni ahod, kl je resultlral v spopadu a civilno gardo. Eden komuniat je bil pri tem ubit in več ranjenih. Monarh lat i In republikanci eo se spoprijeli v San SebastUnu. Civilna garda je v zadnjem momentu rešila več monarhU stov, katere so nameravali republikanci obesiti na drogove cestnifiTevetHik. Mnogo oseb je bilo ranjenih ln polička aedaj patruljlra ulloe, da prepreči nove izbruhe. i Sindikalisti in druge radikal* ne skupine so zagrozili s štrajkl. Obsojajo vlado, ker je pomllo-tftlla voditelja revolU. Pravijo, da bodo monarhietlčnl genersll ln častniki še nadslje kovali zarote proti republiki, ker ee jim ni treba bati drastičnih kazni. Dva drugs vojaška častnika, ki sta sodelovala v revoltl, sta bila polog Sanjiurja obsojena v zapor. To aU general Herrans ln polkovnik Infsntee. Prvi Je dobil trideeet let zapora, drugi pa dvanajst socialno zakonodajo ln odločno pobijal sovražne propoalclje ln čine proti civilnim pravicam in svobodščinam ter ob vsaki priliki pokazal, da mu je dobrobit delavstva pri srcu. Delegatom je bila prečlUna tudi Rooeeveltova Izjava, v kateri Jih je pohvalil, ker eo se Is-rekJI sa krajši delovnlk In omenil, da tudi on podpira to gibanje. Vsi vladni depart• menti v kampanji Hoover zahteva, da val člani kabineta agitirajo sanj v volilni kampanji Waahlngton, D. C. — (FP) — Predeednik Hoover je dal rasu-meti načelnikom vladnih depart-mentov, da pričakuje od vaake-ga. da aktivno sodeluje v kampanji za njegovo ponovno Izvolitev. To je eedsj postalo predmet raanlm govoricam v kapitalu. Državni department je posegel v kampanjo prošio nedeljo na ufcaa predsednika. PodtajnU ku Castlu je bilo naročeno, naj zanika trditve governerja Roo-eevelU, predsedniškega kandidata demokratske stranke, da je dršavnl department odobril zadolšnioe evropskih držav kakor Uidi dežel latinske Amerike, katere eo pokupili Američani, s so ti hondl eedaj skoro vsake vrednosti. Castlovo zanikanje je bilo samo tehnično. Dejstvo je, da hi državni department pridržuje pravico vetlranjs vseh lnoaem-akih bondnlh izdaj, kaUre se hoče prodati v Ameriki. Ako jih department nl odobril direktno, je veeeno dopustil prodajanje teh bondov v Ameriki. IIurley, Hyde In WUbur, člani predsednikovega kablneU, so se že prej vrgli v volilno kampanjo. Generalni poltar Walter Brown Je poelal med ljudi svojega aslstenU Gloverja Še pred par meseci, ds posvari poštarje, da bodo agublti ahrtbe, ako ne bodo aktivni v predsedniški kampeaji. Tej nik delavnkegs departmenU je v stalni kampanji. Hoovet ju pomaga pri depor-tiranju oseb, kl kritizirajo mlnlstraeijo. V kratkem bodo posegli v kampanjo tudi načelniki mornarlčnsgs, juotičnega ln trgovekegs departmenU. Slika newyorškegs Rasi ailb," v bedi, stradaajo In sdravjs, smpsk U kjer živi ns tisofe delavcev e svojimi žsi Zdravniki fckke predpišejo ovež srak la alf v tem priomra* • • I la oireei v "aie-kot prvi pogoj rarmaroki otavKarji upi- IflB VAMAflIA Oblasti eo as podale, ka ae farmarji sagroslli s navalom aa Jetnlšnšeo.^Milica pripravlja- I>ss Mdtnao, Is«, 26. avg, Motorna vozila ss trsnsportacljo 260 mož državne milice eo pripravljena na odhod proti far-marekim stsvkarjem* ki so blokirali ceste, ds tsko preprečijo uvoa poljskih pridelkov ns trg. Čete ee nahajajo v taborišču Dodge in čakajo governer je ve odloka, da jik pokliče v akcijo. Couacil Bluffs, Is., M. avg.