"PROLETAREC" je delavski list za ■islete iitatilje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE Drugi najstarejši jugoslovanski socialistični list. NO—ST. 1185. CHICAGO, ILL., MAJA (MAY 29.) 193Ô »¿^gg».. LETO-VOL XXV POZDRAV ČLANOM OSMEGA ZBORA J.S.Z. CHICAGO, ILL., 21 MAJA (MAY 29,) 1930. NASE GIBANJE JAC1E IN VPLIV NEJSE KAKOR KDAJKOU PO VOJNI Ob 20-Ietnici Jugoslovanske socialistične zveze Gibanje, ki je dobilo med jugoslovanskimi delavci v Ameriki tvojo prvo organizirano obliko pred 30 leti z ustanovitvijo slovenskega socialističnega kluba v Chicagu, ima v dnevih 30.-31. maja in 1. junija v Slovenskem delavskem domu v Detroitu svoj osmi zbor. Jugoslovanska socialistična zveza, ki praznuje letos dvaj-setlenico obstanka, je organizacija, ki si je v zgodovini naših priseljencev zgradila veliko in važno poglavje. Bila je ves čas v ospredju borbe sa interese jugoslovanskih in drugih delavcev proti izkoriščevalcem m proti domačim zavajalcem. Storila je za probujo našega ljudstva toliko kakor nobena druga. Njeni ¿lami so organizirali večino slovenskega delavstva za medsebojno pomoč v naprednih podpornih organizacijah. Dokazovali so ljudstvu, da je njemu v korist, če da svojim jed notam in zvezam delavski duh, ki jih bo usposobil za sode-lovanje v borbi za ljudske pravice. J. Ss Z. na polju prosvetnega dela I zobr a ž e va 1 na akcija, ki je ustanova JSZ., šteje sedaj 116 »odelujočih organizacij, katere imajo okrog 14,000 članov. Služi namenu koncentriranega prosvetnega dela in sodelovanju centralnega urada z lokalnimi kulturnimi in podpornimi društvi. J. S. Z. sicer nima tisoče članov, toda ima pa tisoče somišljenikov in v svojih vrstah najrazummejše in najbolj aktivne zavedne delavce. . V tem je sapopadena njena moč in njen dalekosežen vpliv. Jugoslovanska socialistična zveza je organizacija zavednih delavcev in delavk, ki so se združili pod zastavo socializma za skupno delo v prid skupnosti. Ona ne stremi po pod jarmi jen jih in diktatorstvu, nego se trudi, da pridobi za sodelovanje vse misleče slovenske in druge jugoslovanske delavce. Delo, ki ga ima, je ogromno in potrebno. Vrši ga in zanje uspehe. Hoče jih več, zato vabi v svoj krog vse, ki v take aktivnosti verujejo in ki vedo, da na svetu ni bilo vedno vse tako kakor je, m da nasledi sedanjo ekonomsko uredbo socializem. Dva pol]a naših aktivnosti Delo JSZ. je dvojno: politično in prosvetno. Bori se kot delavska organizacija proti kapitalizmu, in ob enem v svrho istega namena hoče, da se dvigne izobrazba naših ljudi. Čim inteligentnejše je delavstvo, toliko bolj je sposobno v borbi za iadboljšanje svojih življenskih razmer. Zbor J. S. Z. v Detroitu je važen radi važnih nalog, ki so mu daste v razpravljanje in sklepanje. Važen je, ker ima izdelati programa, ki naj delavskemu gibanju med našim ljudstvom omogoči hitrejše napredovanje. Zastopniki in zastopnice, ki pridejo na konvencijo delavske misli, razumejo, čemu so sprejeli mandat. Vedo, kaj se od njih pričakuje in bodo storili za prospeh delavske politične, strokovne in kulturne akcije kolikor bodo največ mogli. Tisoči se zanimajo za njihovo delo. Drugi, ki se ne zanimajo, ga bodo občutili in se mu pridružili pozneje. Nasprotniki bodo podvojili'svoje napore v boju proti nam, toda delavska misel bo šla naprej po poti svojega programa. Moramo naprej, in ravno JSZ. je dokazala, kako močno je v nji to geslo. Bila je napadana, imela je posebno v prošlih 15 letih nešteto ovir in kriz, ali borila se je s tež kočami, jih premagovala in šla dalje v svojem delu. MANJŠANJE PLAČ Kompanije so čisto pozabile na obljubo Skozi vso zimo in vse mesece po 1. januarju 1930 uvajajo velike in male korporacije sistematično zniževanje plač. Predsednik Hoover je nekaj tednov po polomu na newyoráki borzi sklical konferenco indu-strialcev, na kateri je nanje apeliral, da naj ne znižujejo plač. Obljubile so mu. Potem je pozval predse predstavnike unij, in jih pridobil za obljubo, da v tej depresiji ne bodo zahtevale povišanje plač. Svoje obljube se drže, ker si ne morejo pomagati, korporacije pa so nanjo pozabile in hite zniževati plače s pomočjo ma-šinerije in faktično. Ena poslednjih velikih kor-poracij, ki se je zatekla k zniževanju plač svojim delavcem, je Rockefellerjeva Consolida-tion Coal kompanija, katera producirá izmed vseh največjo količino mehkega premoga v Zed. državah. Največ rovov ima v W. Va. Plače je znižala do 15 odstotkov. Matere v vojni padlih vojakov na poti v Francijo Vlada Zed. držav bo plačala vožnje in vse druge stroške materam ter vdovam padlih a-meriških vojakov na francoskih bojiščih tekom svetovne vojne. Okrog šest tisoč Ame-rikank, ki so izgubile v vojni svoje sinove ali može, se bo po-služilo te prilike. Več sto jih je že odpotovalo. Prekmorski promet iz New Yorka Iz newyorške luke je lani od potovalo v inozemska pristanišča 1,119,399 potnikov, ali 22,-457 več kakor prejšnje leto. "znati se mora", pa gre Pogled v bodočnost JSZ. je danes jačja po vplivu in aktivnostih, ikakor je bila kdajkoli po vojni. Njeno glasilo izhaja v večjem obsegu kot kdaj poprej. To nas ne zadovoljuje. Mi hočemo dalje — več uspehov, hitrejši napredek: več klubov, več članov v njih, več prosvetnega dela, in vsa napredna kulturna in podporna društva v izobraževalni akciji. Mi hočemo odpravo krivic, ki se gode delavstvu na vseh koncih in krajih, podporo za brezposelne, penzijo za onemogle delavce, človeške razmere pri delu in pravico do vseh dobrin, ki jih nudi življenje, a so jih v sedanji uredbi tisti, ki delajo, deležni najmataj. Mi hočemo socializem! Vsled tega programa in cilja smo organizirani v JSZ. In v tem duhu pozdravlja zavedno jugoslovansko delavstvo delegacijo osmega zbora. Priznanje Detroitu Sodrugom v Detroitu je treba priznati, da so vodili priprave za osmi redni zbor JSZ zelo vzorno—kakor pravimo po ameriško — "very efficiently". Marsikaka konvencija te ali one večje slovenske podporne organizacije ni bila deležna tolike paznosti in brige v pri-kakor osmi redni zbor Papež in razstava slik Papež Pij XI. je prišel na pomoč kardinalu LaFontainu v obsojanju oljnatih slik na razstavi v Benetkah. Pravi, da so na nji slike, ki niso prav nič v skladu z inspiracijami krščanstva in se čudi, da je taka razstava sploh mogoča v katoliški deželi. Vernikom je obisk razstave pod smrtnim grehom pre- MATI 10. OTROK OBSOJENA, KER Cerkev konkurira JE, VARILA PIVO z modisti Mati cerkev je v velikih skrbeh za svoje hčere. Premalo se oblačijo, kar jo razburja in dela nervozno. In ker se v Franciji, to je, v Parizu, največ odloča, kako in koliko naj bo oblečena ženska, je začela z modisti v Parizu konkurirati katoliška cerkev v Franciji, ki je izdala dekret, da mora biti ženska oblečena skozi od vratu pa do pod kolen, rokavi morajo segati pod komolce, in o-bleka ne sme biti ne pretesna, ne preohlapna. Nogavice ne smejo spominjati na barvo kože — in sploh obleka žensk ne sme biti v nobenem oziru ne^ kaka vada v — greh . . . Tako nošo za Evine hčere so baje indorsirale ženske same na kongresu Ženskih katoliških lig in njihovo stališče je odobrila tudi sveta stolica. Tisti, ki mislijo, da je varenje domačega piva vzlic prohibiciji dovoljeno, lahko vprašajo za mnenje Mrs. Joe Butorac iz Montesano, Wash., ki jim bo zatrdila nasprotno. Mrs. Butorac je bila aretirana in obsojena* na $250 globe, ker je kuhala pivo. Zagovarjala se je, da je napravila to prepovedano pijačo za svoja bolna otroka. Kazni ni mogla plačati, vsled česar je morala v zapor in znjo tudi dete, ki je na sliki. Vseh otrok ima deset. _ NEPRHJKE MAC DONALDOVE VLADE Zgradba angleškega imperializma se preživela Na tej sliki je Harry K. Cur-tis, sin podpredsednika Zedi-njenih držav, ki je bil v Chicagu nedavno obtožen grafta-nja. Razni kontraktorji so se državnemu pravniku potožili, da so mu plačevali gotove "račune", nanašajoč se na javne stavbe, katere so prevzeli v gradnjo.» Mladi Curtia Je v tvojo obrambo navedel, da jim je poslal račune za "legal servioe", to je, za odvetniško delo, ki ga je izvršil njim v Delavska stranka je ob nastopu vlade prevzela dedšči-no, ki je uključevala polom premogovniške industrije, veliko brezposelnost, ogromne vojne dolgove, hiranje tkalni-ške industrije, vprašanje Indije, napetost v Palestini, oboroževalno tekmo na morju med Zftd. državami in Anglijo, vrenje v Južni Afriki, polom angleške izvozne trgovine in naglo prodiranje ameriških vele-bankirjev na točko finančnega prvenstva, ki so ga imeli pred vojno in še par let pozneje Angleži. Polomijado, ki jo ima v vladi angleška delavska stranka, je zakrivil stari angleški imperializem, ki je bil skozi mnoga desetletja najmogočnejša sila na svetu. Prišla je svetovna vojna, z njo tudi zmaga Anglije, poleg pa mnoge spremembo, ki so veliko prosperi-teto angleških otokov spremenile v depresijo.' Zunanja trgovina Anglije je shirala. Do-minjoni so bili v novi razpodel-bi svetovnih mej prisiljeni reševati svoje ekonomske probleme separatno kakor so najbolje mogli. Medtem je brezposelnost v Angliji naraščala, angleška zunanja trgovina je izgubila svojo ži^ljensko silo, ameriška pa je postala v teh okolščinah agresivna in okupirala prvenstvo. V takih neugodnih razmerah je prevzela vlado delavska stranka. Polomijada gospodarskega življenja v Angliji, ki temelji na zastarelih podata vkah, se nadaljuje, odpor Indijcev proti Angliji m veča, nastali bo boji med Arabci in 2idi v Palestini, Južnoafriška Unija skuša najti pota, ki bi jo Taktika dolarske politike . Na konvenciji soc. stranke mesta Cleveland dne 12. maja je poročal John G. Willert, da so mu republikanci ponujali $2000, ako hoče kandidirati v 21. kongresnem distriktu namesto v svojem. Ker je Willert zelo znan, in tudi popularna oseba, so računali republikanci, da bi odvzel demokratu toliko glasov, da bi bil republikanec izvoljen. Willert se seveda ne spušča v take kupčije. Ponudbo je z zgražanjem zavrnil. Na omenjeni konvenciji so socialisti nominirali kandidate za kongresnike, državne senatorje in za poslance v ohijski legislaturi. # • • a • ITALIJA NOČE PACIFIZMA Narod junakov se ne ukvarja z jokavimi pacifističnimi spisi. Ker so Italijani vitežki narod, mu je Mussolini prepovedal čitati roman "Na zapad-ni fronti vse mirno", ki ga je spisal v originalu Nemec Erich Maria Remarque. Italijanski prevod, ki je izšel v pol milijona izvodih, je bil zaplenjen. Nato so začeli Italijani čitati to vojno povest v drugih jezikih, predvsem v nemškem in francoskem. Ko se je knjiga tudi v drugih jezikih le preveč širila, je bila izdana zapoved, da je v Italiji čitanje ali širjenje te knjige v kateremkoli jeziku strogo zabranjeno. Slava Mussolini je je rešena. Povesti, ki govore o vojnih grozotah, so potemtakem v Italiji prepovedane celo