ZZ3. itnllto. Posebna izdajo. i umi«, i ran, a hpmm im. im. itii._ .Slovenski Narod* velia v LimW|*"»i na dom dostavljen : , celo leto naprej K 24'— pol leta m • »2* - četrt leta . • 6'— na me^cc „ . . , 2*— v upravnistvu prejtra«: celo leto naprej - , . . K 2*1*— poJ leta m » • • • • II* četrt leta ..... 5*50 na mesec w ...» I*f0 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se oc vračajo. L r e levo.) IsI■tam s*. *€, lasera ti veljajo: peteroatopna petit vrata za enkrat po 16 vio. za il rani al po M viiu u trikrat ali večkrat pa 12 vsa. Pada te zahvala vrata 30 vas. Poslano vrata 30 vin. Pri vetju laeircijan po nagovora. Uata vaMtva aaj ac pošiljajo naročnine, reklamacijo, (oteta« L 1a, ta je eora unstiauvae stvari •Stovenaid Narod* ffJta ara ncj*tli ta Avaia>OfrikO! etra Ido skupaj naprej . K 2S-— ceart sata m * ■ • 6"50 na asaaae • • • • - * 230 xa Nemčijo} celo leto naprej ... K J0-- aa Asneriko in vse druge delete: celo leto naprej ... K 35.- Vaaaian^ grade ntserasev ta naj pcfloil za odgovor dopisnica ali znamka, V^arananTrarVO) (spodaj dansrafit levaa. Kranflnran mzfran aft. L i*i*naM ta. ara. Svetovna vojna. Začetek tretje bitke ¥ Galiciji- — Prvi boji. — JunasU odpor male utrdbe proti ruski premoči. — V znamenju „Viribus unlttsM. — Junaštvo Jugoslovanov. — Krvave bitke na francoskih bojiščih. — V Severnem morju. — Vojna v kolonijah. — Tripleententa prodaja medvedovo koio. NOVA RAZPOREDBA NAŠE ARMADE. — JUNAŠKI ODPOR MA-1 E TRDNJAVICE PROTI RUSKI PREMOČI. Dunaj, 19. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: 19. septembra opoldan. Nova razporedba naše armade na severnem bojišču je v teku. Izolirani sunek, ki ga je izvršila neka ruska divizija dne 17. septembra, smo krvavo zavrnili. V naglici napravljena v2'-na utrdba Sieniawa, ki brani prehod preko reke in katero se junaško branili nekateri naši zelo maloštevilni oddelki, je prisilila Ru-se, da so morali razviti cela dva svoja armadna zbora in težko artiljerijo. Ko je utrdba svoj namen izvršila, so jo naši prostovoljno zapustili. — Namestnik načelnika generalnega >taba: pl. Hofer, generalmajor. • * Sieniavva. Sieniavva je malo mestece s približno 1<)00 prebivalci ob reki San, kakih 45 km severozapadno od Pfe-mvsla. Fort, ki brani prehod preko Sauna je bii kakor poudarja uradno poročilo le provizorična utrdba. Preko Sienia\ve vodijo pota iz Lublinske gubernije v zapadno Galicijo. Gre torej o:ivkino za poskuse ruskega desnega krila prodreti proti Rzeszo-wu in obiti trdnjavo przemvslsko, katera se jim zdi pretrd oreh. Naša armada bo nadaljne poskuse pač energično brezuspešila. S kakim junaštvom branijo naše čete vsako ped domovinske zemlje, to nam z nova kaže poročilo o boju pri Sie-miavvi. Mali naši oddelki so se s tako vztrajnostjo borili proti ruski premoči, da so morali Rusi poslati dva armadna zbora ter povrh še težko artiljerijo v boj, predno so se naši umaknili. Naše čete so prepustile trdnjavico Rusom, ker je bila ta trdnjavica med tem že izpolnila svoj namen — povzročila je sovražniku s čim najmanjšimi sredstvi tem največje težave in izgube. Trdnjavica Sieniava je izvršila podobno nalogo, kakor jo izvrši na morju mala kri-žarka, ki zaide med stokrat močnejše sovražnike in za katero velja deviza: Pokončati čim največ neprijateljev, prizadjati jim čim največ škode, povzročiti jim čimnajvečje težave in zamude potem pa — umreti. Naši »Zentv< slavnega spomina se pridružuje vrstnica na kopnem — Sieniavva. • o # NAŠA ARMADA V ZNAMENJU GESLA »VIRIBUS UNITIS«. — POSEBNA POHVALA SLOVENCEV IN HRVATOV. Dunaj, 19. septembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Dne 18. septembra popoldne: Nekateri inozemski časopisi trde, da v naši vojski nekatere čete te ali one narodnosti v vojni niso popolnoma odgovarjale. Neki angleški vir, ki se tudi sicer odlikuje po tatarskih vesteh, je vedel poročati celo o uporu čeških polkov. Tem tendencijoznim izkrivljen jem nasproti, ki so preračun jena na nepoznanje razmer v monarhiji, je treba z