— Več tisoč farmarjev je včersj organlsiralo pohod proti okra>-nl jstnlšnld, kamor so svtorite-te poslale m mož, ker eo piketl rall oeete, Aerlf P. A. Lalnson je preprečil neval na Jetnišnieo, ko je Izpuatll jetnike. Hitra IzpuetlUv Jetnikov ls Ječe Je začasno preprečila nemi ra In Isgrade. Fermarakl sUvkarJl eo bili a-ratilrani, ker so se uprli šerif-sklm deputijem, ko eo slednji hoteli odstraniti barikade ns ce-atah, kl vodijo v Slouz Clty. Farmarji nadaljujejo s pike-t Iran jem csst. DepuMji estlml-rajo, da nad trltlaoč piketov straži essts, kl vodijo v meeU. Prejšnji dan eo deputlji aretirali SS piketov, kl so žaba r i kadfrsli ceste v bližini Aious Cl tyje. Vsi aretirane! eo bili kes-neje Izpuščeni Is zapora. Rarksrt preletela Združene dr žave New Vork, 2«. evg. — A metla Kar ha rt, kl je nedavno pre-letele Atlantik, je včeraj zju traj prletala v Neararku in e tem končala neprestani polet čes £.1 rožene drževe od Los Ange-lese. Cel., do Newarks v devet-nsjstih urah In štirih mlnutsh. H tem Je dosegle rAord kot ženske Mrtk* Mejor Jsmes I>oolltt!e je Isto rsadsljo »an ako Isto preletel v ensjotlh ursh In dvenejstih mlmitah. legislatdra je obdavčila zaslužek < Sprejela je davek na konsum In odklonila dohodnbiekl davek. MDelavstvo nej podpira bree-poaelne", je geslo politikov Harrtaburg. Pa. — Ne bogatini, ampak obubožano delav-etvo naj plača račune sa oskr-bovsnje bresposelnlh v Penn-sylvanljl, je saključek državne legislature. (Zborovala je nad dva meseca na Isrednem zasedanju In pred zaključkom sprejela davek na konsum, kl nsj državi prlneee krog 12 milijonov na leto se podpiranje bres-poscinJh. Ts akeljs korumpiranlh ln po političnih boselh kontroliranih poslancev je direktno kro-hoUnje v obraz pennsylvanske-ga delavstvs. Legislature je ssvrgls vse predloge sa dohodninski dsvek, sa obdavčsnjs bo-gatlnov v evrho pomožne skolje in snlšsla aproprlaelje veeh vladnih oddelkov In slulb, od ksterlh Imajo ravni sloji kakšne koristi. | Politični bossl so porinili to predlogo skozi spodnjo sbornioo bres debate, ker niso hoteli dati prilike soelsilstlčnlma poslsnoe-ma Is Raadlnga, da bl jo v sbor-nlci pobijala. Priliko sU imele le giasovstl proti. Hoopes je rekel, da so mu ne-' keteri poslanci ls PhlladelpMJf per dni pf|j obljubili, da bodo nastopili proti predlogi. Pod pritiskom političnega biča svojih boseov so prako noči spremenili svoj^* nssora ili glasovali sanjo. Ca sprejetje te trecNoge eo bile rasne loblje tovarnarjev In bogatinov Isredno aktivne la prej pa proti predlogam sa dohodninski davek. Oprajeta ja bila pod parolo "vartsvanje", vprašanje, s katerim bodo tudi pri prihodnjih volitvah slepili ljudstvo. Glede "varčevanja" bl se o pennsytvsnski politiki dalo marsikaj govoriti. Pred par leti je Andraw Mellon na primer potrošil se poroko svaje nečakinje malo vsoto — dva In pol milijona dolsrjev. Vse Melione, katerih Je v PennejrlvanlJl več, pa kupljeni poslanci skrbno čuvajo pred višjimi davki. Pradloga določa en odstotek davke ns vsako trgovsko tran-sglftjjo. Socialistični ponisnsc Hoopes pravi, da to pomeni ne en odstotek, smpak od 10 do 15 odstotkov davka, katerega bodo plačali konsumsatje, ker Je med prvim In sadnjlm trgovcem več poeredovsloev, več trsnsakelj, Densr ne bo šel v posebni sklad, peč pe v splošni. Rabil se bo lahko tudi v druge svrhe In ne samo za bomo podpiranje bresposelnlh, Mellon I se lahko smejejo. Keaervstlval beaklr kvaM New Vork, 26. avf. — Woolen, načelnik finančnega komiteja demokratske straake, je v avojem govoru v radio ur-glrel poslušalce kot konaarvatlv-ni bankir, naj Izvolijo Roosevel-U ss |>rtMlsednlks pri november-sklh volitvah. Dojel js, de bl bila velika neareča sa deželo, ako bl Hoovsrjeve ailminIstHaljs o-etols ns krmilu še jnsdsljnjs štiri lets. "Roosevelt je mož," je