za starčke in babice, ki niso več za na fronto. tem morju zmešnjav, ki valove po ogromnih teritorijah Velike Bmanije, vodi svojo barko delavska vlada pod vodstvom Mc-Donalda, nepoučeni svet pa vprašuje, čemu ne dela čudežev — namreč, čemu ne izvede svojega programa kar takole preko noči. Velika Britanija je edina država na svetu, ki se razteza v tako velikem obsegu v vse dele sveta. Proces za njeno stabiliziranje v novih razmerah je počasen in marsikje nesiguren. Brezposelnost v Angliji postaja kritičnejša in Oswald Mo-sley, član MacDonaldovega kabineta, je odstopil, ker smatra, da vlada ni zavzela dovolj drastičnih metod za reorganizi-ranje angleške industrije, s čemur bi zmanjšala brezposelnost. Ena neprilika se je tako kupičila na drugo, in na Mac-Donalda dežujejo razen iz drugih kritike tudi iz socialističnega tabora vsepovsod, ker mu očitajo, da bi moral posebno glede Indije nastopiti v prilog nacionalističnih aspiracij. Peste ga močni konservativci v Angliji in v vseh angleških do-minjonih ter kolonijah, češ, da zastopa samo socialistično, ne pa državno politiko. Kritizirajo ga liberalci, nihče pa mu ni nevoščljiv—njegove pozicije. Ce je taktika vlade delavske stranke v sedanjih razmerah zgrešena, bo pokazala zgodovina mogoče ž« tekom leta ali dveh. Ogromna večina poslancev delavske stranke smatra ,da je stranka v danem položaju prisiljena storiti marsikaj proti svoji volji, toda izhoda ni, razen, če bi izjavila, da ni kos nalogam v tem procesu in se bi umaknila, kar pa ne __1-1* -A__¡Al 25LETNICA RANDOVE SOLE V NEW YORKU. Rand School for Social Science v New Yorku, ki je socialistična ustanova, bo drugo leto praznovala petindvajsetletnico obstanka. ___ Obletnica odprave sužnosti v Braziliji V Braziliji so dne 13. maja praznovali dvainštirideseto obletnico odprave sužnosti. Bilo je leta 1888, ko je princezinja izab^li v imenu odsotnega cesarja l5on Pedra II. izdala pod pritiskom svetovnega mnenja dekret, s katerim je osvobodila vse sužnje. Brezposelnost v Angliji I V sredi meseca maja je bilo v Angliji 1,700,000 delavcev brez dela. Naraščanje nezaposlenosti povzroča sedaj tudi indijski bojkot angleških izdelkov. Nov policijski načelnik v New Yorku Newyorški policijski načelnik Grover Whalen, ki se je bolj zanimal za razbijanje komunističnih parad ter za odkrivanje "boljševiških zarot", kakor za iskanje krukov, » je moral pod pritiskom odstopiti. Njegovo resignacijo jo , zahtevala tudi soc .stranka mesta New York. Na sliki na, levi je župan James Walker, ki zaprisega novega policij- I skega načelnika Edward P. Mulrooney-ja. Po starem običaju obljubuje tudi Mulrooney "počiščenj« mesta." Ker pa stari sistem ostane vzlic spremembi nekaterih oseb na * vodstvu policije, bodo prepovedani "poklici" prospevali kakor pod prejšnjimi poveljniki. Tudi če bi bil načelnik policije še tako pošten, on nima moči spremeniti razmer, i Čiščenje se bi moralo začeti z nadomeščanjem korumpira-nih aldermanov s socialisti in iti potem navzgor do popol- j ne delavske osvojitve mestne administracije. Potem šele s hi noliciia rez moula služiti mestu. Vprašanje Izobraževalne akcije J. S. Z. MORNARICA DEFILIRALA PRED HOOVERJEM Na redni seji kluba št. 1 JSZ. dne 23. maja je bila v razpravi tudi Izobraževalna akcija JSZ. Po diskuziji je bil sprejet sledeči osnutek za reorganizacijo te ustanove, ki ga bosta predložila klubova delegata delegaciji osmega zbora v Detroitu. Člen XIX. naših pravil na 30. strani z naslovom Izobraževalna akcija JSZ. naj se v bodočih pravilih s spremembami glasi: XIX. PROSVETNA MATICA. Pod okriljem J. S. Z. deluje izobraževalna ustanova, Brana Prosvetna matica. Pripadajo ji: a) kulturna društva in druge napredne izobraževalne ustanove, ki se izrečejo za sodelovanje s Prosvetno matico, kot pevski in dramski zbori, čitalnice in knjižnice, slovenski domovi, organizacije za telesno vzgojo (športni klubi) itd. b) napredna podporna društva jed not in zveš ter napredna samostojna podporna društva. c) klubi JSZ., kateri prispevajo redno članarino v njen fond. d) posamezniki kot člani at large. 2. Članarina. Vsaka organizacija Prosvetne matice plačuje najmanj dolar članarine mesečno. V izjemnih slučajih, kjer se mora kaka pridružena podporna ali kulturna organizacija boriti z velikimi gmotnimi težkočami, sme prosvetni odsek znižati članarino na 50c mesečno. 3. Pridružene organizacije so upravičene dobivati vsa finančna in druga poročila Prosvetne matice ter JSZ. 4. Naloga Proevetne matice je gojiti kulturno delo v delavskem duhu in v ta namen sodeluje z vsemi danimi sredstvi s kulturnimi, podpornimi in drugimi organizacijami, ki so tktiv. ne ali pomagajo na prosvetnem polju. Pomaga z viri, ki so ji na razpolago, pri širjenju literature, na polju dramatike in ghuobe, čitalnicam in knjižnicam, prireja ali pomaga aranžirati predavanja ter večje predavateljske ture. V to svrho vzdržuje svojo dramsko knjižnico, zalogo not za pevske zbore kolikor ji to dopuščajo sredstva, pomaga društvom pri aranžiran ju sporedov za priredbe, oskrbuje jim pesmi za deklamacije in sodeluje z njimi v vsakem drugem oziru v področju svojih nalog. - 5. Prosvetna matica ima svojega tajnika, ki je ob enem tajnik JSZ. Temu v pomoč je direktor Prosvetne matice, čigar naloga je izvrševati predvsem prosvetni del aktivnosti te ustanove. Tajnika izvoli članstvo klubov JSZ., direktorja pa imenuje prosvetni odsek, katerega mora odobriti eksekutiva. 6. Prosvetna matica ima ožji odbor treh članov,1 zvan prosvetni odsek. Na sejah eksekutive JSZ. imajo vse od bor-niike pravice. Kandidatje v ta odbor so nominirani in izvoljeni na enak način kakor kandidatje v eksekutivo in v nadzorni odbor JSZ. Prosvetnemu odseku predseduje tajnik. Prosvetni odsek vodi agitacijo med podpornimi in drugimi društvi za pristop v Prosvetno matico; dalje dela načrte za prosvetne akcije in s« posvetuje na svojih sejah o vsem, kar spada v področje Prosvetne matice, svoja priporočila pa predlaga sejam eksefcutive JSZ. Vsi člani prosvetnega odseka imajo pravico udeležiti se zbora J5Z., stroške pa se jim plača iz konvončnega fonda. 7. Prosvetna matica izdaja knjige, brošure in pamflete izobraževalne vsebine ter jih razdaja med članstvo pridruženih društev kolikor mogoč« brezplačno, druge proti odškodnini, da se pokrijejo stroški natisa. 8. Najmanj enkrat vsak« tri mesece se objavi v glasilu Prosvetne matice seznsun vseh pridruženih organizacij z naslovi njihovih tajnikov. 9. Glasilo Prosvetne matice je Proletarec. O delu te ustanove in drugem, kar spada v njeno področje, naj se obvešča javnost tudi potom drugih naprednih listov. 10. Račune Prosvetne matice pregleduje nadzorni odbor JSZ. 11. Organizacije Prosvetne matice imajo na zborih JSZ. pravico vsaka do svojega delegata. V razpravah m sklepanjih o prosvetnem delu, o raznih uatanovah kulturnega značaja, o splošnih zadevah in o problemih, ki so vsem skupni, imajo na zboru vse delegatske pravice. V zadevah organizacijOt« forme JSZ. in toc. stranke, in o strankinem ter zvezinem političnem delu pa imajo posvetovalen glas. Dnevnice in vožnje stroške delegatov Prosvetne matice plačajo organizacije, katere jih pošljejo. 12. Na okrožnih konferencah klubov JSZ. in organizacij Prosvetne matice imajo delegatje slednje vse pravice v smislu 11. točke tega člena in kakor določa XV1U. člen zveznih pravil. s Ako ta člen s temi spremembami v uredbi naše izobraževalne akcije zbor sprejme, naj bo v pravilih tudi v angleščini. Ime Prosvetna matica po našem mnenju bolj odgovarja namenom in značaju te ustanove, kakor pa ime Izobraževalna akcija. V angleščini bi se lahko imenovala Educational Association, ali s kakim drugim podobnim imenom, ki naj ga delegatje predlagajo na zboru.—P. O. Vprašanje starostne pokojnine Cleveland, O. — Tudi v Ze-dinjenih državah je v prošlih letih prišlo vprašanje penzije za stare in onemogle delavce v ospredje. Celo konservativne unije, ki so bile za te vrste socialno zavarovanje dolgo brezbrižne, so se končno izrekle zanj. Med Slovenci mnogi žele, da bi ga prevzele podp. organizacije. Članstvo SNPJ je imelo nedavno na splošnem glasovanju predloge za pokojninske načrte, odnosno načrt; izreklo se je proti ,ne zato ker pokojnine ne odobrava, ampak vsled bojazni prad višjimi asesmenti. Po mojem mnenju je ravnalo članstvo SNPJ. pravilno, kajti pokojnina za ostarele onemogle delavce je stvar Zedinjenih držav kot celote ,ne pa posameznih podpornih organizacij, unij ali kompanij. Ene kompanije imajo penzijske fonde. V enih jemljejo celo prispevke delavcev v pokojninski podporni sklad, toda le malo kdo ga je deležen, ker profitarji odslove delavca prej predno postane za delo nezmožen. S tem se rešijo obveznosti, ob enem upo-sle mladega, ki ga zopet drže, dokler ne omaga, oziroma, dokler ga rabijo. Razne evropske države se bavijo s socialnimi zavarovanji že desetletja. V tej deželi smo se z njimi začeli baviti šele po vojni. . Tudi prej smo Čuli o njemu, toda popularnega odmeva ni bilo. Dela je bilo mnogo, z izjemo v krizah, zaslužek primeren, oziroma, živ-ljenske potrebščine so bile cenejše, starih delavcev niso hiteli odslavljati, kakor jih sedaj, in delavec v večina obratih tedaj še ni bil prisiljen opisati vso svojo zgodovino, kadar j« vprašal za službo. Danes je v veliko večji odvisnosti in negotovosti, kakor pred vojno. Takih, ki so si skrbi za "deževne dneve" omilili s pri-ilfankt, je majhen odstotek. .Večinoma imajo le za sproti, če delajo. Kdor dela nima, ima ustavno, ali kakor pravijo, •'ameriško" pravico, iskati delo kjerkoli (razen kjer imajo kompanije kake posebne re-strikcije, kakor ponekod v premogovniških kempah, kjer mora človek kompanijskemu stražniku, če se ne poznata, natančno pojasniti, od kod pride, čemu, kje je bil prej, in kaj hote) . v Sedaj imamo več milijonov brezposelnih, ki imajo pravico iskati delo, ne pa do podpore za brezposelne. Tako daleč v tej deželi še nismo. Zedinjene države bi plačevale podporo brezposelnim in pokojnino starim delavcem veliko laglje kot katerakoli druga država na svetu, ker so bogatejše. Ampak ameriški delavec je v politiki tako nepreviden ,da se tepe za kandidate svojih bossov, namesto, da bi glasoval in izvolil v zakonodaje svoje ljudi. Nekatere države v ameriški uniji že imajo postave za plačevanje pokojnine ostarelim delavcem, toda so skrajno nepopolne ter urejene tako, da so bolj za papir kakor pa za resnično pomoč delavcem. Z njimi je tako, kakor s prohibicijo. Postava je tukaj, ali izpolnuje se je ne kakor bi se jo moralo, ali pa je nezadostna, da bi odgovarjala namenu. Zakone za starostno zavarovanje imajo dosedaj države Montana, Nevada, Wiscon-' sin, Kentucky, Colorado, Min-' nesota, Wyoming, Utah, California in teritorij Alaska. K tem se je pridružila