vso odločnostjo izjaviti, da stoje vsi narodi naše častitljive monarhije, kakor v prejšnjih časih, tako tudi v sedanjem, nam vsiljenem boju, kakor pravi naša vojaška prisega, tekmujoče v hrabrosti složno druga pri drugi. Naj bo na rusko - galiških, naj bo na balkanskih boji-čin, povsod se bore Nemci, Madžari, severni Slovani in Jugoslovani, Italijani in Rusini v zvestobi za najviš ega vojnega gospodarja in v zaveti, kako velike vrednote branimo, z enako, občudovanja vredno hrabrostjo, ki je jamčila našim četam celo priznanje našega najnevarnejšega sovražnika. Tako se je na severu, d. naštejemo samo eno primero, iz Slovencev, Hrvatov in Italijanov sestavljeni pešpolk št. 97 boril pri Lvovu z veliko bravuro in trd o vrat nos t jo in stanovitnostjo ter se .i umaknil kljub velikim Izgubam. Ce omenimo še otočanski polk št. 79, ki se je ra v nota ko hrabro držal na jugu v težkih bojih ob spodnji Drini, se zgodi to samo, d. nastopamo proti zelo pretiranim, od srbske strani razširjenim trditvam o izgubah tega polka. Medtem, ko poročajo Srbi o 3000 mrtvih tega polka, znašajo dosedanje skupne izgube te čete po uradnih ugotovitvah 1424 mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Vesti, kakor one iz ruskega vira o 70.000 avstro - ogrskih vjetnikih pri Lvovu, po dosedanjih uradnih dementijih ne potrebujejo več preklica. — Namestnik šefa generalnega štaba v. Ho-f e r, generalmajor. • • • S FRANCOSKIH BOJIŠČ. Boji armade neasiike.a kroaiprkaca. Berlin, 18. septembra« Po poročilih rimske »Tribune« se uradna obvestila francoskega generalštaba o veliki bitki ne glasijo več tako zmagovito, kakor v začetku. Armada nemškega kronprinca je po zmagovitih bojih pri Vendunu napadla 11. septembra utrjeno črto Verdun-Toul ter je po bombardiranju forta Oiron-ville došla v stik z onimi nemškimi četami, ki so že stale ob Marni. Nemški centrum stoji sedaj pod osebnim vodstvom prestolonaslednikovim. Štiridnevni boj pri Soissonsu. Berlin, 18. septembra. Oficijozni »Lokalanzeiger« javlja čez Rotter-dam o štiridnevni bitki pri Soissonsu: Francoske in angleške čete so se morale pri Soissonsu boriti z velikanskimi nepremagljivimi težkoča-mi. Reka Aisne je bila namreč preplavila soissonsko okolico in neprijatelj mesta sploh ni mogel napasti. Boj je divjal na gričih in v gozdovih okolice. Končno se je Francozom navzlic strahovitemu ognju naše artiljerije, ki jim je prizadjal velikanske izgube posrečilo prekoračiti reko. Naša artiljerija je imela jako ugodne pozicije paralelno z reko Oisne v smeri Compiesne - Reims. Prehod Francozov so ščitile angleške baterije. (Mesto Soissons šteje 17.000 prebivalcev, utrdbe so stare, le proti severovzhodu se nahaja moderni fort. 1870. leta je igrala trdnjava Soissons veliko vlogo. Nemci so mesto 3 dni bombardirali.) Ne boj, mesarsko klanje. Londonska »Times« poroča iz Pariza: V bitki v severni Franciji je imeiri francoska armada strašne izgube. Nepregledne vrste mrtvih ir ranjenih pokrivajo bojišča. Vlaki napolnjeni z ranjenci dohajajo brez presledka na pariške kolodvore. Ranjenci pripovedujejo strašne stvari — nemške čete so stale mestoma pred šest sežnjev visokimi barijera-mi človeških trupel, kakor za okopi. Francozi so se borili z ljutostjo, ki ji ni para. • a • Nemški aeroplan nad Anverso. Amsterdam, 19. septembra. (Kor. urad.) Iz Anverse (Antvverpen) javljajo: Nad mesto je priplaval včeraj od zapada sem nemški aeroplan sistema »Taube«. Belgijski dvokrov-nik ga je pregnal ter podil proti jugu. • • • Novi boji v Belgiji. Amsterdam, 18. septembra. (Kor. urad.) Prt Termondu je prišlo danes do novih bojev med nemškimi in belgijskimi četami. • a • ANGLEŠKE LADJE V SEVERNEM MORJU. London (preko Berolina), 19. septembra. (Kor. urad.) »Daily Tele-graph« poroča iz Harvvicha, da poročajo torpedni rušilci, ki se vračajo s Severnega morja, da se vreme jasni. Dosedanje vreme je delalo pa-trulni službi mnogo težkoč. Fatrulna služba se vrši sedal s posebno pozornostjo. Morje je precej nemirno in ponovno se je