dejsl Wooien, "čigar rekord In oeebnont vzbujata saupanjs pri veeh." Bankirji bodo leM velike prefMe New York. — Ameriški ben-klrji bodo nsprevlll ud petdeset do sto odstotkov profili ne vsote, kl jih bodo Invsstlrall v smislu provizij novega sekona, kl določa izdajo baakovoev, katere bodo krili federakMl pravi neki walistrseleki leSfco tMH' temu profila tt IJfdi. Man W0<> l* koristi ad pnfitt Jo je treba odpraviti- Vttk človek, ki le količtog pomiti! na vprašanje, m U prcfclam kl m tile AM sadi. be l*Mu> Jima.u jmf—i' £t ae mora »praviti dtpratija ia poetsvl temelj va dobro bodoč- M aoat" r Kriss le traja tri Ma la Me sdaj ie prišel j "psihološki moment". da vlsde. buaineaa ia < fiaaatt adrobs depresijo! Tik prad volitvami l Razumljivo. " tVavaič aaa ae bo preseatUlo, še aa vodite-IJi busiacsss ia fiasac domenijo, da odpro ae-M tovarn ia dva ama ia poseraje par sUHisst delavcev nazaj aa delo; drugo prepu-lU hlapčevskemu čaaopiaju. radia ia kiau. da drigae največji "huUabaloo". U j« aploh rrnv I got. FroaperiteU je prišla im ogla I Je fte s To — računajo — prinese Hoovra nekaj mffljoaev glaaov, ki Jih atlo potrebo je. AH ae trik oba—o T Po konferenci v Kanadi Britsks Imperijaka konferenca v Ottauri, Kanada, je zaključene. Podrobnoetl cele vrst« pogodb, ki so jih aprajtll zastopniki Anglije la ajeaih domialjopof, It niao snane, poročajo pa. da je Kanada ttvMda h "matere domovl-noT precej privilegijev na račun Sovjetske unij« in Zdruie-nih drftav. Na podlagi poročil je Kanada pridobila Aa-glijo, de je zadnja pristala na prednostni apo-rasom med dsMaml brltskegs Imperija. Aa-gtijs uvede kvot ni aietem za pšenico is tujih dtšel ia naloti oeem šilingov carine ne vask Osa te pšsaios. Enake omejitve bodo veVjsle ti toa it neangMkih de«4fr J «» To je vs|ik udarec sa Rusijo, ki je dotlej prodala največ svoje pšenico in Isaa na Angleška«. Odslej at be Anglija obrsčtta na Kanado ts le blago, kl be v mejsh britskega Imperije carias prosto. ' V Moskvi so saradi tega v skrbeh in oovjet-aks vlada bo morda protestirsls proti prezira-aju aovjeUk jim skrbi zarisale vsnjs globo- naš čas: volja vstajs v njem rse staro ln Bolidno, pa prep sto m tako kakor koprhl m čan iz vrvenja ln ne nataj po kifetftelfci A yendar — Vsa------ i bodo nlkoH vef oUv FmSm čM.ko^eteoJjr.t, te ieisln poklic akfomno, 'a vaaj do s^ega redil Ij^l. je zalcon naravs: ksr ae je prp-Živelo, ne vstane nikoli več v novo življenje. JZaman je tu sentimenta1nqpt. tn tako nSm ne ostane nič drugegs trs, Pismo iz OttvOiBii pozdravimo poslednje zastopnike pmiraj^ čega( stanu Pogumno1 ste ss borili v življenju. Vaj nemi zaton je veličasten in simboličen v svojem ' r> ■ (v Katere Žepske so lepe? — "Girla", kl bojijo na univsf-so. mmm Neookvariene alaeelke Napisal Florenee Ziegfeld Pred krsdtim js umrl v Ameriki Florenoe Ziegfeld, krslj revij, kakor so ga imenovsli. Po njegoti zaslugi so prišle "girls" lo tolfke veljave, kakršne pred njim nikoli niso imele. V naslednjih vrsticah pripoveduje vrsticah ke brszde. Ziegfeld o teh modernih plesal- Svet je šel svojo pot, hitreje, kah in o^njtoovem položsju v kakor so oni mogli tltstl ... sodobni družbi. Kaj morejo ts to? ' Opet jt t nastala epidemija Ali vedo, da so junaki pretre- posebne vrste filmov — filmov sij i ve tragedije, ki se odliravk v "z ubogo malo korletko, ki se zna tem stoletju? Pa če morda čl- z nekoliko nadarjenosti, malo «to jasno ne vedo, vsa} rfutijo; sreče in s lepo bblUovsnlml no-in tako mislijo, ko sede is stat- gami priplessti po fantasjjčnih vami, svoje mi4i o risvoju do- revijsh in