pred nekaj tedni tudi država New York. Imamo torej 11 držav, ki imajo penzijske postave, toda le v štirih se izplačuje pokojnino, dočim imajo druge zakon le na papirju, v praksi pa čisto malo ali nič, večinoma pa ga do sedaj še na papirju nimajo. Država Ohio npr. se prišteva k najbolj progresivnim, pa vendar še nima penzijske postave niti na papirju. S propagando za sprejetje pokojninskega sistema se ba- vi posebna organizacija pod imenom Ameriška zveza za starostno pokojnino, ki ima svoj glavni stan na 22. E. 17th St. v New Yorku, v Clevelandu pa podružnico na 1600 Prospect St. Dne 15. maja je bila pod I Naslov VID. zbora J. S. Z, V slučaju, da boste imeli temu ali onemu delegatu kaj nujnega sporočiti, ali sJke želite brzojaviti zboru, napišite ime in potem naslovite Slovene Workers Hall, 437 S. Artillery Ave., Detroit, Mich. njeno avspicijo sklicana tukaj seja, na katero so bile povabljene razne unije, podporne in druge organizacije, ki se brigajo za javno blaginjo. Prišlo je okrog 40 zastopnikov, med njimo podpisani ter Anton Sega, član druš. št. 142 SNPJ. Klican je bil tudi delegat društva "Vodnikov venec", a ni bil prisoten. Ostali zastopniki so bili člani drugih narodnosti. Predsedoval je Jos. Martinek, urednik tednika Americke Del-nicke Listy. Ko je pojasnil namen zborovanja, je dal besedo tajniku lige A. Epsteinu iz New Yorka, kateri je predaval približno eno uro o situaciji z ozirom na prizadevanja, uspehih in neuspehih v borbi za socialno zavarovanje. Sledila so razna vprašanja in nekaj drugih govorov. Eden protestantovski duhovnik je izvajal, da je njegova cerkev za uvedbo starostne pokojnine, ker so delavci do nje upravičeni, zato ne sme biti miloščina. Izvoljen je bil odbor, ki bo nadaljeval s tem gibanjem v Clevelandu. Slovenskim društvom priporočamo, da nudijo Ameriški zvezi za podporo ostarelim delavcem moralno in gmotno pomoč. V njenem odboru so ljudje različnih naborov, toda v zahtevi za socialno zavarovanje delavcev so enotni. Frank Barbič. ZAPISNIK Zapisnik ohijslte konference soc. klubov in društev Izobraževalne akcije, ki se je vršila 4. maja 1930 v Clevelandu, okraj Newburgh, v Slovenski delavski dvorani. med tem ustanovi kak nov klub v naselbinah tega okrožja, se prihodnja konferenca vrši v dotičnem kraju. Pred zaključkom zborovanja ugotavlja s. J. Lokar, da je Slovenska delavska dvorana v Newburghu (v kateri se vrši to zborovanje), menda edina v Ameriki, kjer sta naslikana v velikem portretu na steni ob odru Ivan Capkar in Abraham Lincoln. Zaključek seje. Joseph Durn, predsednik; Louis Zor k o, tajnik ; August Komar, zapisnikar. • Zedinjene države so druga najjačja pomorska sila na svetu. Ce hočejo, so lahko prva, toda da se izognejo tekmovanju v gradnji vojnih ladij z Veliko Britanijo, se je vršila znana londonska konferenca, na kateri sta se obe vladi sporazumeli za enako močni mornarici, ali pariteto. 2e po konferenci se je pri Old Point Comfortu, Va., zbrala vsa ameriška vojna in zračna flota, ki je vprizorila nekaj manjših mimičnih bitk in potem plula mimo bojne ladje Saratoga, na kateri je stal pod cevmi velikih kano-nov predsednik Hoover, da jo pregleda. Vso stvar sedaj kažejo v filmih v svrho navalistične in patriotične propagande. Pankenov obisk v Chicagu Chicago, 111. — Jacob Pan-ken, bivši sodnik v New Yorku — prvi socialist, ki je bil izvoljen v ta urad v New Yorku, pride v soboto dne 7. junija v Chicago, kjer mu njegovi prijatelji prirede banket k njegovi petdesetletnici. Vršil se bo v hotelu Morrison ob 8. zvečer. Rezervacije sporočite na S. P. of Cook County, 2653 Washington Blvd., Chicago, 111. Vstopnina — vsa postrežba vključena — je $2. Sodrug Panken je eden najpopularnejših socialistov v New Yorku. V uradu sodnika si je pridobil splošno priznanje, toda pri prollih volitvah ga je porazila tamannistka mašina s svojimi ogromnimi denarnimi sredstvi in agitacijskim aparatom. Vzlic temu je dobil njegov nasprotnik zelo majhno večino. Panken je dober govornik. Jugoslovanski delavci ga bodo čuli na socialističnem pikniku v nedeljo 8. junija v parku Riverview na No. Western Ave. P.O. Tajnik Louis Zorko otvori zborovanje ob 2. popoldne. Za predsednika izvoljen J. Durn, za zapisnikarja A. Komar. Zapisnik prejšnje konference se z malimi popravki sprejme. Prisotni so sledeči zastopniki: za klub št. 27, Cleveland, Siskovich, Jauch, Skuk in Komar; klub št. 28, Newburg, Joe Zalaznik; št. 49, Collinwood, Joe Durn in Zgonik; št. 222, Girard, John Kosin; št. 232, Barberton, John Jereb. — Društva SNPJ.; št. 5, John Krebel; št. 126, Ed. Branisel; št. 477, Joe Lever; št. 535, Maks Kotnik ; št. 53, John Lokar st.; št. 142, Anton Zorko; št. 147, Anton Jankovich^ št. 312, Louis Zgonik.-—Društva SSPZ. \ št, 61, Matt Močnik; št. 20, Joe Likar; Čitalnica S. D. D., Collinwood, Joe Durn; Dram. druš. Balkan, Max Traven; Pevsko druš. Bled, Newburgh, Jo« Lever. Tajnik-blagajnik poroča, da znaša blagajna dne 4. maja $73.28. Nadzorni odbor izjavlja, da je račune pregledal in da so v redu. Dalje poroča tajnik, da je glasom sklepa zadnje konference naročil za $50 knjig in brošur v angleškem jeziku, katere je razposlal med angleško poslujoča društva. Urad JSZ. je v ta namen prispeval $10. Tajnik je •azposlal tudi nad 60 povabil« nih pisem društvom za pristop v Izobraževalno akcijo. Z denarnim prispevkom se je odzvalo druš. Camiola Tent No. 1288 v vsoti $5. Organizator Anton Janko-vich poroča ,da se je ponovno skušalo organizirati klube v Nobille, in Nottinghamu, toda %% nedogleden čas še ne pričakuje uspeha. Vzrok je pomanjkanje agilnih moči in ne-povoljne delavske razmere. Boljši izgledi so v West Parku, kjer je klub pred par leti že obstojal. Tam deluje par zavednih sodrugov, ki so se zavzeli klub reorganizirati ter ga postaviti na trdnejšo podlago. Sodrug Jereb iz Barbertona poroča, da njihov klub lepo napreduje vzlic intrigam nasprotnikov. Pridobil je precej no- vih Članov in društva za Izobraževalno akcijo. Zanimanje za socialistično gibanje raste in stranka pridobiva na ugledu. Na delu so za organiziranje novega kluba v Akronu in v naselbini Kennmore, ki se bo kmalu udejstvil. Poročilo se vzame z odobravanjem na znanje. Enako razveseljivo poročilo poda tudi s. Kosin iz Gi-rarda. Ostali zastopniki klubov in društev podajo več ali manj ugodna poročila. Mnogi se pritožujejo radi nezadostnega zanimanja in nevednosti, ki še vlada med ljudstvom. Občutno primanjkuje tudi zmožnih agitatorjev, ki bi bili v stanju graditi pokret. K točki o vprašanju, kako pridobiti mladino za delavsko gibanje, se razvije obširna debata, ki se je udeleži večina navzočih. Eni izvajajo v svojih govorih težkoče, ki nastajajo v agitaciji med našo mladino. Splošno mnenje med navzočimi je, da je možno najti pota in sredstva, s katerimi bomo zainteresirali mladino za naše delo in socialistično gibanje vobče. Treba pa je opustiti besedičenje in jamranje ter začeti z resnim delom. Sprejeti je bil predlog, ki nalaga delegatu te konference, da na zboru v Detroitu deluje za sprejem konkretnega načrta, po katerem bomo šli na agitacijo med mladino, urad JSZ. pa naj bi dajal klubom potrebna navodila. i Razpravlja se tudi o vpraša-' nju, kako zainteresirati naše' ženstvo za socialistične ideje. Priporoča se, da bi Proletarec o.d časa do časa priobčeval članke o tem vprašanju. Delegatu se daje nalog, da na zboru v Detroitu glasuje za morebitni predlog v tem smislu. Sklenjeno, da naj klubi v področju te konferenčne organizacije naročajo gotovo število izvodov lista Young Leader za tiste člane mladinskih društev, katere smatrajo najbolj pristopne socialističnim idejam. V tiskovni fond Proletarca se prispeva $10. Volitve odbora. Tajnik-bla-gajnik, Louis Zorko; organizatorji, Kari Trinastic, Anton Jankovich in J. Lever. Za delegata na detroitski zbor JSZ. izvoljen Louis Zorko. Za sedež prihodnje konfe-ence je glasom naših sklepov določen Collinwood, če pa se V nedeljo 8. junija vsi v Riverview Chicago, III. — Obletni piknik socialistične stranke mesta Chicago se vrši v nedeljo 8. junija v parku Riverview na No. Western, med Roscoe in Belmont Ave., kakor vsako leto. Med govorniki bo tudi znani socialistični voditelj, - bivši sodnik Jacob Panken iz New Yorka, tajnik soc. stranke Clarence Senior in več drugih. V paviljonu bo plesna zabava, vršile sq bodo športne igre in razni odbori bodo skrbeli, da boste imeli tudi dovolj druge zabave. Jugoslovanskemu delavstvu toplo priporočamo, da pride na to priredbo ter čuje sodruga Pankena, ki je eden najboljših govornikov, kar jih ima socialistična stranka. Na tem pikniku vam bo pojasnjeno tudi vprašanje nove takozvane trak-cijske ordinance in pogodbe v Chicagu, za katero se dnevno časopisje tako navdušuje in kT vam bo predana 1. julija, da glasujete za ali proti nji. Vstopnina na piknik je 30c. Vstopnice dobite v uradu Proletarca in pri članih ter članicah kluba št. 1. Ojd vsake vstopnice, ki jo prodajo naši člani, dobi klub 20c, in ta prebitek klub navadno prispeva v podporo Proletarcu. Prodajajte te vstopnice ne samo med Slovenci in Hrvati, nego tudi med Amerikanci in delavcem ostalih narodov. Pričakujemo, da pride na letošnji piknik še več ljudi kakor lani, da pa dobimo velik poset, je potrebno, da agitiramo zanj. Ako vam zmanjka vstopnic, pridite po druge k tajniku kluba ali pa v urad "Proletarca". Tajniki J. S. Z. V J. S. Z. je najvažnejši u-rad tajništvo. Prvi tajnik JSZ. je bil Frank Petrich, ki je imel ta urad vsega skupaj nad deset let. Blizu dve leti je bil tajnik JSZ. A. Sušnjar. Več let je bil pomožni tajnik T. Cvetkov. Po Sušnarju je bil izvoljen za tajnika ponovno Fr. Petrich, od poletja 1923 pa je tajnik Zveze Charles Pogore-lec. Tajnika se voli po vsakem zboru, torej po sedanjih pravilih vsake dve leti. iiiiliiirumirtiiniiiiiimnuiniuiuuiiaiiumSP^v PIKNIK socialistične stranke okraja Cook CHICAGO, ILL. i .'Sriw''.-v•KSBi U»'.• Kl.....¿» ju i J2T8 . ... >« . . • 3 e., iZES»33. '-.S I . v nedeljo 8. Junija RIVERVIEW PARK, No. Western Ave. Q Roscoe. Govorniki, bivii »odnik JACOB PANKEN is New Yorka, CLARENCE SENIOR in drugi. • J Plesna zabava in športne igre. Vstopnice po 30c. - Nabavite si jih v predprodaji v uradu Proletarca ali pa •d članov in članic kluba št. 1. e PRVI LETNI ......................................................................»»»«..............................«HHHHHHHHHHHHK................................................ DR. "SLOVENSKI DOM" ŠT. 86 SNPJ. J Prioetek ob. 10. dop. v nedeljo 8. junija na Nomak's Picnic Grove (fij Godba Integrity Red Peppers NORWOOD PARK, ILL. / Vstopnina 50c. - (Glej dopis.) STAVBINSKI FOND J. S. Zw Poročilo osmemu zbora J. S. Z. v Detroit». Na našem V. sboru leta 1928 v Chicagu je bila prvič «prejeta resolucija, ki je nalagala eksekutivi, da izdela načrt ta gradnjo urada JSZ. in Proletarca. Eksekutiva je o tem mnogo razpravljala, končno «e jo odločila aa načrt na delniški baai, medtem ko je manjšina zagovarjala načrt aa stavbinaki fond bre« delniškega kapiUla. Oba «ta bila predložena VI. sboru L 1924 v Clevelandu. Po obširni razpravi se je delegacija izrekla za načrt večine in po temu poslujemo. Stavbinski fond JSZ. je bil ustanovljen meseca aprila 1925. Sedaj ima nad osem tisoč dolarjev t gotovini. Ako ne bi imela JSZ. toliko drugih obligacij, in če ne bi imeli toliko truda s vzdrževanjem Proletarca, bi bil rezultat akcije za stavbinski fond JSZ. nedvomno boljši. V danih razmerah je ugoden, kajti zbrali smo povprečno toliko, kolikor je zbrala v enakem času ta ali ona večja naselbina za svoj slovenski dom.---,-- Finančno stanje stavbinskega fonda koncem maja je sledeče: Cista imovina znaša 88,069.26. Od te vsote je naloženo v Jugoslovanskem stavbinskem in posojilnem društvu 87,950.75, ostalih 8118.51 P* imamo na čekovnem računu. Dohodki od 1. januarja do konca maja 1930. Vplačila aa delnice...................................... 8 25.00 Obresti od vloga w JSPD. (vključivii obresti „ od d o» oral »h dalnic) ............................... «11.73 Skupaj ........... .......-..... Prano« od decambra 1929 ......8 636.73 _____ 7,439.26 Skupaj ..........................-...........................86,076.01 ladatki: Članarin« aa 27 dalnic rasreda "E" v JSPD. Čista trgovina 88,069.26 Vloženo v dalaica JSPD. -------87.MO.75 Čekovni račun ----------------------- 116.51 SKUPAJ ...............................—...................$6,069.26 —r Vloga, oziroma delnice v Jugoslav. stav. in pos. društvu, je zavarovana s prvimi uknjižbami na nepremičnine. 82,250 nam donaša blizu 7% obresti, ostalih $5,700 pa 5%. Od vsake nove delnice, ki jo vzamemo v tem društvu, moramo plačati 25c premije, članarine ali kakor se bi že ta prispevek označil. Obveznosti »tafrbinsksmu fondu imajo: Slovanska «akcija JSZ. ...................; $5,000.00 Klubi in konference ------------------------ 1,533.20 Druatv,a ......------------------------------- 20.00 PoMtm'« tniki 406.18 Skupaj ...................................-.......86,959.36 Gotovina .......................................... 8,069.26 Skupaj ......................................815,028.64 Nekateri, ki so deleže podpisali, so dali samo prvo uplačiio in potem prenehali. Po naših pravilih mora biti na vsako delnico vplačano vsaj $5 na leto. V nasprotnem slučaju se denar pripiše v last stavbinske-mu fondu in obligacijo črta. Vsled tega so obligacije manjše kot jih označuje gornja vsota. V seznamu delničarjev je tudi nekaj klubov, ki več ne poslujejo. Njihove delnice se pripišejo na ime slovenske sekcije, in v slučaju, da se kateri teh klubov obnovi, se mu delnice zopet kreditirajo. Na VII. zboru L 1928 v Chicagu je bilo sklenjeno, da se našo glavnico, to je, delniški kapital zviša s $25,000 na $50,000. Izmed posameznih organizacij je uplačal največ klub št 1 v Chicagu, namreč $3,571.80. Podpisal je za pet tisoč dolarjev delnic. Za njim je klub št. 45 v Waukeganu, ki je vzel 6 delnic in plačal $150. Po $100 so plačali klub v Sheboyganu, Wis., in Št. 114 v Detroitu Mich. Slovenska sekcija je plačala $500, $5000 pa ima obveznosti. Dozdaj so tri podporna, društva vzela delnice. Organizirane kampanje med njimi ne vodimo. Pristopila so v to akcijo z lastnih nagibov. Dva sta v Chicagu, in eno v Ciceru. Klubi in konference so podpisale 250 delnic, slovenska sekcija 220, društva 6» in posamezniki 90. Izmed posameznikov jih je kakih devet na katere ni več računati, da bi uplačali svoj delež v celoti. To je zadnjič, da objavljamo seznam vseh, ki so prispevali za delnice tega podvzetja. Tisti, ki se niso ravnali po določbah, bodo iz prihodnjega seznama izpuščeni, in njihova vsota postane last stavbinskega fonda, kakor sem že pojasnil. Po tem odštetju imajo posamezniki 84 delnic. Eni imajo še obveznosti, a jih bodo poravnali kakor hitro bodo mogli. Eden posameznikov je plačal takoj v začetnih mesecih te akcije 6 delnic v vsoti $150, štirje pa vsaki $100. Vsi ti in drugi, ki so vplačali svoj delež, so pripomogli stavbinskemu fondu k dohodkih na obrestih katere znašajo dozdaj nad tisoč dolarjev (knjige jih še ne izkazujejo, ker ene delnice, ki jih imamo v Jugoslov. stav. in pos. druš. še niso potekle . Od ustanovitve fonda do mdaj uno prejeli* Za delnica od klubov in konferanc ............ $4,761.80 Slovanska »akcija za dalnica ..................... 500.00 Društva aa dalnica .................................. 130.00 Posameanifci aa dalaica ..................~........... 1,831.26 Obresti ia kontribucije ________________________..... 917.03 Skupaj ............................................................ 86,1 40.1 l ladatki ad početka da konca maja 1930> Poslovno knjiga ______________________________________ 8 9-10 1 vplačana dediča« pokoj nag a delničarja Lapuiiča________________________________________________________________________30.00 I «plačana Karaliai Dobranick ..............................26.00 Premija aa 27 delaic JSPD. ____________________________________________6.78 Skupaj ...................................«..i.................... • 70.88 Odšteta ad skupnih dohodkov, «naša čista vsota ___i..mimt-T-T———-------— ■ $8,069.26 Od sadaaja čista vaata sa «plačali aa del-ice: Klub It. 1 JSZ. ___________________________________ 83,571.60 Društva v Chicagu in Ciceru..................... 130.00 Posamesaiki v Ckicagu in Cícera.............. 1,432.16 Skupaj ______m..... Zuaaaji klaki in Slsfreaska sekcija osaiki 86,133.66 1,466.26 600.00 SI«upaj ....................................................... 87,162.23 Posameznikov, ki imajo delnice, je .... Klubov In konference ---------------- 2 h Društev........................................••—........... ® Sledeče je seznam vseh, ki so vzeli ali pa obljubili vzeti oenačeno število delnic; izpuščena sta le dva, kateremu smo njun delei Izplačali, kakor pojasnjeno prej. Izmed khibov ▼ seznamu je nekaj takih, ki več ne poslujejo. Navajamo v tem poročilu vse v svrho boljšega pregleda, od kje smo dobili uplačila v stavbinski fond. Med posamezniki jih Je nekaj, ki se jih ne more več Šteti za delničarje, a jih tu isto tako navajamo v svrho pregleda, v prihodnjem pa bodo izpuščeni in njihove vsote transferirane, kakor določajo pravila tega fonda. Seznam delničarjev: štev. Klubi J. S. Z. delnic Vplačana Obveaneet Klub št. 1, Chicago ___________ 200 $8,571.80 $1,428.20 Klub št. 5, Conemaugh, Pa. 4 60.00 40.00 Klub št. 184, Lawrence ........ 1 25.00 ................ Klub št 10, Forest City, Pa. 1 25.00 ................ Klub št 238, Universal, Ind. 1 25.00 ______________ Klub št 49, Collinwood, 0..... 2 50.00 ................ Klub št. 118, Canonsburg, Pa. 2 50.00 ................ Klub št 45, Waukegan, 111... 6 150.00 ---------------- Klub št 37, Milwaukee, Wis. 2 60.00 ..... ......... Klub št. 114, Detroit, Mich. 4 100.00 ................ Klub št. 41, Clinton, Ind..... 2 50.00 ............ Klub št 50, Virden, 111......... 1 25.00 ................ Klub št 47, Springfield, 111. 1 25.00 ................ Klub št 222, Girard, 0....... 2 50.00 ................ Klub št 235, Sheboygan, Wis. 4 100.00 ................ Klub št. 27, Cleveland, 0..... 2 50.00 ................ Klub št. 242, Cliff Mine, Pa. 1 25.00 ................ Klub št 224, Pullman, Hl..... 2 50.00 ................ Klub št 225 Avella, Pa......... 1 25.00 ................ Klub št 131, Pittsburgh, Pa. 1 10.00 15.00 Klub št. 234, Warren, 0....... 1 25.00 ................ Klub št. 2, Glencoe, 0......... 1 25.00 ................ Klub št 21, Arma, Kans..... 2 20.00 30.00 Klub št 22, Chisholm, Minn 1 25.00 ................ Klub št 127, Krayn, Pa....... 2 50.00 ................ Konferenca JSZ. št 2, O..... 1 25.00 ................ Konferenca JSZ. Illinois-Wis. 2 50.00 ................ Slov. sekcija J. S. Z. _________ 220 500.00 5,000.00 DRUGE ORGANIZACIJE. "Nada" št 102 SNPJ., Chic. Slovenski Dom št 86 SNPJ., Chicago, 111. ...................... 1 Sosedje št. 449 SNPJ., Cicero 1 POSAMEZNIKI. Alesh Frank, Chicago, III..... Neimenovan, Waukegan, Hl..... Blazun Frances, Cicero,..... Božičnik fio k-..............v«agr= Benchina Frank, Chicago, 111. Brezar Frank, Cicero ........ Britz Louis in Annie, Lawrence, Pa......................... Cebular Jos., Vandling, Pa. Darovec John, Chicago, 111... Demull Otto, Chicago ________ 1 Fradel John in Mary, La- trobe, Pa........................ 1 Furlan Albina, Chicago ______ 2 Furlan Andrew Dr. ............ Godina Filip, Chicago........ Gorjup Lawrence, Chicago.. Hochevar Rudolph, Chicago Hujan John, Chicago----------- Judnich Mart., Waukegan, 111. Kravanja Anton, Chicago— Keber Mike, Dixon, 111------------- 1 Kosin John, Girard, O.------ 1 Kure Matthew, Cicero, 111... 1 Kužnik Louis, Waukegan, 111. 1 Ločniškar Vinko, Chicago— 2 Lotrich Donald J., Chicago.. 4 Langerholc John, Johnstown, Pa.__________________ Margolle Frances, Cicero, III. Margolle Frank, Cicero, 111. Maslach George, Chicago.... Miško Andrew, Chicago, 111. Molek Ivan, Cicero, 111-------- Olip John, Chicago, III......... 4 Omahen 'Frank, Chioago........ 2 Oven Joseph, Chicago, 111..... Podgornik John, Cicero, 111. PodBipec Frank, Cicero, 111..... Pogorelec Chas., Chicago...... Prusheck Harvey G............. Putz Anton, Cicero, III......... 1 4 $ 80.00 $ 20.00 25.00 ................ 25.00 ................ 