zgodilo, da ogenj v provijantnem prostoru ni gorel Večje število moštva je bilo tudi ranjeno. • a • VOJNA V KOLONIJAH. Aaatoži m Noti Gvineji. Berofln, 19. septembra. (Kor. ur.) »Wolffov urad« poroča: Glasom zanesljivih vesti so bili Angleži kakor ni bilo drugače pričakovati, zasedli tudi raJj Rabave, sedež gubernatori, na Novi Gvineji. Maročanl se gibajo. Amsterdam, 19. septembra. (Kor. urad.) »Rotterdamsche Cou-rand« poroča ne da bi navedel vir, da se govori v Gibraltaru, da se Ma-ročani ob celi obali gibajo. Več tisoč prebivalcev iz Tangerja zapušča mesto in pokrajino. Boje se vstaje v Maroku. Odpeljali so v Algeciras. * NEVTRALNOST ŠVEDSKE. . Stockhoim, 19. septembra. (Kor. urad.) Zunanji minister je naglašal tekom odgovora na neko interpelacijo v zbornici, da se vlada trudi do skrajnih mej vzdržati nevtralnost Švedske. Tako časopisje, kakor občinstvo, naj podpira vlado v tej politiki, ki je našla v državnem zboru pritrditev vseh strank. Voditelji vseh strank so izvajanjem zunanjega ministra pritrjevali. NACRTI TRIPELENTENTE. »Narodni Listy« priobčujejo naslednje razmišljanje »Echo de Pariš«: Ako ostane tripelententa zmagovita, potem bo morala Nemčija predvsem vrniti Franciji Metz in Lotaringijo. Aizacija se mora nevtralizirati, Evropa naj ji določa vladarja, Šlezvik - Holstein dobi Danska nazaj. Nemčija plača Franciji 2 milijardi vojne odškodnine ter ji izročiti svoje kolonije Kamerun in Togo. Anglija naj prevzame nemško vzhod-njo Afriko, ter si z Nizozemsko deli jugozapadno Afriko. Od svoje floti-lje mora Nemčfja popustiti Angliji 6 velikih vojnih ladij ter 12 križark. Rusija se zadovolji z vojno odškodnino 3 milijard, katere naj plačata Nemčija in Avstrija vzajemno ter s primerno korekturo svojih zapadnih mej. Italija dobi za svojo nevtralnost Kotor in Trentino, Srbija naj na stroške Avstrije postane sila drugega reda. »Figaro« zahteva za Belgijo še posebej 2 milijardi odškodnine, pa tudi teritorijalne kompenzacije, in sicer na račun — Nizozemske. Oba lista trdita, da so jih o teh načrtih podučili diplomati in izhajata iz brzojavke, ki jo je poslal angleški kralj ameriškemu predsedniku Wil-sonu, izjavljajoč mu, da se bo Anglija vojskovala tako dolgo, dokler Avstrija in Nemčija ne zaprosita za mir. a a Lažnjiva poročila. Beroiin, 19. septembra. (Kor. urad.) »Wolffov urad« poroča: »Ber-liner Tageblatt« prinaša konkretne primere, kako so bila poročila o vojnih dogodkih v Južni Ameriki izkrivljena vsled lažnjivih poročil preko Angleške in Francoske. List prinaša kot primere brzojavke lista »El Dia-rio«, največjega časopisa v Paragvaju, ki se glase: London, 3. avgusta. Dvajset tisoč Nemcev je prekoračilo mejo pri Nancvju. Nemci so brli s težkimi izgubami zavrnjeni. Ob luksemburški meji so francoski aeroplani uničili nemški zrakoplov s 25 častniki. Francozi so prikorakali v Luksemburg ter zasedli Frankfurt o. M. London, 4. avgusta. Francoski aeroplani so razdejali Koln. Zaznamovati je velike zmage Francozov, Rusov in Srbov. London, 7. avgusta. Anglija je mobilizirala 500.000 mož. Nad 40.000 Francozov prodira proti Namurju. Hotelska vojska se giblje. Ker je bil najboljši ZepeKn s 26 možmi uničen, se drže nemški letalci samo še za nemško mejo. — Ista brzojavka označuje ladjo »Konigin Luise« kot veliko nemško križanca * » • Nova proklamacija francoske vlade. Iz Kopenhagena javljajo: Francoski prezident Poincare je izdal novo proklamacijo, v kateri francoskemu narodu slovesno naznanja, da se vlada vrne iz Bordeauxa, v Pariz šele takrat, kadar bo zadnji sovražnik zapustil francoska tla. * a * Režim na Finskem. k odan j, 19. septembra. (Kor. urad.) »Berlingske Tidende« poroča s Finske, da so tam govorili mnogo o olajšavah v političnem stališču Finske, da so se pa izkazale vse te obljube kot prazne. Generalni gubernator Seyn nastopa proti časopisju z novimi kaznimi ter vedno iznova krši zakon o enakopravnosti. Na Finsko so poslali novo vojaštvo, ki tamošnjih razmer ne pozna in ki prinaša že s seboj mnenje, da je