MOTNJE V PREHRANJEVANJU V ZVEZI
Z OBSEVALNO TERAPIJO
Zdenka Eľjavšek, Branka Senič
1. UVOD
Radioteľapijaje eden od načinov zdravljenja malignih obolenj. Skoraj 60% bolnikov z rakom
je med zdĺavljenjem tudi obsevanih' Viri sevanja se v ĺadioterapiji upoľabljajo na dva načina:
a) teleradioteĺapi-ja - vir sevania 
je 
zunai bolnika
b) brahiteľapija 
_ 
viľi sevanja so vneseni v področja bolnikovega telesa, ki jih żelimo obsevati.
obsevanje deluje na hitľo se deleče celice, bodisi neposredno na DNK (diĺektni učinek) ali
posredno pľeko prostih radikalov v tkivni tekočini. Radiosenzibilnost celic ni nujno enaka v
ľazličnih fazah celične delitve, zato je celoten odmerek sevanja razdeljen na več manjših
odmerkov. Ionizirajoča sevanja lahko poleg odmľtja malignih ce1ic okvarijo tudi okoliško
zdravo tkivo in povzľočajo neželene ľeakcije.
Delimo jih na akutne, te nastanejo med samim obsevanjem ali neposredno po končanem
obsevanju, in na subakutne ter kronične' ki nastanejo šest in več mesecev po obsevanju. Akutne
težave so običajno posledica odmĺtja tumorskih celic in bazalnega sloja zdravega tkiva, ki v
končni fazi akutne ĺeakcije povzroča erozije na koži in sluznicah obsevanega podľočja'
Subakutne in kĺonične težave pa se razvijejo zaradi okvar počasneje se delečih celic in okvaľ na
ožilju, kar se lahko pojavi tudi več 1et po obsevanju'
Motnje v prehľanjevanju v zvęzi z obsevalno terapijo nastanejo največkĺat pri tistih bolnikih, pľi
kal"erihje v obsevalno polje zajet del prebavne poti. Lahko se kažejo na različne načine, najbolj
pogosta sta nezadostno uživanje hrane in tekočin, kaľ je pos1edica obsevalne terapije področja
glave in vratu in nepopolna absorpcija zaužite hrane in tekočin,ki je navzoča pri obsevanju
rnalienih oboleni v tľebušni votlini. oba zaoleta se kažeta s številnimi znaki. katerih vzrok ie v
največji meń zdravljenje z obsevanjem.
Pomembno je vedeti' da sluznice prebavne cevi, pľedvsem tankega čĺevesja, uvrščamo v tako
imenovana kľitična tkiva, kateľih celice se hitro delijo, so slabo difeľenciľane in zelo
ľadiosenzibilne.
Urejen prehrambni status bolnika ima odločilen vpliv na potek zdravljenja in rnočno vpliva na
kakovost Življellja bollrika v času zdľavljellja. Medicillska sestt'a lttora ptlzllati vse stranske
učinke, ki jih povzroča obsevalna terapija. V načrt zdľavstvene nege moľa vključiti preventivne
ukĺepe in akcije za pĺavočasno prepoznavanje zapletov zaradi obsevalne terapije, ki se izražajo
kot motnje v pľehľanjevanju.
Zdenka Erjavšek, diplomirana medicinska sestľa, onkološki inštitut Ljubljana
Bltlnktl Senič, višjtl netlicilLsktl sesĺrtl, onkuluški inštitut Ljubljuntl
50

2. MOTNJE V PREHRANJEVANJU PRI OBSEVANJU
TUMORJEV GLAVE IN VRÄTU
Znano je, da je pogostnost pojavljanja slabe prehľanjenosti najvišja prav pri bolnikih s tumoľji
glave in vratu' Največkĺatgťeza skupek težav, kijih povzročajo po eni strani še neozdravljen
tumoľ, po drugi stĺani pa stranski učinki teľapije. Številni bolniki so prav zaradi specifičnega
načina življenja (čezmerno pitje alkohola, nekakovostna prehrana) že sicer v slabi splošni
kondiciji. Kljub skľbno sestavljenemu pľehranjevalnemu načľtu običajno zasledimo izgubo
telesne teže za najmanj l0 7o telesne mase pľi ľadikalnem obsevanju otorinolaĺingološkega
podľočja. Če'''-'e.no izgubo telesne teže lahko pričakujerno v 5-70 ?, pľimerov.