25.00 25.00 50.00 20.00 5.00 Piknik društva Slovenski Dom št 86 SNPJ. Chicago, 111. — Ce je vam za dan lepe zabave, boate vzeli na znanje, da priredi društvo Slovenski dom št. 86 SNPJ. v nedeljo 8. junija velik piknik v Nomak'6 Picnic Grove, Norwood Park, 111. Vstopnice, ki jih plačajo samo odra8li, so po 50c. Otroci do 16 let v spremstvu staršev so vstopnine prosti, ob enem dobe v nagrado za 25c kuponov ali tiketov, s katerimi si lahko kupijo sladoled ali kaj drugega na pikniškem prostoru. Poleg teh bodo deležni nagrad tudi otroci od 4 do 6 let, 7 do 10 let, mladina od 11 do 16 let, in določene so tudi za odrasle. Pridite vsi in se zabavajte v veseli družbi. Razvedrila bo dovolj za vse. Plesalcem bo igral znani orkester Integrity Red Pepper. Kako pridete tam? Z avtom do Irwing Park Blvd., 8200 West, do Thatcher Ave., od tam pa % milje na severno stran. Pikniški truk odpelje ob 8:30 zjutraj z vogala na 22nd in Lincoln St., ter ob 9:15 z vogala Clybourn in North Ave. Ako vzamete poulično železnico, se peljite s katerokoli karo do Irwing Park Blvd., kjer dobite Irwing Park karo in se» peljete z njo do , konca proge. Tam vzamete pikniški truk, ki bo vozil vsake pol ure na pikniški prostor in to od 10. zjutraj do 3. popoldne. Vož nja na truku je prosta. Na njemu bo napis "Picnic Slovenski Dom No. 86 SNPJ." Rezervirajte si nedeljo 8. junija za naš piknik. Pridite V8i in pripeljite 6 seboj svoje prijatelje. Veseli bodo zabave, kakor jo boste veseli vi. Članstvu bratskih društev 6e priporočamo v poset. V enakih slučajih bomo prijaznost radevolje vračali . Na svidenje! — Anton Wanahek, tajnik. Diskuzija o sporedu 8. zbora J. S. Z. Chicago, IU. — Diskuzija v •klubu št 1 o vprašanjih, ki pridejo pred osmi redni zbor JSZ. v Detroitu, je bila obširna. Vršila se je po končanem dnevnem redu klubove seje v petek 23. maja. Udeležba je bila zelo dobra. Organizator je poročal, da je klub št. 1 prvič po 11 letih izgubil prvenstvo v članstvu. Prehitel ga je klub št. 114 v Detroitu. Tajnik Bemik je poročal, da ima klub št. 1 (ob času te seje) 104 člane, kakor prošli mesec. Organizator Zaitz je apeliral na sodnige in so-druginje, da pridobe somišljenike v klub, kajti za svoje velike aktivnosti, ki jih vrši klub št. 1 na raznih poljih, potrebuje tudi mnogo aktivnih članov. Priporočal jim je tudi, da naj vsakdo agitira za prido- bivanje naročnikov Proletarcu. Vsled raztrešenosti naše naselbine po prostranem mestu je par agitatorjem nemogoče razširiti list, ali pa kolek-tati potekle naročnine, kakor bi bilo potrebno. Ce pa se bi zavzelo za agitacijo vsaj 30 članov in članic, bi postal Pro-letarec v Chicagu najbolj razširjen slovenski list izven obli-gatnih glasil podpornih organizacij. Diskuzija o sporedu osmega zbora se je tikala vprašanja Proletarca, agitacije za naše klube in JSZ. v celoti, o izobraževalni akciji itd. Klub boata zastopala na zboru Peter Bernik in Joško Oven. P. O. Bratski delegat je na zboru J. s. z. V imenu SNPJ. bo pozdravil osmi redni zbor JSZ. Filip Godina; bratski delegat wiscon-sinske J. P. Z. Sloga je Anton Demshar, in za Jugoslovanski Prosvjetni Savez Milan Kirn. V imenu židovske soc. federacije prinese pozdrave zbora S. Berenstein, zastopnik socialistične stranke pa bo njen tajnik Clarence Senior, ako mu bo le mogoče do tedaj izvršiti o-pravke v New Yorku. V nasprotnem slučaju bo zastopnik tajnik michiganske soc. stranke. Zadružna banka Ljubljana, Jugoslavija, V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTI t 1.) prejema denar sa hranilne »log« ali aa tekoči račun preti najboljšemu obrestovanju. 2.) posreduje najcenejšo dostavo denarnih pošiljk ta Amerike e domovino in obratno. S.) posreduje v vseh gospodarskih sadevah kkro In po ceni. Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nakaže na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of New York, 11-16 Union Square, New York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o tem obvesti in naroči izplačilo. Naš upravni zastopnik za Ameriko je Joseph Menton, 15824 Normandy Ave, Detroit Mich. Obračajte se nanj. Obračajte se v vseh bančnih poelih za stari kraj na Zadružno banko v Ljubljani IU. 25.00 20.00 5.00 25.00 25.00 50.00 50.00 25.00 25.00 5.00 5.00 25.00 25.00 25.00 25.00 25.00 25.00 25.00 75.00 25.00 5.00 5.00 25.00 150.00 24.18 100.00 50.00 50.00 20.00 50.00 100.00 25.00 5.00 25.00 5.00 5.00 25.00 25.00 5.00 30.00 5.00 25.00 25.00 100.00 30.00 18.00 25.00 100.00 10.00 25.00 5.00 5.00 25.00 leto dni itoju. Pod boy Frank, Parkhill, Pa. Rayer John, Chicago, 111... Rak John, Chicago, 111.... Slabe Anton, Cicero, 111 Steblay Joseph, Chicago, Tauchar Frances A., Chicago Tauchar Frank, Chicago, IU. Tekauc Marko, Canons- burg, Pa. ........................ 1 Terčelj John, Strabane, Pa. 1 Thaler John, Cicero, 111......... 1 Tich Angeline, Chicago, 111. 4 Turk John, Chicago, IU......... t Vičič Anton, Chicago, IU.....| Vider Fred A., Chicago------- Zaitz Frank, Chicago, IU..... Zavertnik Rich. J., Chicago Zornik Anton, Herminie, Pa. Zupančič Victor, Chicago.... Žagar Ant F., Waukegan, IU. Žlemberger Nace, Glencoe, O. Agitacija za ta fond je dobro Vzroki so različni Klub št 1, od katerega največ od-visi uspeh te akcije, ni mogel uplačati ne v tem, ne v prošlem letu ničesar, ker so mu vzeli dohodke drugi izdatki. Potrebovali bi dober agitacijeki odbor, katerega smo park rat v Chicagu že imeli, toda je po nekaj tednih delo opustil. Nekateri v Chicagu zastopajo stališče, da moramo takoj kupiti bodisi stavbišče ,in še bolje, če kupimo čimprej poslopje, ker bo pote» agitacija za ta fond zelo olajšana in uspešnejša. Drugi argumentirajo, da bi bUo nevarno nakopati si velike obveznosti, ker smo obremenjeni tudi z drugimi obligacijami sa klube, Ust in zvezo. Moje mnenje je, da se bi s gradnjo ne pričelo, dokler ne bi imeli vsaj 816,000 v gotovhd. Le v slučaju, da se nam ponudi izredno dobra prilika, bi kupUi stavbišče in poslopja že preAw> bi zbrali to vsoto. Važno pri tej kakor pri vsaki podobni akciji Je zbiranje sredstev. Spuščati se v prevelike dolgove, kateri bi nas potem ugonabljali ,M bilo nevarno ne 1« za dom, ampak za naše gibanje vobče, posebno v Chi-otKu. Vsota, ki jo imamo, Je naložena varno in se dobro obrestuje. Ako smo za to ,da JSZ. in Proletar»c čimprej dobita svoj dom, moramo poskrbeti sa hitrejše jačanje stavbinskega fonda. Frank Zaits, tajnik stavbinskega odseka J8Z. 20.00 5.00 20.00 VODSTVA 20.00 20.00 "¿Ve glejte za darove ali kupone, kajti »troiki tobaka, mešanega v CAMEL cigaretah, prepovedujejo njihovo uporabo 25.00 25.00 20.00 20.00 25.00 25.82 5.00 ..... ........... ..... 20.00 20.00 45.00 20.00 20.00 20.00 20.00 20.00 7.00 15.00 20.00 20.00 PREčITAJTE zopet znano poslanico na drugi strani zavojčka. . . . Camel, uvedena leta 1913, ko so druge vrste cigaret nudile vsakovrstna darila in podobno vado, se je povzpela do vodstva samo na temelju dobroti, ki je zvezana z njo. To ugotovilo, ki se širi po vsem svetu vsak dan na milijonih in milijonih zavojčkov Camel, je jamščina najvišjega v užit- ku kaje. Na vsakem zavojčku Camel je ponovljen stalni cilj, da se da kadilcem cigareto, v kateri je vsak mogoč delec stroškov spravljen v resnično kakovost Jcaje. Prijeten, naraven duh Camel izbranega tobaka, spravljen v mehko, rahlo zvezo nedosegljive mešanice — to je napravilo Camel za najslavnejšo cigareto na svetu in to jo vzdržuje kot tako. Ne odrecite se razkošju ^ Q AM E LS N. C PROLETAREC Lut sa intereso d«Uvik«|t ljudstva. Izhaja vaak četrtek, ladaja j«|MlaT«aika Delavska Tiskovna Družba, ___Ckicago, III. Glasilo Jugoslovanske Socialistična Zveze NAROČNINA ta Zedinjene države in Kanado ta celo leto $3.00; sa pol leU $1.75; sa četrt leta $1.00. — _ Inozemstvo: u celo leto $3.60; sa pol leta $2.00. Vai rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu naj-posneje do pondeljka popoldne sa priobčite* ,, v številki tekočega_ted dna. ÉC PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1006. Editor Huainw ------------------------------ Frank Zaits Manager------ Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; TVee Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. __ Address. PROLETAREC S639 W. 26th St., Ckicago, 111. Telephone: Rockwell 2S64. IL DUCE R02LJA Benito Mussolini je po londonski konferenci vzel zopet pozo rimskega imperatorja. Govori o veličini in slavi Italije in stresa govore, v katerih je polno groženj. Mussolini je danes najnevarnejši državnik svetovnemu miru. To vedo v vseh kancelarijah in radi njega je mnogo ministrov v nemalih skrbeh. II duce ima velike imperialistične ambicije. Najbolj-v rfapotje pri njegovih načrtih sta mu Francija in Jugoslavija. Nobena tajnost ni več, da računa Mussolini z vso gotovostjo na vojno z Jugoslavijo. Svet, ki kaj misli, pa je v skrbeh, ker ve, da se vojne v Evropi ne bo moglo več lokalizirati. Kaj stori v enem ali drugem slučaju Francija, kaj Anglija, Nemčija in Rusija? Z odgovori na taka vprašanja špekulirajo, toda Mussolini rožlja, grozi in gradi svojo moč s taktiko fanatiziranja italijanskega naroda za militarizem, za vojno proti Jugoslaviji in Franciji. Vzlic Briando-vemu predlogu za stvoritev unije evropskih -držav, je v Evropi zelo veliko stare nesigur-nosti in militaristične kompeticije. Toda naj kdo premotriva situacijo kakorkoli, vedno dobi na najvarnejši točki Mussolinija. V vseh drugih državah imajo struje in stranke, ki tvorijo med seboj nekako ravnovesje, todh v Italiji je fašizem edina dovoljena politika in Mussolini edini, ki kaj šteje. Protiuteže nima. Vsak hip lahko napove vojno. Ljudstvo, kakor je sedaj razpoloženo, bo drlo na njegovo povelje kamorkoli. Vsako organizirano opozicijo je stri, socialistične in druge fašizmu nasprotne mislece je pregnal, zaprl ali pomoril. Fašiste je upijanil s frazami o mogočnosti Italije in z ambicijami za njeno razširjenje v mejah nekdanjega rimskega cesarstva. Ta pijanost je nevarna, ker lahko povzroči veliko klanje, toda slave, o kateri sanj* Mussolini, ne bo. Rimski imperij je bil. Mrtveci se ne vračajo. "ZOPRNA PROLETAR SKA GIBANJA*' ' . Glasom ugotovitve najboljšega slovenskega faliranega urednika je Amerikancu zoprno vsako proletarsko gibanje. Res je ameriškemu delavcu zoprno biti brez posla, zoprno mu je živeti v brlogu, namesto v udobnem stanovanju, sovraži dolge delavne ure in nečloveško priganjanje v tovarni, rovu ali kjerkoli je uposljen, in ker želi vse take ne-prilike odpraviti, se je začel zelo zanimati za socialistično stranko, njen program in njeno delo. Proletarska gibanja ne bi bila mogoča brez proletarcev. Socialističnega po-kreta ne bi bilo, če ne bi imeli kapitalištične uredbe. Lahko je reči: Amerikancu je zoprno vsako proletarsko gibanje. Ni treba drugega kakor ponoviti trditev iz kapitalističnih listov. Ampak resnica se s tem ne zakrije. V* Zedinjenih državah je mnogo milijonov proletarcev. V smrtnem boju je celo dotični falirani urednik zapisal, "mi smo sami delavci ... pa ne moremo vzdržati svojega lista naprej". Zato gremg vedrit "pod marelo", da pridejo — boljši časi — za proletarce. VPRAŠANJE MOČE IN SUŠE Za jesenske volitve se kandidatje v zvezni senat in druge urade pridno pripravljajo. Glavno vprašanje je "moča in suša". Ame-rikanci mu pravijo "wet and dry issue". Sicer so tu tudi druga vprašanja, npr. depresija v industriji, brezposelnost, kriza med farmarji itd., toda to vše skupaj ni nič v primeri z "wet and dry issue". Kapitalistični politiki z gotovostjo računajo ,da bodo volilce z lahkoto preblufali z devizo "wet and dry issue", kakor so jih še vselej, od kar imamo prohibicijo. - Orjaški monoplan, s katerim aa»erava)o Nemci prelctcti Atlantic. POT PREKO ATLAN-TIKA PO VODI Lata 1492 Krištof Kolumb. 69 dni Leta 1819 Parnik Savannah 26 dni.