Finska revolucionarna dežela. Generalni gubernator je zopet pričel proti športnemu društvu »Voima« s preiskavo ter dolži društvo, da je vtihotapilo orožje in revolucionarne proklamacije. Dolgoletni proces, v katerem je bilo društvo leta 1913. oproščeno, se bo sedaj obnovil pod vojaško diktaturo ter je društvo obtoženo veleizdajstva. Položaj je zelo resen, ker more hudobnost vse zasukati. a a Družba za angleško - nemško prijateljstvo. London, 19. septembra. (Kor. urad.) Družba za angleško - nemško prijateljstvo se je razšla. Včerajšnji občni zbor je sklenil, uporabiti društveno premoženje v dveh enakih delih za podporo Nemcev v Angliji, oziroma Angležev v Nemčiji ter je te vsote odposlal ameriškim veleposlanikom. * * * Ogrski trgovski parnik potopljen. Budimpešta, 19. septembra. (Kor. urad.) Ravnateljstvo paroplovne družbe »Adria« poroča, da se je parnik »Bathorv« pri otoku Vigo potopil. Ravnateljstvo izve, da gre za nasilje sovražnikov ter izjavlja, da ima v rokah dokaze, na podlagi katerih bo moglo zahtevati odškodnino za potopljeno ladjo. (Parnik »Bathorv« je imel 1400 konjskih sil in 2223 ton.) Budimpešta, 19. septembra. (Kor. urad.) Paroplovna družba »Adria« je sporočila vladi, da so Angleži parnik »Bathory« potopili kljub temu, da je imel parnik od angleških oblasti izdano dovoljenje za svobodno gibanje. Moštvo in kapitana so spravili v Dorchester. Kolmarski župan veleizdajnik. Strassburg, 19. septembra. (Kor. urad.) Kakor sporoča vojno sodišče, je uvedena proti bivšemu državnemu poslancu in županu v Kolmaru odvetniku in justičnemu svetniku Blumenthalu, ki je bil kot kolmarski župan član prve zbornice Alzacije in Lotarinške, preiskava zaradi veleizdaje m izdajstva. Premoženje so mu zaplenili. * a * Padel vohun. London (preko Berolina), 19. septembra. (Kor. urad.) V zadnjih bojih je padel tudi Bertram Ste-wands, kim rarjfepces*. Zlastf k ifsWŠev*| ranjence »a krši, je s# Hi iMieni m za nači* rane. «e poli k PHAftci Je številno ojbcmatvo Sfirejsio kljafc dežju cesarju ejstuzij HlHEne ovacije. Tudi pri jk>vrašku ga ie afcSnstvo burno ps^avKelo. GMRT iu^pnjeiio 4rM*n. Dum} *9- septanpbra* (Kor. urad.) Včeraj popoldne je prišel neki najporoCoik iz cesarjeve kabinetne pisarne v splošno bolnišnfco ter je v imenu vladarja vprašal, kako se godi 12Ietni Roži Henoch, ki je v svoji domači gališki vasici stregla vojakom ter bila pri tem težko ranjena od sovražnega šrapnela. Tudi nad-vojvodinja Izabela je danes obiskala dekletce, mu prinesla krasnih darov, se z njim ljubeznjivo razgovarjala, ter ji obljubila, da se hoče na najvišjem mestu potruditi za dobro življenjsko preskrbo male usmiljenke. Meči križ. Praga, 19. septembra. (Kor. ur.) Tukajšnjemu deželnemu pomožnemu uradu »Rdečega križa« je došla na poročilo o inspekciji zveznega predsednika grofa Trauna od nadvojvode Frana Salvatorja. namestnika pro-tektorja »Rdečega križa«, sledeča brzojavka: Odkrito razveseljen od poročila g. c. kr. komisarja grofa Trauna o vzornem stanju vseh naprav »Rdečega križa« in o požrtvovalnem delovanju vseh funkcionarjev, izrekam vsem svoje toplo priznanje in svojo najprisrčnejšo zahvalo. Nadvojvoda Fran Salvator. Dunaj za V zhodnjo Prusko. Dunaj, 19. septembra. (Kor. ur.) Dunajski župan dr. \V eisskirehner je poslal nemškemu veleposlaniku pl. Tschirschkemu pismo, v katerem pravi: Strašna usoda prebivalcev Vzhodnje Pruske, ki je imelo za časa začasnega zasedenja s strani ruskih čet silno trpeti pod ekscesi kozakov, je vzbudila tudi v naših za brate v Nemčiji zvesto utripajočih srcih nai-globje sočutje. Dunajska občina, ki gorko sočustvuje s temi nesrečniki hoče tudi prispevati k ublažitvi bede ter daruje v to svrho vsoto 25.000 kron. KAKO SO RUSI ZASEDLI LVOV. Cenzurirani krakovski listi poročajo; V četrtek, dne 3. septembra ob 3. popoldne so vkorakali Rusi v Lvov. Za mestnega poveljnika je bil imenovan general Rudzki. General je takoj drugi dan posetil Ivovske škofe in nadškofe (v Lvovu so 4), ter vse tri podžupane. Upravo mesta je