Glavni vzroki ornenjenih težav so stľanski učinki obsevanja, ki se kažejo kot: okvara ustne
sluznice, pomanjkanje sline in posledične težave pri žvečenju in požiranju, lokalne okužbe teľ
okvaľe zobovja in obzobnega tkiva.
Poleg tega se pľi bolnikih z rakom glave in vľatu sĺečujetno z:
- izgubo teka in/ali navzejo
- motnjarni v okuianju
- težavarni pri žvečenju in požiranju zaradilege tumorja in/ali posledic kiľuľškega posega
Ker obsevalno zdľavljenje lahko izzove celo vrsto različnih situacij, v katerih je moteno
noľmalno pĺehĺanjevanje, je nujen individualni pľistop.
Pľi tej skupini bolnikov smo zlasti pozoľlli pľi jemanju podatkov za postavitev negovalnih
dĺagnoz in na potrebne aktivnosti v zvezi s prehľanjevanjem.
Pomembni so naslednji podatki:
- navade prehranjevanja
- ľazvade
- omejitve
- ekonomske možnosti
- možnosti za učinkovito sodelovanje dľužine
- poučenost bolnika o pomel]u zdľave prehrane
- pripľavljenost za sodelovanje
- telesnn teža - običajlla
- ob spľejemu
Za celoÍno in kakovostno obravnavo moramo vsekakoľ poznati še oceno stanja prehranjenosti
in načrt zdľavljenja za vsakega posameznika.
Pomemben je pľeventivni vidik, ki upošteva, da moľa biti bolnik v dobľi splošni kondiciji zaľadi
razmeľolna naporne in dolgotrajne terapije. Zato je pľehrana obsevanega bolnika v osnovi dieto-
pľofi1aktična ali vaľovalna.
Glede na bolnikovo stanje dieto pľimeľno eneľgijsko pľilagodimo, določirno število obrokov in
konzistenco hľane.
Posebno pozornost posvečamo pravilrri in kakovostni izbiri živi1, ker imajo določene vrste hľane
nezaźelen učinek rra sluznico v obsevalnem polju.
5l

Najbotj pogoste negovalne diagnoze v zvezi z moĘiami v prehranjevanju pri 
obsevanju
otorĺnolaringološkega področja
Potencialne
- možnost nastanka slabše prehranjenosti in izsušenosti organizma zaradi stranskih učinkov
obsevanja
- možna poškodba ustne sluznice zaradi neustĺezne prehrane ob zdravljenju z radioterapijo
Aktualne
- odklanjanje hrane zaľadi izgube apetita ob obsevanju
- odklanjanje hrane zaĺadi motenj v okušanju v zvezi zobsevanjem
- nezadosten vnos hĺane in tekočin zaradi bolečin pľi požiranju in žvečenju
Pľi pripľavi individualnega načrta zdľavstvene nege upoštevamo standardizirane načľte
zdravstvene nege. Navedli bomo globalne cilje, ki jih želimo doseči, in postopke zdravstvene
nege za njihovo uresničitev'
Globalni cilji zdravstvene nege:
1' doseči in ohranjati čim boljšo prehranjenost in odpornost oĺganizma
Ż' zmanjšati intenzivnost reakcij na zdravih tkivih
3' bolnika poučiti o zdravljenju in ga motivirati za sodelovanje
4. zagotoviti seznanjenost dľužinskihčlanov z zdravljenjem in njihovopodporo
5. doseči zadovoljstvo bolnika ob prehranjevanju in mu spodbujati apetit
6. pravočasno odkľivati nastale težave, ki vplivajo na prehĺanjevanje
7. bolniku zagotoviti psihično podporo
STANDARDIZIRAN NAčRT ZDRAVSTVENE NEGE zA URESNIČITEV cILJEv
Postopki zdravstvene nege:
l. Bolnika in svojce seznanimo
- z moŽnimi motnjami v prehĺanjevanju med zdravljenjem z obsevanjem in po njem
- o Domenu oravilne oľehrane za usnešnost zdravlien-ia
- s preventivnimi ukrepi zazmanjšanje stranskih učinkov zdravljenja