nočnih lokalih skozi Kodkov, in Če se jim piri tem moške sres do poro^ce s dolsf-Krenko stori, jids tegs psč nihče sldm pri|pem. M rndrsm, ne more zameriti. kulturnega poslanstvs ti filmi Mali otroci, ki ae igrajo okoji ne opravljajo. InjuOo ^ mi^i njih - da, tem bo mbrda nekoč potrebno povedati nekaj^d bolje. Zdaj jim je tesna Izbs v opravičilo mlade sodobne ple- na vltkoet, eteričnost ln občutljivost. Tudi ni več tako važna ležne lepota obraza ali nego bolj celotni vtis iti. Osebnost danes tri-seveda pa je potrebna lepa porcija inteligence, vsem pa Ženiti. Pantov-(ki Up »e Je hvalž Bogu hitro preživel. &08 merilo lepote f Na ..leto pregledam okoli 20,-000 jcandidatk in si jih med nji-mi izberem ksjcih 60. jpo kak-šnih načelih, me dostikrat vprašajo, da bodo dobili ključ do u-speha, nekak tajni recept za Žensko lepoto. Seveda aem vše-lej v zadregi in navadno rečem: "Glavno je, da raa^eU nos tudi pri grdi ženski obras v .. . Saj sem ppvedal: danes tri-umfira osebnost t -''' ' jič^BRIl^ Jezik nove diplomacije Mnogim jezikom, ki se govore v francoski prestolnici, ae je zdaj pridružil ie esperanto. V kratkem bodo namreč v Parizu otvorili & svetovni kowrre> esperantistov razume seae v francoščini, ampak v espte-rsntu. Koliko zborovsi^ev se \fo ueljeti tU. ____ A, upravltsg gtaSUS... «l°e7 o. Uwnfl»i« A rt., u.nic»fo, m. MOLK K. srsdalk glžsfls......MBT t. Uwadah Am, ChlSige, IIL odborniki i JW VIDRICH, prvi padDtsdsadaik, M ftaseet Am Jokaatmni. Pa. ntANK ALB8H, pi^aS^I^^j^T^irfS^ Am. »taSfo, WL pohotni odskkj • •«••••«•••» 414 W. lit It« gpt4agfwid, iu. i.iiSSl I" IntfUoa Nakupovala In razpečevala bo potreb|Člne brezpoeelnlm Indlanapolts, Ind. — (FP) Governer Lealie je predlogo, ki pomeni, da bo žla drŽava v biznis pel oskrbovs-nju bresposelnih v industrijskih mestih. V smislu sakona bodo držsvne oblasti ustanovile skla dišča in pomožne postaje, na-kupovsje potrebščine ns debelo in uposlile potrebno osobje, ki bo vodilo pomožno akcijo. Senator Hoimes je rskel, da bo ta sistem odpravil graft, ki se je rsivil pod sedanjim sistemom pomoči, od ksteregs imsjo nsjvsč koristi fsvoriairani tr govcL Zakon diši po dlisvnsm "soclaltimu", apnpak bo sspejši sa tega sistema bo državne bonde. Zakon se tiče mest Gsry, Hammond, East Chicago, South Bend, Elkhart, Munde, Andsr-son, Evansvllle, Fort Wsyse, Terre Hsute ln Richmond. PotfporMjadnota; Že mnogo stoletij js navada na Filipinih, da čistokrvne žrebce. Med tem, ko »o drugih krajih ubogo ljudstvo strsda ln sl tIČS sssl^Hft, sl to prensslče- čsss, s vo. Ns o na dvs ns-•potrebujejo več iga bol| ssnlml-s privedejo Mi- lo, kt mors biti ls drupsg* JM va kskor u boj določena žreb-oa. V kratkem času se jI prične- nl magneti p^ajOTC ^KfLJ^Ko^ krvnih inlj^^^ Milo Livarska unija sa brppoaelnost-no savarovan>s Wsabingten, D. C. y BJkss-kuAlvnl svet Mednarodne unUe livarjev se je izrekel is prisUJe-rvo vladno »avsiwa«Je proži brezposelno^!. {V t«*™^ J® irmtrulral tudi delegate, kl se bodo udeležili konvepclle Am*-rižke delavske federacije, kl se otvori v novembri« v Clncinna-tiju, Ohio. Več drugih unij, ki so pridružene federaciji, »s je tudi izreklo za Uko zavsrovan-je. To vprsAafffs bo nedvomno predmetnim didkuzljam ns prihodnji kottfencfjl. . <1 v> ~ vse: kuhinja, spslnics in delsv niča. Tods nekoč bodo morda i-meli moderno stanovanje s kopalnico. Stsli bodo za svetlimi, zloveščimi stroji, volna in preja bosta drveli skozi zobe teh »trojev. in vse pojde hitro, tako nepojmljivo hitro kakor "es t« sodobni čas. I>s, otroci . . . statve .... to je nekoč polnilo: skromno blagostanje ln kruh. Danes pomeni: glad. Jutri jim bo nemars atroj spet dal blagostanje, toda danes je kriv v"«ga njihovega gorja, kriv, ds propsdajo tisti, ki se mu nočejo Pokoriti, kriv tudi, ds jih je to-! 