poveril dosedanjemu podžupanu dr. Stahlu, katerega je zaprisegel ter mu naložil odgovornost za mir v mestu. General je poudarjal, da se prebivalstvo nima ničesar bati, ako ostane mimo. V mestu je ostal kot posadka le en ruski bataljon. Dosedaj se Rusi dostojno obnašajo, kar potrebujejo, to plačajo in vojaštvo preprečuje tudi, da bi razni sumljivi elementi, ki so se privlekli z dežele, plenili ali ropali. Vsa važnejša poslopja so vojaško zastražena. Mesto dosedaj ni trpelo prav nič, prebivalstvo pa se boji, da se bodo Rusi v njem branili, kadar se vrnejo avstrijske čete. Znani lvovski listi: »Slowo Pol-skie«, Gazetta Wieczorna« in »Ku-ryer Lwowski« baje še vedno izhajajo. Do 30. avgusta se je nahajalo od 81 galšskih okrajnih glavarstev, 23 v ruskih rokah, to število se je po 3. septembru znatno pomnožilo. Mnogo prebivalstva je pred Rusi zbežalo, zlasti Židi so zapustili vzhodnjo Galicijo ter se razkropili po zapadni Galiciji. • • • »Gubernator« je že imeoovaa. Kakor javija »Grazer Voiksblatt«, je imenoval car Nicolaj grofa Bo-brinskega za »generalnega guberna-torja v Galiciji«. List pristavlja, da grof Bobrinski pač ne bo imel mnogo za »upravljati«, kajti prepustitev Lvova Rusom je imela* pač pomen za avstrijske interese, ne pa tudi »a ruske. Angleške skrbi. Frankfurt, 19. septembra. (Kor. urad.) »Frankfurter Ztg.« poroča iz Londona: Angleško cerkveni krogi so razpravljali o tem, ali se sme v kapeli reda hlačne podveze v Wind-soru moliti tudi Še sedaj za cesarja Franca Jožefa, za nemškega cesarja in za nekatere nemške prince, ki so vitezi tega reda. Predlagalo se Je, da naj se zastave Ub vfcakih otefr i* kapele odstraj|o fc (iti knene fcčr-* tak> iz viteke knjige. Ker pa se v smislu redovnih statutov smejo izključiti iz reda le one osebe, ki so jtaare-šile izdajstvo proti angleškem« smiju, je redovni kapitelj odločil, da se imenovani vitezi ne smejo izklju- A vljatl* ttartrlnes ****» Iz Kodanta ae porote: Ameni-ti Iratieoski »viiMik Vedrinji It bil radi veleiziato oteojen ki «tMKen. lm vzroSpMMikaali *f*«». •»din«***, 19. septembra. (Kor. urad.) Generaisi svet Avstro - ogrske tanke Je imel danes pod predsedstvom bančnega gubernerja, tajnega svetnika Popoviča, sejo, v kateri se je poglavitno bavil s sklepom glede načrta sporazuma, ki se saj sklene z obema državnima upravama glede vojnih posojilnih blagajn, od katerih naj se ustanovi ena v Avstriji in ena na Ogrskem. Z ozirom na še vedno tu in tam se pojavljajoče težkoče, da ne skrbi banka zadostno za malo note in drobiž, je gotovo interesantno, izvedeti za vzroke pomanjkanja drobiža, ki je bil od početka vojnih zapletljajev v prometu. Celotno je izdala Avstro - ogrska banka v času od 3. julija do 15. septembra za S35,136.493 K 29 vin. več kakor sicer. Ta številka dokazuje evidentno, da Avstro - ogrska banka ni kriva pomanjkanja drobiža, ki je tu in tam nastalo. Kriv ie v prvi vrsti moratorij, ki je napotil občinstvo, da, je celo prisilil, da je obdržalo večje vsote, ki bi jih bilo sicer pod normalnimi razmerami vložilo v hranilnice, doma. Kriv je bil nadalje brezumni strah občinstvo, ki je tudi brez potrebe mnogo denarja, zlasti kovanega denarja, spravilo domov in skrilo. Krivi niso v zadnji vrsti oni brezvestni špekulanti, ki so si nakopičili kovanega denarja v velikih množinah, da ta denar pozneje oddajo proti časih prav izdatnim odtegnitvam. Mnogo kovanega denarja je pač šlo prve dni tudi za vpoklicane vojake. Največji del te vsote pa se je brez dvoma prav kmalu zopet vrnil prometu. — Poročilo je generalni svet sprejel v vednost ter nato rešil ostale zadeve tekoče uprave. Cena srebra zopet padla. London, 19. septembra. (Kor. urad.) Cena srebra je zopet padla. Vzrok so nove prodaje srebra v Ameriki. i Spremembe v posteem prometa. Dunaj, 19. septembra. (Kor. urad.) Poštni promet z Egiptom je ustavljen; poštno povzetni promet z Nemčijo je zopet otvor jen. Od 21. septembra se v avstrijsko - nemškem prometu računa 100 K 80 mark. Proti uničenju ogrskih patentov v