- s koristnostjo njihovega sodelovanja
2. Pouk in svetovanje:
- Bolniku svetujemo, da ne uživa hľane, ki draži ustno sluznico, bodisi termično (prevroča,
premrzla), po sestavi (močno zač|njena, kisla, preveč sladka) ali fizično (suha, trda, groba)'
- Bolniku svetujemo naj popije 2-3 litre tekočine na dan (kamilice, blago sladkani sadni čaji
in sokovi, juhe' kompoti, negazirane mineralne vode), pije naj pogosto in po požirkih,
svetujemo naj opusti pitje alkohola (predvsem žganih pijač)'
3. Bolniku zagotovimo:
_ 
najmanj 5 obrokov eneľgijsko bogate in polnovľedne hĺane, pľi hujših motnjah v
prehĺanjevanju 6-8 obrokov na dan,
- hrano, ki naj bo mehka, sočna, mlačna in pestra glede barve, vonja in okusa
52

- hrano s pľimerno konzistenco (kašasta, pasirana, tekoča) glede na bolnikovo sposobnost
požiranja,
- zadostno kotičino pripoľočenih tekočin, upoštevamo tudi njegove želje
- sodelovanje pri izbiri vrste hrane, števila obrokov' najboljši način prehľane in tehniko
hľanjenja, skupaj z zdravnikom določimo vitaminske, energijske in beljakovinske dodatke'
4. Pripľava bolnika na hľanienje:
Poskrbimo za bolnikovo udobje: ľedno ustno nego, čist in prezračen prostor' odprava bolečin
udoben položaj' dovolj časa in zasebnosti pri hľanjenju' za estetsko in kulturno seľviĺanje hrane
5. Izvaianie nadzora:
- opazujemo in beležimo zaužito hrano in tekočino
- dnevno ocenimo bolnikovo sposobnost požiĺanja in tek
- dnevno ocenimo stanje vlažnosti in prizadetosti ustne sluznice
- ugotovimo okuševalni prag
- redno kontroliľamo telesno težo (tehtanje najmanj dvakrat tedensko)
- po naročilu zdravnika izva1amo preiskave za oceno stanja pľehľanjenosti
6. Podpora bolniku:
- bolnika vzpodbujamo k rednemu uŽivanju fuane in pidu tekočin
- izvajamo vsakodnevne pogovoľe z bolnikom, odgovarjamo na njegova vprašanja in
ľešujemo pľobleme v zyezi z hľanjenjem
- čustvena podpora svojcev in prinašanje dovoljene priljubljene hľane od doma
Aktivnosti zdravstvene nege po potrebi intenziviramo glede na stopnjo lokalne in splošne
prizadetosti posameznega bolnika in vrsto prehrambene motnje.
3. MOTNJE V PREHRANJEVANJU PRI OBSEVANJU
oRGANov v PRSNEM KoŠU
Bo1niki tovrstno zdravljenje običajno dobro pľenašajo. Normalno prehranjevanje lahko moti
vneta in otekla sluznica požiralnika. Posebno pozornost posvečamo zgodnjim znakom vnetja,
ker ti niso klinično vidni. Zdravstvena nega je usmerjena v preventivo. Bolnik uživa męhko'
Zmerno toplo hrano' ki ne sme biti groba, ostra, preveč kisla ali zaćtnjena. odsvetujemo
uŽivanje alkohola. ob začetnih znakih vnetja pľehľano prilagodimo (pasirana ali tekoča, več
tekočine med hĺanjenjem). V hujših primeńh zdravnik predpiše parenteralno prehrano.
-53

4. MOTNJE V PREHRANJEVANJU PRI BOLNIKU, KI IMA V
oBSEvALNo PoLJE ZAJETo sLUZNICo čnnvpstł
Do okvare črevesne sluznice pľihaja pri obsevanju ginekološkega raka, raka prebavil in
uropoetskega tľakta.
Najbolj pogosta negovalna diagnoza pri tovrstnem zdľavlj enj u j e :
- Pomanjkanje specifičnega znanjav zvezi s pľehľano v času obsevanja
Postavimo si cilj: Bolnik bo seznanjen z morebitnimi posledicami zdravljenja in preventivnimi
ukĺepi, ki zmanjšujejo možnost nastanka poškodb.