0 brez kruhs, ki so se mu pokorili. Str°Ji . . . Gotovo dosti , Ujih govore v vegsstlh tkslskfh Tako kakor se govori o »črtnem sovražniku, morda pa l««> Uko, kakor ae govori o počnem gospodu, ki bo prine-m ^dočim rodovom kaj dobre-dela, kruha in dobrine, kf z o leo poznali in ki _ '• »H toliko gevoHU: evo- talke — ženske, kl služI dsnes za merilo ženske lepote. Povedati hočem neW besed o teJ mladi dami, ne o teki, kskršno gleda film zaradi teko imenova ne romantike, nego o tem, jeak-šna je v resnici. Saj ml boste priznsli, da sem i to poklicani Lepota tc ni ncvmnoetl I Nova Terpsihora, muza pksa, model 19621 Devet izmed desetih mladih dam mojega ansambla še živ dan ni pokuailo kapljice likerja* In polovica teh tako Imenovanih "glrls" le ne ve, kako tekne cigarete ... Da, sodobna plesalke je lepe, ia to pa že nikakor ni prialijena, da bl morala biti neumna. Narobe: navadno Je zelo intejlgen-tna, in to tudi mora biti- Zakaj kakor vasks druga sodobna žena, ki ss sama živi, mors nsprs viti kerijerp.. Polovica deklk kl s njimi delam, Ima glmnazl jo. Nekatere med njimi študi rajo razen P*" * uairerso. Preuredile ao ef del svoje gar «£>«*»«• . rrJTF p. fcJSS v^ltrt^ spopadeta, J ims koduo nMl, kUeri d nmv»0|v> "J" VL ^v. ^« !,'^ Jo Urb.wk. »rlr^ltv., jESn. v. Mtuntoo, kd.j vu« tribju^ b«Jx«o»)h Uro- m j« tk clktn. Mvtd! ukor.nl- f»v 1» ta pMtjo, d* m n. pr.- "u » Uh"uJSlMU IK> jo krti Klktko pr.vllo. K»t i«pr.- d<41l taSkl mogot- Wtan . rt^T* el, kl m M dmmUII n. ftuhi o. katd om toto.^^.V.«?- tokih |t» nitidnlh, torti nrnogt «0 »H kotono. V tak.m irtutoju »tolrtJ* ur.Jr, nradno w t« o- M boj pMkla«. MM«* p« dolrovllo cotfo*vlilo. Kon«. — V tom potolloj«, ptojo Itv konjak. U,J». kr,ju nl ,oi putroba« »otovjno V «oou »pon.k. vlodo m oo m oobtvo form«. VioJ »mlJU BU v lok kroJUi udomod ll po- lkl lr(avM g. w. M»r»on J. |>oiiJoklhto tadlptojl ln p.- „r|privij,n prodati form* «o I Mil dvoboji, kotoro po »o •'koduhovlno. Onogluto, do loh-prlvoMIII k nitji »loS. ko VMkdo Ml 26 okrov Kml)o Dono. J, dvoboj tr.-tK-1-v I,- y 0lMrk „roVjU, »v« mu prllte- ključno K toort "SgJ-LTlO kun.klh kol In u n»- moioncov kU»W.Jo doljnjo odplrtll« po po pot dl- nlh. N. ud.1ctuJo»o Jjh pr«pro- hurJ#v|h M m«oc. Co bo »to mohom*doiMko hudrtvo, nl- U. -Mpr.J, bodo to dihurji ^ SMS^rasssr btm kriw- k-r i,ro ^1,0" Za to panogo razvedrila Je po-|,,wlu ,„„■ trebno precejšnje |WmoženJe. rej so potrebne velike konjske ismw za gojenje arabskih In milajHk.h čistokrvnih konj. Način bojevanja Se kljui> dolgi dobi neksterih stoletij ni prsv, -----^ .,ft_ nič lspiem< nll, Dvs bogataša, ki Pr^tl so M v imata <>ogostokrat kar po t ride- -m rt. poroča dr. KfidwWi L. St iJEEvM IrcbOtvV določi-1 Hoffman, svetovalni -^čar te k rs j In ča. bojs in tri rsz- ssvsrovs nih kompanij. Na mr sodnike. Ns določen dsn posts- 000 preblvsleev je IWJ oaeb M-vljo nsvsdno ns skslovjtem o- grsvllo »smomor lansko U o, brežjo mele tribune, de je ma- kar je r^iord v tem eteletju. gnstom udobneje In ds lshko le-1 rassn I. iMMI. 1»U ln l§» -pše preglede jo potek boje. Ns lete k rise. to slsvnostno prireditev ee po- —-— vabijo le najožji prijatelji »n Goeps Itazsipnlkova se je na glsve obeh bojuješih ss žreb- Uravkar vralls Ii kavarne cev ee stavijo bajne —..... . Nsgts smrti Je mšsdi devet ln pol let eteri Ed ward Knapich Is 2087 8. Wesley avei, Berwyn, UI. " ),000 samomorov laa*u> Iste New Vork. — Unsko leto sl js 200,000 ljudi pomagalo ns "oni svet". 