AngHfi. Budapesta, 19. septembra. Ogrski kor. urad poroča: Višji tiskal dr. Szabo je podal magistratu vlogo, v kateri priporoča, da naj se proti postopanju Anglije, ki ie, po časniskih poročilih uničila vse avstro - ogrske patente, izvršuje retorzija. K predlogu dr. Szabo je pripomniti, da je na Ogrskem registriranih 3358 angleških patentov, medtem, ko je v Angliji vpisanih !e 288 ogrskih patentov. Berotinska borza. BeroJin, 19. septembra. (Kor. urad.) Z napetostjo pričakujejo borzni krogi izida danes končane sub-skripcije na nemška vojna posojila. Borzni krogi računajo z gotovostjo na velik uspeh. V inozemskih bankovcih je kupčija zaradi od dne do dne pičlejših materijali] vedno slabša. Cene, ki se plačujejo, so neizpre-menjene. Dnevni denar je dobiti že približno za 2^l2%- Elizabeta! sslia. Budimpešta, 19. septembra. (Kor. urad.) Ogrski korespondenčni urad javlja: V Elizabet nem parnem mlinu je izbruhnil danes požar. Mlin in del poslopja za strofe je zgorel. Skoda znaša najmanj poldrug milijon kron. • s Sieakiew-cz aa Diiaajs. Dunaj, 19. septembra. (Kor. urad.) PetrograSka brzojavna agentura ie javila, da se nahaja davni poljski pesnik in pisatelj Henrik Sien-kiewicz v Avstriji kot volni vjeti*. Ta vest le neresnična. Sienkienricz se nadala sicer na Dana}«, toda v popolni svobodi (Sienkiewicz Je maki državljan. Op. ared.) MMav ae*4ftr* Bnejbe. Vojak, ki se |e atfeJeftU tort pa* Ravo Rusko, opisuje v krakovski »Nowi Reformi« dogodke tako-le: fta efcelice Kraanika mm marii-rati tri dni, ne da bi mnogo spali ponoči. Pod noč smo dospeli v bližino Rave Ruske, kjer smo hoteli spati in si odpeti* tod*«** mm* se ni «-polnila, nripi 2* sredi vadi sape zaslišali gfjNije topov.V tocnotlui smo bili na napah in se pripravili aa boj. Prav lakrat so ftidki topovi silno grmeH, — Kakor mm se kasneje prepričan, ie sovraMk obstreljeval grad v Ravi Ruski m samo mesto. S*ireljan|e pa je bilo slabo, ker sta v mesto padli samo dve granati. Rusi so streljali tudi aa vlake, ki so prevažali raajence, dasi so bHi na vozovih znaki Rdečega križa. Ob dnevnem svitu smo pričeli glavni napad. Naši polki so se nahajali v centru, ki je silno pritiskal na sovražnika. Naša naloga je bila silno težavna: udariti na sovražnika ob boku. Naenkrat smo bili izpostavljeni ognju z dveh strani. Situvacija je postajala vedno težavnejša in posamnim vojakom je že vpadal pogum. Toda prisotnost duha in trezna preudarnost naših častnikov sta nas rešila iz nevarnega položaja. Neumorno so nas bodrili k neprestanim napadom in nam dajali z lastno hrabrostjo najsijajnej-ši zgled. Naš poročnik je vzel puško iz rok nekega vojaka, ki je padel, in hitel ž njo pred svojo stotnijo. Stotnik Niech, smrtno ranjen od granatnega kosa, ležeč na tleh, je še umirajoč klical vojakom: »Vor-warts, naprej fantje!« V tem trenot-ku se je doigral tragičen prizor. Z jedva slišnim, pojemajočim glasom je stotnik poklical k sebi »trobentača in pokazal na prsa rekoč, da ima shranjenih 60000 kron. naj jih vzame in izroči tistemu, na katerega je naslovljena kuverta. Prav v trenotku, ko se je vojak slonil k stotniku, je prifrčala granata in mu odrobila nogo. Kaj se je kasneje zgodilo s stotnikom in vojakom, ne vem, ker smo jih na bojnem metežu izgubili izpred oči. S svojim pritiskom smo zlomili sovražni center ter prebili njegovo fronto. Sovražnik je začel bežati na obeh flankah. V centru pa smo naenkrat zapazili bele zastave. Toda nismo se dali premotiti, ker smo imeli že prebridke izkušnje. Pod Lubli-nom je sovražnik opetovano rabil bele zastave kot znak, da se preda, ko pa smo se približali na 50 do 60 korakov, je verolomno streljal na nas. Naskočili smo sovražne okope, tu me je zadela svinčenka v nogo. Padel sem in se onesvestil. Vojskovodja in njegova delavnica. Vojskovodja v prošlosti je, sedeč na konju, obdan od sijajnega spremstva, na kakšnem griču, vodil in motril bitko, ki se je razvijala doli pred njim v dolini. Tako si še dandanes široke mase predstavljajo vojskovodjo. Toda moderni