—Leta 1928. Parnik Mauretania 5 dni 2 uri 34 minut Lota 1930 Parnik Evropa 4 dni 17 ur 6 minut PO ZRAKU Lmdberg s aeropla- , no m 32 ur. Zrakoplov Graf Zeppelin 55 ur 24 minut Podjetni Nemci, ki so v zrakoplevfei dosegli velike uspehe, Imajo v načrtu polet preko Atlantika s orjaškim monoplaaom DO-X, čigar slika jo na vrhu aa desni, poleg pa dr. Claude Dornier, ki je izdelal načrt sanj. Posadka šteje 12 mož. S seboj preko Atlantika vzame 50 potnikchr. Na levi na vrhu je zrakoplov Graff Zeppelin in njegov kapitan dr. Hugo Eckener, spodaj pa nemški bntoparnik Evropa ia njen kapitan Commodore Nioolaus Johnson, Zemljevid označuje Konstansko jezero, od kjer se veliki monoplan dpigne v srak, in New York, ki je cilj poleta. S tem monoplanom ja bilo izvršenih v Evropi več poskuinih vošenj, ki so so končale brez večjih neprilik. — ZrakopUhr Graf Zeppelin je prošli teden sopet uspešno preletel Atlantik, tokrat is Španije v Brasilijo. in od tu ga vodi pot v Lakehurst, N. J., in nazaj v Nemčijo. Laai ja uspešno isvriil polet okrog sveta. — Parnik Evropa, last nemške družbe, ima dbsedaj rekord najhitrejše vožnje med Evropo in New Yorkom. Vzlic porazu v vojni in velikim gospodarskim krizam nemška tehnika ni nič izgubila od svoje svetovne znane iznajcH|i> vosti in podvzetnosti. Zagrebški teroristi pred državnim sodiščem 24 obtožencev, med njimi tudi dr. Maček, nekdanji vodja radičevcev. Ostali obtoženci so akademiki, pro fesorji, vpokojen polkovnik. — Za dr. Mačka se je prijavilo 163 od vetnikov. — Glavai zagovornik je borec za Jugoslavijo, dr. A n t a T r u m b i č. (Pismo iz Beograda.) Začetkom maja 1930. Lani na božič je zagrebška policija nenadoma aretirala mnogo bivših radičevcev, povečini omladincev, ki da so baje osnovali teroristično organizacijo, ki naj z nasilnimi dejanji, z atentati na objekte in osebe vodi boj proti sedanji uredbi države. Lani je v Zagrebu bilo izvršenih res več napadov, ubit je bil lastnik Jugoštampe Toni Schlegel, obstreljen je bil major Kaledin, ob priliki proslave narodnega ujedinjenja 1. decembra je eksplodirala nekaka "praskalica" ob Glasbenem paviljonu na Zrinjevcu, zagrebškem trgu pred kolodvorom, ki pa ni povzročila nikake škode niti žrtev. Ko je policija izvršila več aretacij, je objavila, da je odkrila teroristično organizacijo, ki je izvršila napad na majorja Kaledina, ki je položila peklenski stroj ob Glasbeni paviljon in ki je hotela postaviti peklenski stroj tudi pod železniški most, preko katerega bi se morala peljati poklonitvena deputacija v Beograd. Hoteli da so ta most pognati v zrak v momentu, ko bi peljal preko mosta vlak. To .dejanje pa jim je policija z aretacijo preprečila. Dne 24. aprila se je proces začel. Ze prvi dan je prišlo do velikih prepirov med odvetniki in sodiščem. Razprava se vrši v majhni dvorani, v katero gre le 110 ljudi. Dvorano so napolnili obtoženci, zagovorniki, novinarji in redki sorodniki obtožencev. Sodišče mnogo odvetnikov ni pripustilo k razpravi. Kot glavni zagovornik je dr. Ante Trumbič predlagal sodišču, naj se razprava preloži, ker zagovorniki niso mogli preštudirati aktov, dalje je interpeliral, kako to da sodišče ni pripustilo vseh 163 odvetnikov iz cele države, ki so se priglasili, da zagovarjajo dr. Mačka. Predsednik sodišča je mnenja, da je to vsekakor demonstracija. Dr. Trumbič pravi: Ne demonstracija, ampak manifestacija za dr. Mačka. Predsednik: Zakaj jih nisem pripustil, sem vam razložil pismeno. Dr. Trumbič: Jaz tako slabo berem cirilico. Predsednik prebere sklep, da je dvorana premajhna, da gre vanjo le 110 oseb, in da se naj dr. Maček zadovolji z 6 advokati. Socializem ni la vprašanje konsuma, ampak predvsem vprašanja produkcije. Na sled so prišli tem omla-dincem tako-le: Neki šofer je javil policiji, da je pripeljal iz Karlovca v Zagreb dva mlada moška, ki sta imela s seboj težak kovčeg. Oba se mu zdita sumljiva. Povedal je, v katero gostilno jih je popeljal, nakar je ptolicija odšla tja ter a-retirala to dvojico s košaro, v kateri so našli peklenski stroj in razno strelivo. Ta peklenski stroj je bil namenjen za most. Tako je policija prišla na sled tem opozicijonalcem. Kmalu na to je bilo izvršenih polno aretacij po Zagrebu, med njimi tudi profesorja Jelašiča in polkovnika Begiča, ki da sta po izjavah ostalih aretirancev dajala denar v to svrho. Ta dva sta pa izjavila ,da sta denar prejemala od dr. Mačka. Tako je bil aretiran tudi dr. Maček. Po policijski preiskavi in po sodni preiskavi so bili vsi obtoženci predani državnemu sodišču v Beogradu, ki je vseh 24 oseb obtožilo po zakonu o zaščiti države. Odvetniki predlagajo, naj se razprava prenese v večjo dvorano na univerzo ali pa v veliko dvorano zagrebškega velesejma, kjer je prostora za 3000 ljudi. Odvetniki dalje zahtevajo, da smejo govoriti s svojimi klijenti brez priče in da jim sodišče da vsak dan materijal na razpolago. Vsi odvetniki pa zahtevajo preložitev procesa. Sodišče je drugi dan odgovorilo na te predloge, da jih vse odbija, dovolilo pa bo, da se odvetniki pogovarjajo s klijenti v sodni dvorani med razpravo, le razprave ne smejo motiti. Dr. Trumbič spet vpraša, zakaj sodišče ni povabilo glavnega odvetnika dr. Drljeviča, ki ima zbran ves dokazilni materijal. Sodišče pojasni, da dr. Drljevič ne more priti ker je interniran. Dr. Trumbič prosi, da sme govoriti s svojim klijentom dr. Mačkom, kar sodišče dovoli. Dr. Trumbič stopi k dr. Mačku in oba se poljubita. Vsi ostali obtoženci so sprejeli to z odobravanjem in ploskanjem, tako da jih je predsednik moral opozoriti na mir. Nato sta dr. Maček in Trumbič stopila v kot ter se pogovarjala. Po raifovoru je Trumbič predlagal sodišču, da namesto Drljerlča dovoli novega zagovornika, kar sodišče odobri. Ko poklicanega novega odvetnika vpraša predsednik sodišča, ali sprejme zagovarjanje dr/Mačka, je odgovoril ta odvetnik: "Z velikim zadovoljstvom!" nakar ga je predsednik opozoril, naj ne daje takih opazk, ki nosijo v sebi znak manifestacije. Ko je sodišče prišlo na čisto, kateri odvetniki so pripu-šČeni na proces, se je prešlo k čitanju obtožnice, ki je zelo obširna. Obtožnica obtožuje vse, da so osnovali in podpirali teroristično organizacijo bivših radičevcev, ki ima na vesti več izvršenih in nameravanih dejanj, s katerimi je hotela spremeniti politični ustroj države ter netiti upore. Obtožnica označuje Bernardiča in Hadžijo za vodje terorističnih akcij na objekte in osebe, ostale za pomočnike in izvrševalce, profesorja Jelašiča in Begiča za moralna vaditelja in dr. Mačka za finanserja vse akcije. Proces traja že 11 dni in je bilo zaslišanih že blizu deset. obtožencev. Vsi obtoženci soglasno zanikavajo vsako krivdo, zavračajo obstoj organizacije, priznavajo pa, da so v znak protesta in demonstracije res položili ob Glasbeni paviljon razstrelivo, ki pa ni nikak peklenski stroj, marveč navadna "praskalica", ki bi s svojim pokom izrazila protest Hrvatov. Prav tje bil peklenski stroj, ki naj bi eksplodiral pod mostom, nenevaren, ker ne bi niti mogel mostu pognati v zrak, marveč bi po-.vzročil le detonacijo, glasen protest. Žrtev niso hoteli ni-kakih. Na policiji so sicer mnogo oziroma priznali, to pa le radi strahu. Poudarjajo, da so. resnične in merodajne le njihove izjave pred sodiščem na razpravi. Vse njihove izjave v preiskavi na policiji in sodniji naj se smatrajo za izmišljene. Prav tako ne priznavajo, kar jim očita obtožnica, da so oboroženi hodili po zagrebških javnih lokalih ter iskali generale ter policijskega šefa dr. Bedekoviča, da jih ustrele. Prve dni je bilo veliko zanimanje za proces, potem se je zanimanje malo poleglo, dvignilo pa se bo vsekakor ob zasliševanju dr. Mačka, ki pride predzadnji na vrsto. Procesu prisostvuje tudi več dopisnikov inozemskih časopisov, tako med drugimi glavni urednik "Timesa" za srednjo Evropo, ki se pozna osebno z dr. Mačkom in mu je tudi prijateljski stisnil roko, ko sta se prvi dan razprave srečala v dvorani. Veliki nemški časo- pisi poročajo o procesu stalno, nekateri posvečajo ozadju tega procesa cele strani. Na razpravi so zastopani tudi Slovenci povsod po svojem zastopniku: med obtoženci je eden zagrebški Slovenec, ro dom iz Krškega, med sodniki je sodnik dr. Kavčič, med od vetniki dr. Bole. Po vseh izgledih bo trajal proces še kake tri tedne, skupno čez en mesec. Zasliševanja so podrobna, materijala je mnogo. Nesmiselna mole' dovanja In poniževanja Nekateri slovenski veljaki v Clevelandu so prišli na idejo (saj veste, kako prijetno je prihajati na ideje), da bi bilo dobro ovekovečiti naš mili narod" še s tem, da se izposluje slikarju B. Jakacu, ki je v A-meriki na posetu, avdijenco pri predsedniku Hooverju, da bi ga portretiral. Premislite, kakšna čast! Vprašali so kongres-nika Mooneyja, če bi bil toliko prijazen ,da bi pojasnil vso stvaV Hooverju, in ta je rade-volje obljubil. Vsa stvar je bila izvršena jako politično, čeprav ni bilo socialistov zraven. Predsednik Hoover je povabil Božidarja Jakaca, da naj pride v Washington ter ga naslika, namreč ne mesto Washington, nego našega predsednika. "Kakšna čast za naš narod in umetnika", so konstatirali narodni listi. "Božidar Jakac povabljen k predsedniku, da ga portretira". Imenitno, lepo, sijajno in tako dalje. Pa smo spet brali v nekem listu: "Predsednik Hoover je te dni izjavil, da mu je težko sprejeti ponudbo našega umetnika prof. B. Jakaca za portretiranje, ker je bas te dni odklonil ponudbo dveh najbolj prominentnih ameriških umetnikov, ter bi lahko nastala za-rhera pri Amerikancih, če bi napravil izjemo za Slovenca. Ohijski kongresnik Mooney, ki skuša za Mr. Jakaca doseči to odlikovanje, pa poroča, da bo s posredovanjem jugoslovanskega poslanika kljub temu skušal doseči za Mr. Jakaca avdijeno pri Hooverju . . ." Well, Hoover ima že toliko portretov in soh, da ne ve kam z njimi, pa jih sklada v shrambo, ali pa šenkuje. Eden več ali manj bi ne napravil razlike, toda takih neumestnih prošenj ima predsednikova pisarna ne-brojno, in njegov tajnik, oziroma tajnikovi klerki, so naučeni, kako naj odgovarjajo v imenu predsednika, da bo "za vse prav". Kot vidite, v tem slučaju ni za vse prav in Mooney naj se "matra" naprej, da pribori Jakacu to redko odlikovanje. J. P. RAZSTAVE - KONCERTI » "NEBOTIČNIK" Ljubljansko pismo. Ljubljana, po prvem maju, ki gs ni bilo. Zadnji čas je Ljubljana obilno deležna slikarskih razstav. Ni dolgo, ko so razstavljali v Jakopičevem paviljonu slikarja C«>jmir Anton Kos in Pavlovec ter kipar Dolinar, že je zdaj spet zaprl svojo razstavo slikar-samo-uk Srečko M a g o 1 i č, ki je za svojo sedemdesetletnico zbral vse svoje novejše še ne razstavljene slike ter priredil razstavo v paviljonu. Srečko Magolič je svojo razstavo spretno aranžiral; ob vhodu je razstavil spominsko knjigo, kamor naj se vsi posetniki vpišejo (knjigo bo shranila Narodna Galerija), v paviljonu pa je postavil na mizo fin gramofon, ki je sviral posetnikom. Poleg tega so Magoličeve slike naravne, fotografije v barvah, in radi tega ljudem ugajajo, ker so lepe za dekoracijo in lepe za oči, * pa je imel Magolič srečo, kakršne še ni imel noben slikar zadnja leta. Ni mu uspelo le, zvabiti v paviljon mnogo, nenavadno mnogo poset-nikov, marveč je tudi mnogo slik prodal, toliko, kolikor jih menda še noben slovenski slikar na razstavi ni prodal. Skupno je prodal 65 slik, obiskovalcev je imel nad 2350. Slik je prodal za okoli 80.000 Din, na vstopnini pa je prejel krog 12.000 Din. Že prvi teden razstave je z vstopnino samo petkrat pokril vse razstavne stroške. Odkod ta uspeh? Ker so slike naravne in brez modernosti. Sam slikar pravi: Moje stvari ljudem ugajajo, ker so naravi podobne. Naturne stvari so to in zato so lepe."