3odl»l rsdl bede, rasošarsnjs sU ps gospodarske -FstW J Nalet i ra Preuredile so si wr» —; misscijs. derobe v prsvesto knjižnico ia 1 P"*"1* •alenerfteU -etrsske brespsssfa»N la sjea »rilssdaill ksadldsi. m eb odhode h m. I^else. kjer je sjogeva aevs airsake zbo iJsššmshi esl« tirsajs la nape« vojaškemu sUteam d|Sgeve er« HHšš afmTK*. kt cela premoženja, rojeni Igrslel. Po vfjo peltno svojegs ns konjsko glsvo. nsj ■pAH JOmed moj#| Jo kdo prišel Ans ?' tow ^ ^ -Ali je pddal svojo vlsitkor ftldftkinjst "Ne, pepir je nate-pil ksr na omaro." PZOBVZtZ mmmm Upton Simdmir: Sto procentov Sa Proeoeže prsne! Bun Henry CUy Burhard je bfl južnjak In je bil vsled tega izredno zgovoren, kar ie dolgo ni bilo več moderno. Ime) je goste črne lase, ki eo bili daljši kot običajno. Kadar je stopil na tribuno, je vedno iztegnil roka in s ganjenim, treeočim glasom pričel: "Moje dame, Bog ves blagoslovi T sli "Sem prijatelj prepoetega človeka. Moje srce simpatisira s onimi, ki so prava hrbtenica Amerike: industrijski delevci in farmarji." Člani trgovske In industrijske zbornice *> mu aplavdiraii in poslali temu prijatelju preprostegs ljudstva—čeke. glaeeče se ns visoke vsote. Njegov pomočnik, gospod Ston-nard, ps je bfl Juridični lisjak, ki je nčil svojega predstojnika, ksj in kako naj dela. Bil je izsušen, msjhen možiček. kl je sličil knjižnemu molju s ostrimi, prebedajočimi očmi in ljudi je moril s juridičnim rspirjem. To je kaj rad storil ns prijazen način, v opoldanskem odmoru ps se je rsd šalil in smatral, da to spada k poklicu in ni treba vzeti vse ze hudo resno. .# 75 Obe moša sta pazljivo poslušala Petrove izjave In ko sto jih slišala drugič, ste bila zadovoljna. Peter ze je vrnil v hotel in razburljivo pričzkovzl ure. ko bo moral neetoplti na pogorišču. Ko so ga privedli v sodno dvorano, so se mu šibila kolena, obdajal pa ga jo občutek in zeveet svoje važnosti, sej je imel čaetno stražo obstoječo Iz štirih krepkih mož. na hodniku in med občinstvom pa Je videl mnogo egentov. Dvorane je bila nebKo polna ljudi, kl so slm-pat i tirali z rdečkerjl, biM pa so pri vstopu v dvorano vel preiskani. Ko je Peter sedel na prostor dcšočen zz priče, mu je bilo pri duši kot Tomu Duggenu in Donaldu Oordonu ono noč, ko jih je obeevalo trideset ell štirideset svtomobilsklh reflektorjev s svojo bleščečo svetlobo. Včesih Je izbruhnila zadržana besnost, oglasilo se protestirajoč mrmranje ali posmehljiv* režanje, pe Je sodni sluga takoj udaril s kladivom po mizi. Sodnik so jo napol dvignil o stola in izjzvll: "Ako ze bo to še enkrat dogodilo, bom moral izprazniti dvorano." V Petrovi bližini je sedelo sedemnzjst obtožencev. Spominjali so gz na podgane, kl zo eo ujdte v past. vakrat som vam dolžan zahvalo . . . Strežnico oo mi povedale, da zle znamenit zdravnik. pa sto vendar zapravljali svoj dragoceni čas z menoj t" "Kam oe mislite zdaj obrniti T ga je vprašal zdravnik. M Poskusil bom. priti na trgov-sko ladjo." Neto Je nekam obotavljajo eo ■ s desno roko za uznjntl Potom pe je rekel: "Po-iskati si moram dele," in naglo ker mora zdravnik sneti skriti avoja čuvstve, nege mu je ponudil stoL -Sedite!" gs Je prijazno povabil. "Strašno slabi ste videti, zakaj niste še prej prišli r HelUnga je bila skoraj sama kost in koša; njegove vdrte oči so izgubile prejšnji lesk. "Ni ml bilo lahko dobiti ladjo," Je rekel, sedel na rob stote in v zadregi mencal s klobukom. "Ze prej bi bili morali priti," je ganjeno rekel kirurg. "Nieem »ogel, gospod doktor. Morate