vojskovodja se ne nahaja sredi ali na čelu svoje armade, marveč sedi daleč, vsaj nekaj kilometrov zadaj za bojno črto. On sedi v samotni sobi. Ob mizah okrog njega delajo generali in drugi visoki in nižji častniki. Eden izmed generalov ima na veliki mizi razgrnjene natančno izvedene zemljevide in zaznamuje pozicije borečih se čet z barvastimi zastavicami ali s slonokoščenimi ploščicami. Vsaka zastavica, vsaka ploščica pomenja vojake, ki prodirajo, ali čete, ki so pripravljene kot rezerve. Miza z zemljevidi in zastavicami je odraz bojišča. Vrhovnemu poveljniku je treba samo stopiti k tej mizi, pa lahko s svojim pogledom premotri vse veliko operacijsko ozemlje, obsegajoče morda 300 do 400 kilometrov, pred njegovim duševnim očesom ožive zastavice in ploščice, kakor da bi bile žive, prodirajoče armade. A kako ve vojskovodja za vse pozicije svoje armade? Ker je brzojavno in telefonično zvezan z vsemi generalnimi štabi in z vsemi poveljniki na bojišču. Vojskovodji pripada najvišja na*-loga v vojni. Najvažnejše odredbe so v njegovih rokah, za srečen izid vojne je odgovoren pred vladarjem in državo, pred sodobnostjo in pred zgodovino. Zmaga aH poraz, vse to je v njegovih rokah. Vojskovodja mora imeti najvažnejše svojstvo vsake volne: srečo, trikrat srečo. Njemu ob strani stoji generalni štab, ki izvršuje njegove ukaze. CM mož v mali sobi glavnega stana, od katerega Je vse odvisno, vojskovodja; Je glava, duša ogromne armade. Zunaj v daljavi se vale milijoni preko poljan in planin hi ti milijoni oboroženih moi so tdo le glave, sto-tisoči vojakov tvorilo njegovo levico. Vojskovodja hoče in zgane ae n|e- rra levica, kroži nad eovražntkom m OsOstka kakor taako bilko. vojskovodja misli in orjaško telo se raztegne proti sovražni armadi. Vojskovodja šepeče in uničujoče grmenje iz tisoč topov, iz milijonov puSk se ori preko vse države, žare se požari kakor zarja solnčna. Jn trpljenja, rane teh milijonov mo* miejo gafce v afegova lica. Njihova skrki m pora« omračujejo za vedno njegovo čelo in zarđečujejo njegove oči v vročini. Njihove noči polae trudapolnih pohodov in bojev v nevihtah hi po močvirjih, so tudi zanj noči brez sna* in spanja. Tod« njihove zmage se smehljajo tudi na njegovih ustnicah. On, vojskovodja, je moralni studenec, zadnji pogum, odločnost milijonske armade. Armada je njegova veličina, njegova čast, njegova slava, njegova brezsmrtnost. Podčastniška šola akademičnih prostovoljcev je naprosila graško fi-lijalko c. kr. kor. urada, da sporoči uredništvom sledče: Tovarišem! Dne 31. avgusta 1914 je izdalo c. in kr. vojno ministrstvo odlok, ki ima za predmet ustanovitev akade-mične legije in je bil v tukajšnjih dnevnikih že objavljen. Glasom te odredbe vojnega ministrstva se obrača država do tiso-čev še ne vpoklicanih akademikov, ki še morda niso dokončali svojih študij in ki so vsled svetovne vojne morda za mnogo mesecev obsojeni k brezdelnosti, dasiravno bi mogli — če so telesno sposobni — vsled svoje izobrazbe v veliki meri pomagati v tem velikem boju civilizacije proti barbarstvu, v katerem moramo zmagati, da varujemo svoje najsvetejše kulturne pridobitve. Zlasti se obračamo do onih tovarišev rojstnega leta 1894., ki bodo glasom oficijalnega sporočila itak vpoklicani. Ti naj se nemudoma zgla-se pri akademiški podčastniški šoli, ki je enako vredna s prostovoljsko šolo, da zadoste stališču: »čim prej sposoben, tem boljše.« V tem resnem času, v katerem se staro in mlado trudi, koristiti domovini z vsemi močmi, stori vsak akademik, — ki ga ne zadržujejo druge važne dolžnosti, da: bi vstopil v vojsko, — kričečo krivico, če zaostane za onimi tisoči rodbinskimi očeti, ki so zapustili ženo, otroke in posest in ki so veseli in hrabri za blagor vseh, odhiteli na bojno polje. S krvavih poljan na severu in j4igu, kjer so naši hrabri bratje žrtvovali svoje življenje, da odženejo azijske tolpe, se glasi v odločilni uri kot iz pozavn jeklena stoletna beseda Th. Kornerja: »Glej, narod vstaja, nevihta buči: Recite, kdo roke križem drži?