—Slikarski kritiki bodo bržkone razstavo Magoliča le zabeležili, on sam pa se uspehu lahko nasmehlja in slika .dalje. Vsakdo mu za sedemdesetletnico ta uspeh iz srca privošči. Kar je umetnikov iz Julijske Krajine, so priredili te dni razstavo svojih del v Beogradu. Razstava je po sodbi po-setnikov zelo lepa, preseneča predvsem Car-go, zlasti še s svojim velikim oljem "Idrijski rudarji". Poleg tega so na razstavi ugledni Birolla, Pirnat z dvema sohama, Sirk, La-pajne itd. Zabeležiti je treba tudi, da je beograjsko časopisje večinoma molče šlo preko te razstave in tako Beograd sploh malo ve, da je nekje v mestu razstava slovenskih primorskih umetnikov. Ce pa bo se v Ljubljani otvorila kaka razstava srbskih slikarjev, bi časopisi pisali bržkone uvodnike o kulturnem zbliževanju z brati. Mladi slovenski slikar Miha M a 1 e š, absolvent praške slikarske akademije, je otvoril svoj "Salon Miha Maleš", kjer prodaja izvirne slovenske slike novejših in starejših slikarjev, kiparjev ter ima tudi delavnico za vokvirjenje slik. Ta prvi slikarski salon se nahaja na Kongresnem trgu in ga ljudje zelo posečajo. Prav kar je ta salon izdal 10 avtoportretov slovenskih slikarjev (Pirnata, Maleša, Cudermana, Carga, Tine-ta Kosa, Jakopiča, Pilona itd.), tej izdaji pa bo sledila izdaja raznih barvnih razglednic slovenskih slikarjev. S tem si je založba nadela nalogo, da založi "razglednični trg" s slovenskimi originali. Miha Maleš je izmed mladih najbolj agilen in spreten, in podjeten. Vsej domačnosti, ki se z njo predvsem lahko postavlja Ljubljana, dolga vas, pa preti konec. Zakaj govori se, da dobi Ljubljana svoj prvi — nebotičnik, Nikar strmite, razumeli boste, če povem, .da je to ime zapisal "Slovenski Narod", ki izhaja Dopoldne in mora imeti za vsak dan svojo senzacijo na prvi strani. In tako je te dni napisal z mastnimi črkami na prvo stran: "Ljubljana dobi svoj prvi nebotičnik." Stvar je vsekakor bolj nedolžna. Poleg velike palače Kreditne banke je še nekaj prostora—stavbišča, ki ga je kupil Pokojninski zavod za nameščence. Ta namerava tamkaj zgraditi veliko palačo. Pokojninski zavod je razpisal natečaj za načrte, a niso sprejeli nobenega, vse so zavrnili. Ker je stavbišče sredi Ljubljane, se je začel za stvar zanimati tudi arhitekt Ljubljane Plečnik, modernizator našega mesta, ki je stavil predlog, naj Pokojninski zavod sezida tu veliko palačo z 12 do 15 nadstropji. Temu pravijo nebotičnik. Za Ljubljano in v primeri s figabirtom bi bil to res nebotičnik. Vse skupaj je pa le beseda, predlog in nasvet. Do nebotičnika je pa še daleč. Dobro pa je, da imajo naši časopisi take senzacije. S tem pokrijejo prve strani, bolj važne stvari pa skrijejo v kak kot ali pa sploh ne pišejo o njih. s_ INŽENIR HOOVER Coolidge je bil dober predsednik, če verjeli in še verjamete kapitalističnim listom. Govoril je zelo malo. Njegova zasluga je, da smo deležni tako sijajne prosperitete, so nam zagotavljali. Toda kaj šele bo, ko prevzame * predsedništvo inženir Hoover! Prosperiteta bo rasla, dela bo dosti za vse, plače bodo šle navzgor. Porok za to vam je Hoover, ki ni samo politik, nego tudi sijajen inženir. Eni nismo verjeli in smo glasovali za Thomasa. Rekli so nam, da smo pometali glasove proč. Danes, ko smo od kampanjske slike iz leta 1928 že dovolj oddaljeni, vidimo, da so jih vrgli stran tisti, ki so se dali premotiti obljubi za vrček pive ter zvokom pesmi o republikanski prosperiteti. Kdor krivi hrbet, se ne sme čuditi, da bo tepen. PAVEL DOROHOV: Prevedel Ivan Vuk. SIBIRSKI PUNT Ruski roman iz dni državljanske vojne !»mm v iiiim iv* mn (Nadaljevanje.) "Ali ste vedeli, da je Hlebnikov boljše- vik?'\ "Ne." "Tudi njegovega pravega imena ne poznate?" "Mislil sem, da je Hlebnikov pravo ime. Drugo ime mi ni poznano." "Poznate Razhoševa?" "Ne." I "Poznate Sotova?" "Ne." "Nikogar ne poznate? Dobro. Prisilim vas govoriti!" Potegne revolver in nastavi cev na celo Lomovu. "Ali boste govorili?" Od hladnega jekla šine vzdigetajoč val po celem telesu. Srce se krčevito skrči. Bije nervozno, naglo. Obrazi ¿ene in ot,rok gredo mimo. ' Pogleda častnika naravnost v oči. "Povem to, kar vem. Cesar ne vem, ne morem povedati." • "Ne moreš?" J , Roke velikega častnika trepetajo. Cev revolverja gre preko Lomovega čela. Lomov se strese kakor mrzličen, ali stisne zobe. "Počakaj, razvežem ti jezik!" Vtakne samokres v žep in reče navidez z mirnim glasom: "Brez vse koristi tajite. Hlebnikov, Muri-gin, Razhošev so vse priznali. Zbirali ste se pri Hlebnikovu in Razhoševu in pripravljali punt." Časnik je postal zopet divji. "A—a, prokleti boljševiki. Pokažem vam, kako se delajo punti!" "Nisem boljševik." "Kaj pa ste?" "Pošten človek." "Pošten človek! Vaša poštenost ni vredna ničesar! Poznamo mi take poštene ljudi!" In zopet mirneje: . "Dobro, vzemimo, da ste poštenjak — zakaj spravljate potem svojo družino v takšno nevarnost? Ako nam ne povete resnice, vas ustrelimo." "Ustrelite me, ali ne morem vam ničesar povedati, ker ničesar ne znam." Odideta. Zopet je bilo tiho in temno. Lomov stoji naslonjen ob steno. Kolena se mu tresejo. Zobje šklepetajo. "Zunaj je najbrž mrzlo." Hoče odgnati mraz, ki se mu razširja po telesu. Vtakne roke v rokave plašča. Začne hoditi gor in dol. Od stene do stene. Osem korakov široko, dvajset korakov od vrat do nasprotnega zidu. Večkrat obstoji, pritisne uho na mrzle stene in posluša. Enkrat se mu zazdi, da sliši za zidovi rahel šum. Dolgo posluša. Zvok se ponovi. Zveni kakor stokanje. "Ali je res Kiseljov?" Potrka s prstom na steno. Glas je bil pre-zamolkel in nejasen. Išče po žepu. Sliši razločno, da mu odgovarjajo. Mrzlično je jel brzojaviti — pomnil je še jetniško abecedo. "Kdo je?" Pritisnil je uho na steno in čaka. Nobenega odgovora. Ponovi vprašanje: "Kdo je?" In zopet čaka. Sedaj odgovori. "Hlebnikov. Kdo ste vi?" "Lomov. Kaj je z vami?" "Mene ... so ... pretepli... Zaslišali..." Lomovi živci temu niso bili kos. Nasloni se na steno in zaplače . . . "Ubogi Hlebnikov!" Nataša je bila srečna, ko' je zvedela, da je Dimitrij prost in na varnem mestu. Dva dni po aretaciji je prišla žena Lomo-va, Helena Ivanovna, k nji. "Ali že veste . . . Ivan Aleksandrovič jč aretiran?" "Vem." "Nikjer ga ne morem najti. Niti v ječi, niti na policiji. Na vse sem se že obrnila. Predsednik zadružne uprave se je obrnil o-sebno na šefa generalnega štaba, pa tudi ta ni vedel ničesar povedati. Rekel je, da on ni izdal nobenega zapornega povelja. Moj bog, ne vem niti, ali Ivan Aleksandrovič živi . . . pravijo ... da je pri Hinklu . . Njene široko odprte oči strme v Natašo v nepopisnem obupu. Nataša se zdrzne. Znala je, da se k Hinklu odpravljale one, ki jih aretirajo poveljniki kozakov in da še ni noben živ zapustil Hin-klove kleti. Lomov« žena omahne na stol. "Moj Bog, Ivan, Ivfrn . . ." Častnika prideta zopet k Hlebniku. Veliki, z brki in zavaljeni, debeli. Sedaj sta prišla z njima dva vojaka. Eden postavi k steni dva stola. Častnika sedeta, vzameta cigarete iz žepa in kadita. Hlebnikov vidi, da tokrat ne bosta kmalu odšla. Ležal je nepremično na tleh., Kaj hočejo sedaj? Da bi ga vsaj hitro ustrelili! "Nu, ali nam sedaj poveste vaše pravo ime?" Molk. "Rajši molčite? Dobrp. Nu, fanta!" Pokima vojakom, ki se vržeta na na tleh ležečega Hlebnikova, strgata z njega obleko, zvežeta mu najprej noge in potem roke preko glave. Razgalita hrbet. Naenkrat imata v rokah tudi nabijalnike. Častnik pihne tobakov dim iz ust. "Cakajta malo. Pripeljita iz sosedne celice jetnika." Vojaka gresta. Cez nekaj minut pripeljeta Lomova. "Vprašam poslednjič: Ali mi poveste svoje ime?" Hlebnikov leži na mrzlem asfaltu, se trese po vsem telesu, diše težko in molči. Veliki častnik se obrne k Lomovu: "Morda mi poveste vi, kako se Hlebnikov v resnici piše?" "Povedal sem vam že, da ne vem." "Ha—ha—ha!" Izborno. No, začnita!" Vojaka se postavita Hlebnikovu na vsako stran in vzdigneta nabijalnike. "Ena!" Telo Hlebnikovo se krčevito zgane, skozi stisnjena usta se izvije krik. Tam, kjer je padel udarec, brizgne kri. "Dva! Tri! Štiri!" Ivan Aleksandrovič si pokrije obraz z rokami. "Kaj delate, ali ste znoreii." Debeli častnik plane k njemu, ga prime za roke in mu jih Odtrga z obraza. "Gledati moreš. Odpri oči!" Debeli častnik kriči hripavot obrizga ga s slinami. Kakor v megli zagleda Ivan Aleksandrovič debeli obraz, okrogle, nenavadno velike zenice, žolte, hlastajoče roke. "Od mene proč!" Lomov omahne k steni. Ali zopet pleše pred njim debeli, okrogli obraz. Okrogle oči in žolti zobje. "Proč ,proč!" Zamahne in udari v plešočo blodnjo. Časnik izdere sabljo. Ali drugi plane k njemu in ga zgrabi za ramo. "Ne dotikajte se ga! Obračunala bova z njim na drug način." Zjutraj prideta dva vojaka z lopato in lomom v celico Lomova. Tesno pri zidu, nasproti vrat, razbijeta asfalt in izkopljeta jamo. Nato prineseta tri vrška široko desko jo postavita v jamo in jamo zatlačita. Skrbno delata in molče pljuvata v roke, kakor da delata navadno dnevno delo. Eden gre ven in se vrne z vrvjo. Stopi k Ivanu Aleksan-droviču, ki sedi ob steni s povešeno glavo in zaprtimi očmi. Bilo mu je vseeno, kaj se zgodi z njim. Smrt? Naj bo smrt. Ali živi ali umre — zlobrtost vsled tega ne izgine s sveta. In otroci, Helena? Otroci so še majhni in potrebujejo sedaj mater bolje nego očeta. Tem zatiralcem bo pa na vesti en umor več. Vojak ga sune s škornjem. "Vstani." Lomov se ne zgane. Zgrabita ga za o-vratnik, ga vzdigneta, postavita pred desko in ga zvežeta na njo z vrvjo. "Kaj delate? Saj ste vendar ljudje!" "Ali ne boš molčal!" Vojak zamahne z vrvjo. Vendar ne udari. Oba častnika vstopita. "Povejte nam sedaj, koga od boljševikov poznate, kdo je prihajal k Muriginu in kako se Hlebnikov v resnici piše?" "Kaj je res mogoče, da hočete mučiti človeka?" Častnik se smeje. Ivan Aleksandrovič povesi glavo in globoko vzdigne ter misli: "Ah, da bi le imel moči, da vzdržim do konca!" Vzdigne glavo. "Povedal sem vam že, da nikogar ne poznam. Marsikdo je prišel k Muriginu, ali nisem se zato zanimal." (Dalje prihodnjič.) Banovčev koncert v "Downtownu" Orchestra Hali v Chicagu je videla