razumeti, nisem še imel službe! Davi pa sem jo dobil in jutri ee odpeljem." "A vee tn las sto morali hudo gtedovntir Llneott je pri teh besedah ee-gel v žep. Bila je, kakor je pozneje videl, prava sreča, da je [bil prazen. "Da, gospod doktor, hudo eem stradal . . . Ponosen sem, ko vem, dn bi bil od lakoto u- TTMT1 f Pri teh besedah Je položU klobuk na tla, potegnil iz žepa nož, zi razparat pas in vzel iz njega majhen zlatnik. "Pred štiridesetimi leti," je rekel, "ko eem poetal mopmerlč, mi je uboga mama zašila zlatnik v pas. Rekla mi je^naj ga izdam šole tedaj, kadar mi bo grozite nuirt od lakote- Dostikrat mi 'je slabo Šlo, a še nikoli tako kakor to pot Ta spominek pe mi je dajal poguma, da sem mogel trpeti in ee boriti.. . Toda danes aem tako rekoč na koncu evctfih eU, zato imam pravico zlatnik Izdati!" Vstal je in plafoo položil novec na mizo, potom pz je pobral klobuk. Kirurg ni nič relpi, tudi se ni doteknU denarja; zdelo se je, da se je zagiedsl v čazopiz. Helllng se ni upa! nič reči, iz ztra-hu, da ne bi zdravnik zavrnil tega daru. Po pretih.ze je splazil k vratom. • * "Počakajte še malo!" HeUing Je boječo obetal. "Kje ete . V." Upeptt je po-kešljal, da skrije ganotje, "kje sto speli to tri tednef' "Na proetom . . . pod mostovi .. . časih todi na klopeh na nabrežju .A toga je adnj konec!" Je ponošno dodal. "Nieem se mogel odtrgnti od tega zlatnika, bil mi jO poslednji rešilni čoln, kadar no bi mogel v«Jč vzdržati . . . Zdaj pa sem spet poln pogutnoft * Uncott je vzel zlatnik in ga tehtal v rcfkU "Dvajset švedskih kron," je zamrmral. "AH veeto, koliko je to na AngloškOm vredno T "Da, gospod doktor!" je odgovoril HeUing skoraj trepetajo. "Petnajet šilingov! Ali še več." "Vem," ga je prekinil Helllng, kl je krivo razumel njegove besede. "A ne mislite, da tako nizko cenim vašo operacijo . . . Saj Je to voe, kzr imam ... Ženin je te zlatnik premoženje. Vselej, kadar som zli pzz tesneje izdrgAll, sem »čutil, kako mb Je zlatnik sapekel v.koio. Kadar eem šel mimo mlekarne In videl goro kruhkov , ln Radeče oe' bele kave, »m vedel, da bl v» to lahko Mlo moje. Lahko bl jedel, jedel, jedel! In epe! na poetoljl! Vam, goapod doktor, je to »mo petnajet šilingov« ln to Je » vaz zelo meia" pri teh besedah se je .Oglodal po dragoceno opravljani eobl. "Pa vaz vseeno prosim, vzemite te zlatnik » tlelo vrodnoet, kl ga Je Imel »me, odkar »m bil lz bolnico." Uncott Jo prijel tfelltnge u roko in ga peljal v obednico. Na nlZkem marmornem stebriču Je etek velika srebrna vama, kl je e zvojo krasoto sobo skoraj du- ne pozabi povedati, ds je bilo ileilingu tri in petdeset let. ko mu je podaril zlatnik, in ds je bila operaeija tako preprosta, da bi Jo bil lahko izvršil tudi medicinec zadnjega eemestra . . • Gospod Gregor je imel že več let soseda gospoda Tumidsjske-ga, stanujočega v Istem nadstropju. Sosed je rad zahajal k njemu bodisi da je hotel preči-tati novine prejšnjega dne ali pe pokrnmljeti o politiki in te-žavah vsakdanjege življenja. Oba sta bila vneto čitotelja in često sta se "strinjala v svojih nazorih. Tistegs dne je prišel gospod Tumidajski k sosedu »mo hip, kakor je dejal že na pragu toda izredno resnega obreze. — Nekaj važnega imam, — Je dejal tiho, nekam plaha Gospod Gregor ge je radovedno pogledal. . — Vem, da eto diskreten mož in da vam lahko »upam brez iu. Glejte, drodoega brata človeka, v do-položajuf. toda zldnje čase ga nepraetano drži smola, jrjeaiite mi*ar zšrah me obhaja. Nesreča u nesrečo se mu vali na, glavo. — fjfci, hm . . . Kaj poveeto gospod sosedtJU — Nedavno eo ga okradli; potom