« Za podčastniško šolo akademičnih prostovoljcev: absolv. jurist Leo baron Pach m. p. (Stiria); absolv. jurist Josip Plakolm m. p. (Cheruskia). Vidi: C. in kr. generalštabni oddelek HI. armadnega zbora: Obermaver, c. in kr. major generalštabni šef c. in kr. vojaškega poveljništva v Gradcu. Ker je za vstop v podčastniško šolo akademičnih vojnih prostovoljcev vsak dan pomemben, podajamo v naslednjem najkrajšo pot za priglasitev : Formularje, ki jih je dobiti pri sekretarijatu naših visokih šol, je izpolniti in vposlati priglasnemu uradu na Dunaj, vseučilišče. Od tam dobi vpošiljatelj evidenčni list in formular za prošnjo, kateremu mora priložiti maturitetno spričevalo in eventualno vojaške papirje ter osebno predložiti nadomestnemu okrajnemu po-veJjništvu. Nadaljne formalitete pove to poveljništva Akademiki, ki ne žive v Gradcu, naj se obrnejo direktno na akademični priglasni urad za prostovoljno vojno službo (Akademische Anmelde- und Auskunftsstelle fiir freiuilligen Kriegsdienst) na Dunaju I., vseučilišče, predavalnica št. 16. Odfoditav anaJašfcega parlamenta. Berila, 18. septembra. (Kor. ur.) tz Londona javljajo: Angleški parlament je odgođen do 18. oktobra. Momerulebill ie bila uzakonjena, toda uveljavila se bo ie le po vojni. • • • Potftaaac Kraaawallaer t. SaJctara, 19. septembra. (Kor. uraKk) Državni in deželni poslanec Pavi Kretmwallner, podpredsednik katoliške kmečke zveze in kmetijske družbe sotnoaraSke Je danes, 38 let star umri • m • — Pogreb Herzmanskega. Truplo junaške smrti umrlega poročnika Herzmanskega so pripeljali danes ponoči v Ljubljano. Pogreb bo jutri, v ponedeljek ob 3. popoldne iz mrtvašnice pri Sv. KriStofu na pokopališče pri Sv. Križu. Bazne rini * Bitke v prošlosti in sedanjosti. V preteklosti bitke niso trajale dolgo. Bitka prt Rossbachu Je trajala samo Z uri, bitka pri Lignicu pa se Je do-igrala v treh urah. Izmed napoleonskih bitk ste trajali najdlje bitki pri Aspernu in pri Lipskem. Prva je trajala 2\ ur, druga pa 3 dni. Ta rekord je pobila tretja bitka pri Plevni, ki je trajala 6 dni. V rusko - japonski vojni se je bitka pri Mukdenu pričela 2.7. februarja, končala pa se je dne 13. marca 1905. Vršila se je na fronti, ki je bila dolga 120 kilometrov. V tej bitki je sodelovalo nad 600.000 mož. Pri Lipskem se je borilo 470.000, pri Sadovi pa 450.000 mož. Sedanje bitke bodo glede razsežnosti bojišča in glede števila boriteljev nadkrilile vse bitke v preteklosti, saj se poroča, da se v bitki pred Parizom bori nad 3 milijone ljudi. Umrli so v Ljubljani: Dne 16. septembra: Mihael Po-lowka, pešec 66. pešpolka, 28 let, Zaloška cesta 29 (garnizijska bolnišnica.) Dne 17. septembra: Adalbert VVeinhardt, pešec 61. pešpolka, 23 let. Zaloška cesta 29 (garnizijska bolnišnica). DneJ8. septembra: Mihael Ri-vec, kajžar - hiraiec, 43 let, Radec-kega cesta 9. V deželni bolnici: Dne 15. septembra: Lovro Ce-mažar, dninar, 72 let. — Anton Mi-klavec, mesarski pomočnik, 51 let. Dne 16. septembra: Josip Pla-ninšek, delavec. 33 let. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Spominjajte se rodbin vpoklicanih vojakov in „Rdečega križa". Oaapodična žali mosta blagnlničarke v kaki restavraciji, v katerem kraju si bodi. 3264 Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „Blagajničarka Kras/3264". vatrazrMM liadake ftole na da- iali vzame ¥ popolno oakrbo in dobro nadzorstvo dečke Is Mili« MtevlM, kateri bi obiskovali Undsko iolo. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3287 Katotok oktobra so prt t no pouk v krolnem rliu|n, prlkrolo- ▼*»)« fai btdalovanja ženskega In otroikoga oblaMIa po naj- boHioa. riatom. 3288 Jn Hubmayer utltoljlea ma krojno risan} e9 Mestni tri 24, IL nad. v LJubljani. Plača po dofovoru. ■prefeumajo aa učenke oolo lolo. Več vagonov lepih popolnoma zrelih sfiv ali uMi iaa a takojšnjo pošiljatev naprodaj Maš, ntsiin trg«vee Osa— pri Brežicah. Cenjeni kupci naj se oglašajo pri njem. Pošljejo se lahko ▼ vagonu odprto ali če naro&telj pošlje posodo. 3181