V načrtu zdľavstvene nege načrtujemo zdravstveno vzgojo bolnika v zvezí s prehrano v času
obsevanja.
Bolniku povemo, da bo v času obsevanja užival dietno hľano' obroki ne bodo vsebovali svežega
sadja in zelenjave (kolitis III dieta). Tovrstna prehrana ščiti črevęsno sluznico in v veliki meľi
prepľeči nastanek diareje. Seznanimo ga s pomenom zadostnega uživanja tekočin. Poudarimo
umivanje rok pľed vsakim obrokom, ker na poškodovani sluznici črevesja in ob spremenjeni
čľevesni flori zęlo hitľo porastejo bakterije. Thk ľežim prehrane naj bolnik upošteva še pribliŽno
štiri do šest tednov po obsevanju. o spĺemenjenem načinu prehrane seznanimo tudi svojce' To
je pomembno ĺz dveh ľazlogov. Prvič, da bolniku ob obiskih ne nosijo prepovedanih živil in
drugič' da v času' ko je bolnik na prostem izhodu, poskĺbijo za pľimeĺno pľehrano.
4.1 Pľehrana pri diaľeji kot posledici obsevanja
Zaľadi obsevanja prihaja do okvare črevesne sluznice, spremeni se črevesna flora, kar privede
do diareje. Diareja se kaže z naslednjimi znaki:
Najbolj pogoste negovalne diagnoze so:
- možen deficit telesnih tekočin zaradi diareje kot posledice obsevanja
- bolnik pogosto odvaja blato v zvezi s stranskimi učinki obsevalne teľapije
- možna spľememba v funkciji čľevesja zaradi neustrezne prehľane v času obsevanja
Globalni cilj: bolnik bo ľazumel pojav diareje in bo sodeloval pľi aktivnostih zdľavstvene nege
za ub|aźitev tega stranskega učinka.
Aktivnosti zdravstvene nege
- skupaj z zdravnikom ocenimo stopnio diareie
- glede na stopnjo uvedemo primerno dieto (čajna pavza, kolitis l,kolitis II)
- bolnika opozorimo na umivanje ľok po vsaki defekaciji in pred vsakim obrokom
- izvajamo medikamentozne terapije po naľočilu zdľavnika
- spremljamo telesno težo po naľočilu zdĺavnika
- ugotavljamo znake dehidracije
- beležimo pogostost stolic
- spľemljamo vnos tekočin
54

4.2 Pľehrana pľi ľadioproktitisu
Radioproktitis je vnetje sluznice zadĺjega dela čľevesja in analnega kanala kot posledica
obsevanja' Lahko se pojavi pľoti koncu zdravljenja ali tik po njem, včasih pa tudi več mesecev
in let po obsevanju. Kaže se z naslednjimi simptomi: pogosto tiščanje na blato, bolečina v
spodnjem delu črevesja in trebuhu, pekoča bolečina ob anusu' mehko blato, tekoče blato,
pogosto odvajanje, krvavitve iz čľevesja.
Aktivnosti zdravstvene nege:
- uvedemo primeľno prehĺano (ustrezna dieta 
) 
glede na simptome
- po naročilu zdravnika aplikacija zdĺavilne klizme v danko enkĺat dnevno deset dni
- nadzorujemo: število stolic, jakost in pojav bolečine, konzistenco blata, prisotnost kľvi v
blatu, spremljamo vnos hrane in tekočin'
5. KOLOSTOMA, OBSEVANJE rN PREHRANA
Bolniki s kolostomo (kot posledica malignega obolenja), po kirurškem zdravljenju največkĺat
nadaljujejo z ľadioterapijo. Če je stoma zajeta v obsevalno polje, se pri obsevanju uporablja
posebna zaščilta za sluznico stome,ki 
je speljana na površino tľebušne stene. Od prvega dne
obsevanja in tri do šest tednov po zdľavljenju ti bolniki uŽivajo hrano brez sveŽega sadja in
zelenjave (kolitis III dieta), kot preventivni ukľep proti pojavu možnih zapletov (diareje)' V
primeľu' ko se pojavi diaľeja veljajo isti ukrepi kot v točki 2.2.