mu je zbolelo žena Teh raznih etroškov in oploh soden, težki ČMi — skratka, prihajam k vam z zaupno prošnjo, da m posodite . . . nikar m ne ustrašite, goapod sosed . . . torej da ml posodite pet stotakov. — Ju? Pet stotekov? Toda ne razumem vn dobro, dragi goepod, eaj vašege brate niti ne poznam, še ovoj živ dan ga niaem videl ... V dno duše se ml smili, kar srce me je zabolelo, ko ate mi povedali, kako kruto ga preganja usoda, toda . . , saj toliko denarja niti. nimam. — Le počaai, drag! ijbj sosed. Da me ne boste napačno razumeli: »j nočem tega denarja od vas, sam sem si ga pre-skrbel in takoj vam ga izročim, Če hočete, prbsim vas samo kot dobrega prijatelja, zsupno vas prosim, da mi storite uslugo, ln posodite mojemu bratu teh pet stotakov takole po vseh pravi lih proti menici,,, — Jaz? Zakaj pa sami tega ne storite, neposredno? — je vzkliknil gospod Gregor učude-no. — Se j to je tieto, dragi moj sosed, da bratu človek ne more pooodlti denarja tako docela varno in gladko, kakor tujemu človeku. Kot rečeno, moj brat je »lo pošten in dostojen človek, poosebljene poštenost in »ne-sl jI vest, toda »j aami veeto *.. rodnemu bratu bi ne plačava primernih obraoti, posojilo bi razumel preveč od lahke strani . . . — In vendsr ... s Jaz, kako naj storim to jaz? — Počakajte, da povem do konca; goepod sosed, tu je denar, izvolite ga prešteti ... Takoj jutri pošljem k vam brats lastnoročno pisanim priporočilom; »bičim mu Že sam, naj vzame menico kar s seboj, pet od sto mesečno bo prav rad plačeval, » prvi mesec vnaprej. Tako se dela splošno med poštenimi ljudmi, e med brati bi to morda nekoliko kričalo ... Izvo-ite mu obresti u prvi mesec odtrgati kar od posojila. Nič se ne bojte, »m mu pojasnim, da drugače to ne gre, da vsi posojajo denar teko. K- Torej pet od sto, pravite? In mesečno? Ali ni to mnogo? — Nikakor ne. Meni plačujejo toliko vsi in še kako radi! In kar srce me boli, ko vidim, kako ubogi brat trudi, pa ne more nikjer dobiti poeojila pod teko eo-lidnimi pogoji. Zakaj bi mu torej ne pomagal iz etiske? Sa, sva vendar brate! Ne vas sem » pa obrnil v zadevi posredova-nja zgolj iz delikatnosti. Saj ve ste, dragi sooed, da je nerodno bratjh posojati denar. Porečeva mu, na je viš denar, mene pa niti omeniti ni treba. Upam, da mt*he odrfečte te prijateljske u-slyge . . . SOBOTA, 27, AVGUsta - ] iketoka Skot posuti soseda. Prijat^ sedita veak ns svoji klopi ia a? 1 zo, na mizi pa gori sveča G<*ti. I telj ps svečo kmalu upihne, češ" saj lahko govoriva tudi v teS I Govoril je v temi, toda g0«t * je nekam sumljrvo vrtel uj m mikal. - Kaj pa počenjaš? — „. u vprašal gostitelj. Jt - Eh, kaj, sediva lahko v t* mi tudi brez hlač, pa jih čim, da se mi preveč ne ogulijo. Gospodinja: -Kaj pravite, Ne&ka, da m ne marate poročil ti z dimnikarjem? Mislila sem da je že vse gotovo. Nežka: Saj je tudi bilo w sem ga snoči prvič videla lepo umitega in opravljenega. Ne morete si predstavljati, mik*, tljiva, kako grd je, če ni uma. zan od »j." SM SIAJZBO IfiCEM! Učeni službo, mesto gospodi, nje pri starejšem gospodu br« razlike na narodnost. Pleča po dogovoru. Pišite za pojasnila na: Gospodinja, 2667 S. Lavvn-dale Ave., Ohdcago, IU. (Adv.) KNJIGE P. J. Potnik je prišel v lepo vasico, stopil v prijazno gostilno in si Sedel je ob oknu. Ko je pojedel, je videl pea na dvorišču in mu je vrgel kosti. Cez leto dni pride zopet v to vas in se nastani v isti gostilni. Ko je šel v svojo sobo, je imel priliko slišati sledeč razgovor mod gospodarjem In gospodinjo: "Novega gosta knamo." "Kdo pa je." "Ah, veš; to Je oni gospod, ki