Bolniki, ki v času zdravljenja z obsevanjem prejemajo tudi kemoteľapijo se zgoraj navedeni
zapleti s sluznico pľebavnega trakta pojavijo hitreje in potekajo burneje.
6. POSEBNOSTI V PREHRANI BOLNIKOV Z VNESENIM
VIROM SEVANJA 
. 
BRAHITERAPIJA
Kot je že v uvodu omenjeno, 
je pri brahiterapiji vir sevanja vstavljen v telo (v določen organ, ki
ga želimo obsevati). Na onkološkem inštitutu imamo za te bolnike posebni oddelek - oddelek
za brahiradioteľapijo' Večinoma se tu zdravijo bolnice z ginekološkim rakom. Po končanem
prvem delu teleradioterapije nastopi brahiterapija - vstavitev vira neposľedno v tumor ali
njegovo bliŽino. Prehrana teh bolnic je prilagojena vsaki bolnici posebej. Pľedvsem je
pomembno, da ne vsebuje balasta in maščob. To pa zato, da se ne pro|zva1a blato, ker če bi
prišlo do odvajanja se spľemeni lega aplikatorja in s tem se spremeni tudi območje obsevanja.
Bolniki s karcinomom ščitnice in njih metastazami se zdravijo z jodom 13l' bodisi da ga
zalźIjejo v obliki kapsul ali ga prejmejo intľavenozno. Prehľana teh bolnikov 
je normalna
oziroma dietna, če jo imajo že od prej. Pomembno pa je, da so tešč pred zauźitjem 
joda (zaradl
boljše resorbcije joda) in eno uro po zauŽidu jodovih kapsul naj ne jedo. Pri venozni aplikaciji
ioda 
pa ti ukľepi niso potrebni.
55

7. Z^KLJučnr
V okviru onkološke zdľavstvene nege ima prehrana poseben pomen. Tako z vidika narave
bolezni kot z vidika specifičnosti zdľavljenja.
Učinkovito načrtovana in sistematično izvajanazdravstvena negaje nujna za pľemagovanje tako
kompleksnih problemov v okviru življenske aktivnosti prehranjevanje in pitje' Pľi svojem delu
se opiľamo na Znanstvena spoznanja 
jz, 
raz,ličnih stĺokovnih discip|in.
Pomemben član tima je bolnik sam in njegova dľužina. osnova za aktivno bolnikovo
sodelovanje je ustĺezna poučenost in dobra motivacija' Ravno prehrana je mnogokĺat prvi način
kako bolnik aktivno pristopi k zdravljenju in s tem izboljšanju svojega zdľavstvenega stanja
Literatuľa:
1. Lcšničaľ H. Maligni tumorji g|ave in vľatu. In: Fras AĘ ed. onkologija. Ljubljana: Katedra
za onkologijo in radioterapijo, onkološki inštitut, 1 994: 1 9 1 -8.
2. Pokorn D. S hľano nad raka. Ljubljana: Forma 7,1991'
3. Budihna M. Obsevanje karcinoma glave in vratu. In: Lindtner J et al, eds. Rak glave in vratu.
7.onkološki vikend, Šmarješke Toplice 31.marca_1'aprila 1995' Ljubljana: Kanceľološka
sekcija,1995: 37-41.
4. Fľas AP. Brahiterapija. In: Fras AĘ ed. onkologija' Ljubljana: Katedľa za onkologijo in
ľadioterapijo, onkološki inštitut' l994: 1 1 8-20.
5. Kuhelj J. Radioteľapija' In: Fras AĘ ed. onkologija. Ljubljana: Katedľa za onkologijo in
radioteľapijo, onkološki inštitut, 1994: 104-7.
6. Fras AP. Rak tankega črevesa. In: Fľas AĘ ed' onkologija. Ljubljana: Katedra za onkologijo
in radioteľapijo, onkološki inštitut,t994: 252-4.
7. Šuštaľšič M. Rak debelega črevesa. In: Fras AĘ ed. onkologija' Ljubljana: Katedra za
onkologijo in radioteľapijo' Onkološki inštitut, l 994: 255- 8.
56