že mnogo umetnikov, ki so nastopali v nji — pianistov, virtuozov, pevcev itd. Bili so vseh narodnosti, razen Jugoslovanov, kar je veljalo do nedelje 18. maja. Tega dne je imel v nji koncert tenorist Svetozar Banovec. Uspel je Banovec s svojim koncertnim sporedom in tisti, ki so se trudili, da dobe publiko v dvorano čikaškega simfoničnega orkestra. Koncert je bil prilično ogla-šan tudi med Amerikanci, bodisi v listih in še več z razda-janjem sporeda, na koncertu pa jih seveda ni bilo mnogo. Pred-no pride "splošna" publika na take priredbe, mora imeti u-metnik med njo že veliko popularnost. Tudi Paderew8ki, Fritz Kreisler, Galli Curci, Tito Schipa, John McCormack etc. niso bili takoj od početka magnet, kadar so prirejali koncerte v krajih ,v katerih jih publika ni še poznala razen iz oglašanja. Udeležba od strani Slovencev je bila zadovoljiva. Tudi mnogo Hrvatov je prišlo na koncert »nadalje sem opazil nekaj Cehov, Židov, Grkov itd. Vseh skupaj je bilo okrog tisoč oseb. Spored so tvorile slovenske, hrvatske in angleške pesmi ter operne arije. Banovec jih je pel mojstersko, v veliko zadovoljstvo avdijence. Mislim pa, da ne bi prav nič ne kvarilo do-stojanstvenosti tega koncerta, če bi zapel tudi kakšno bolj okroglo. Malo "elektrizacije" ne bi škodilo. Pesmi v prvem delu sporeda, dasi vse lepe, so bile nekako prelivanje druga v drugo, preveč enolične, ta vtis pa so spremenile operne arije in pa za prvim delom slovenskih pesmi "Metuljček", ki je bil dodan. Publika je koncertu pazno sledila in nagnyevala umetnika s burnim aklamiranjem. Banovca je spremljala na glasovir Jasna Blafka Bianki-ni, ki je izborna pianistka. Zaigrala je tudi sama štiri skladbe. Spored je vključeval sledeče pesmi: "Večerna" (Pav-čič), "Serenada" (Lajovic), "Koketka" (Dobronič), "Pod oknom" (Konjovič), "Cvati, cvati, ružica" (Vilhar), "Ladje bele, ladje lepe'" (Zorman), "The Poet Sings" (Winter Watts), "The Glory of the Day Was in Her Face" (Burleigh), in arije iz oper "Manon" (Massenet), "Martha" (Flo-tow), "Tosca" (Puccini) in "Prodana Nevesta" (Smetana). Vsi čikaški angleški dnevniki so pohvalno poročali o koncertu in s tem si je Banovec odprl tudi v tem mestu vrata med širšo publiko in do večjega priznanja, ki ga zasluži. Razveseljivo je tudi dejstvo, da niso te priredbe izrabljali nobeni nepoklicani činitelji, tisti, ki so jo aranžirali in delali zanjo, pa so poskrbeli, da je bil to Banovčev koncert, brez reklamnih primesi za druge osebe ali namene.—Z. Veliko vrtno veselico s koncertom PRIREDI _ SLOV. PEVSKO IN IZOB. DRUŠTVO "BLED" Conemaugh, Pa. v nedeljo 1. junija na Fajtovi farmi na MORRELLVILLE. j Začetek ob 2. popoldne. Pol« Iz Kansasa Slučajno sem dobil priliko prečitati v bivšem čikaskem tedniku "Svoboda" članek "Skrita stran", priobčen v izdaji z dne 2 .maja. Pod njim je podpis J. K., Pittsburg, Kans. Tisto stvar je bralo več ljudi, ki so soglasno mnenja, da nihče v Pittsburgu ni poslal takega poročila. Pri vsestranskem ugibanju smo prišli do zaključka, da je moral urednik "Svobode" dobiti take neresnične informacije od nekoga, ki je bil tukaj po opravkih in ima njim prijateljske zveze. V dotični številki "Svobode" je pod naslovom "Skrita stran" povedano, da Frank Leksha ni bil tak naprednjak, kakor sta ga javnosti predstavljala Pro-sveta in Proletarec. Imel je cerkven pogreb z zadušno mašo. Pri aranžiranju svojega pogreba ni imel Frank Leksha nobene besede. Njegova mati je odločevala, ne on. Ona je Gostilne v Nemčiji morajo biti zaprte ob 1. čez polnoč V Nemčiji se mnogo piie — pravijo, da veliko preveč. Sprejete so že mnoge odredbe, s katerim se omejuje pijančevanje ter trgovanje z močnimi pijačami. Nedavno j-» državni zbor sprejel tudi postavo. ki določa, da morajo gostilne biti zaprte gostom ob 1. čez polnoč. Le če imajo posebno dovoljenje, smejo biti v bodoče odprte preko te ure. praznike. g Bleda" nastopijo tudi Hrvatski pevski zbor "Rodoljub" in srbski cerkveni pevski zbor. Na programu bodo samospevi, dvospevi in četverospevi. Kot znano, je ta farma zelo pripravna za vrtne veselice. Na razpolago so razna zabavišča, kot gugalnice, vrtiljak, kegljišče itd. Za dobro postrežbo jamči odbor. ZGODBA VELIKE TRGOVINE Kako so Camel cigarete izpremenile splošen način kaje. Eno najbolj presenetljivih pogla- jih morejo kupiti. Na velikih južnih vij v zgodovini ameriške trgovine je poglavje o podvigu Camel Cigaret. Leta 1913, ko je bila prvič uvede- trgih izbirajo drugi kupci najboljšo domačo letino za Camels. Skrajno potrpežljivim delom so izvedeni to- na Camel vrsta, je predstavljalo iz- bačniki slednjič razkrili, kako mešati delovanje cigaret sorazmerno malo poseben naravni duh delikatnega tur- industrijo. Razdeljena je bila na neštete izdelovalce, kojih vsak je spravljal na trg kakega pol ducata različnih vrst. Nekatere teh so bile napravljene izključno iz domačega tobaka. Druge so bile vse turške. Nekateri so poskušali mešati obe vrsti tobaka. V onem času so izdelovalci ponujali vsakovrstne nagrade in druge stvari v namenu ,da razširijo svojo trgovino. Dajali so male zastavice, gumbe, preproge, slike žogometalcev ; ali igralk z vsakim zavojčkom cigaret. R. J. Reynolds Tobacco Company je sklenila izdelovati novo vrsto cigaret ter jo spraviti na trg na povsem novem temelju. Odkar so zagledale Camels beli dan, ima vsak zavojček Camel cigaret natiskano na zadtaji strani naslednje ugotovilo: "Ne glejte na darove ali na kupone, kajti stroški tobaka ,mešanega v CAMEL Cigaretah, prepovedujejo njih uporabo." Izdelovci Camels so domnevali, da kadilci bolj streme po cigareti naj- škega in milega domačega tobaka v urejeno mešanico, ki je bila milejša, bolj razveseljiva in bolj zadovoljiva kot so je bili kadilci kdaj prej deležni. Prvovrstna kakovost te čudovite mešanice je bila obdržana na višku tekom sedemnajstih let ki so potekla, odkar so bile Camels stavljene na trg. Osvežujoča dobrota Camels je izpremenila navade kaje celega riarod!a ter je napravila cigarete splošno znane po drugih deželah po vsem svetu. «a i ■• Kaaiici doij streme po cigareti naj- ¿a omejitev alkoholizma *>ou*e kakovosti kot Pa P0 * posebno stih". In imeli so pogum, postaviti v Rusiji Sovjetska vlada je izdala dne 7. maja dekret, s katerim prepoveduje na plačilne dneve vsako prodajo alkoholnih pi- še za to domnevo. Posledica tega je bil najbolj izreden uspeh v zgodovini cigaret. Camels so takoj zavzele vodilno stališče ter vodijo izza onega dne do dane«. . Tajnost tega uspeha tiči v mešanici Camel. V Orijentu kupujejo R. J. jač. S tem hoče varovati za- Reynoldsovi kupovalci tobaka "najbolj služek delavcev, da ga obrnejo'odbr«ne in izbrane turške liste, kar v koristne svrhe. Ista naredba MLADENIČI - MOŽJE! mmm m w»vj 25 .00 Obleka po vaši meri. MI vam izdelamo obleko ali •uknjo, da vam bo pristo-jala kakor rokavica na roki. Cista volna samo— Naročite si obleko ali suknjo pri na». Delo jamčeno. John Močnik 6517 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. ' . . i \ HUilolIlc oviiitr. tam verna zena, medtem ko pokoj-j prepoveduje prodajanje alko-ni Frank ni bil. Cestokrat je ho,nih .jač na revolucionarne s svojimi sorodniki argumenti- za Salo. Policaj Ircu, ki hoče preko ceste pri signalni prometni lu-čic Hej, hej, mar ne vidiš rdečo iuč tu gori ? Irec postoji in ne ve kaj bi. Čez nekaj hipov gre k polica-1 ju : Gospod stražnik, kdaj pa potemtakem katoličan sme preko ceste? Win. B. PUTZ Ckm'i j usa, i Florist OLDEST ) Cvetlice in resici za vse slučaje. 5134 W. 28TH ST.. CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2148. Royal Bakery r SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. 2AGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, 111. Tsl. 6624. Gospodinje, zahtevajte v trjovi-. nah kruh k naie pekarne. ral in jim dokazoval, čemu ne soglaša z njihovimi nazori o veri in podobnem. Pa ti potem pride takale "Svoboda" in pravi, "v Proletarcu m Prosveti smo čitali spise o mladem naprednem rojaku. To je nedvomno bil . . . Toda naprednjak ni bil tiste vrste, kot bi ga imenovana lista rada pokazala. Pri njih se naprednost namreč meri po religiji, katero član izpoveduje, če je veren, po njih mnenju ne more biti tudi napreden . . . Pokojni Leksha je iz verne slovenske družine in njegov pegreb se je vršil katoliško iz hiše žalosti v cerkev k zadušni maši . . . Pokojnik torej ni bil tiste vrste naprednjak, kakršnega bi radi nekateri pokazali. Zato zamolčijo podrobnosti o po gre->u . . . " Tako blatenje spomina pokojnika je umazanost prve vrste. Frank Leksha je šel 19. aprila na delo, kot že neštetokrat prej. Padla je nanj plast, in mu ugonobila mlado življenje. Mati in .drugi sorodniki so odločili po svojem prepričanju pokojniku cerkven pogreb. Vršil se je popoldne brez maše zadušnice, ki jo je dodal u-rednik Svobode. Mislil sem, da so okrog tistega - lista svobodomisleci, članek "Skrita stran" me je uveril, da je njegov urednik klerikalec. Govori o strpnosti, ali sam je pokazal, da je nima prav nič. 1. b. TISKOVINE SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. Tol. Lan Jalo 2012 A. H. Skubic, p reds. — J. F. Korecky taj. V naii tiskarni •• tuka "Proletarec' Skoro več kot 50 let je odkar je bila ustanovljena naša banka, in v tem času je hranila sto tisočem njenih odjemalcev vloženi denar. Uradniki naše banke so vedno gledali, da so dali vlagateljem najboljšo postrežbo. a Prepričali se boste, da je v vašem interesu, ako sfe v vseh denarnih zadevah obrnete na . KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Uland Ave. CHICAGO, 1LL. ANGELO DAJ NAM DANES NAS VSAKDANJI KRUH SccUIm p«»*«t (Ponatis il knjige i "Cankarjeve druibe".) ZAPISNIK KONFERENCE J. S. Z. ZA SEVERNI ILLINOIS IN WISCONSIN (Dalj«.) Marta je uzrla pred seboj bled obraz . . . Bil je obraz Anje .njene sestre, polsestre. Krik ji je zamrl na ustnicah. — Mati, ali je to kazen za tvoj greh? Kazen, ker ste me preganjali, ker ste me tepli, se norčevali iz mene, me vrgli na cesto, zavrgli ? Poklicala je vratarja: ---Halo, kdo je v sobi štev. 60? — Beg Osman Alijevič. — In i njim? — Ne vem. — Ni žena? — Prijateljica. Kaj naj stori? Naj telefonira domov? Telefonirati bi mogla k večjemu v trgovino k Jevnikarju. In kdo bi hotel priti na telefonski klic zgubljenke? Škandala kot sobarica tudi ne sme napraviti. Odločila se je. Potrkala je na vrata, vstopila in opazila, kako si je Anja naglo zagrnila obraz. — Kaj želite, gospodična? ^ V njegovem glasu se je razločno čutila jeza . — Oprostite, gospod, dolžnost mi veleva spregovoriti z vami na samem samo dvoje besed. Beg je naglo stopil za njo. — V levem traktu je policijski pregled. Če nima dama papirjev y redu, jo bodo odvedli na policijo. — Grom in peklo! — Uiti morete samo po stranskih stopnicah tamle na koncu trakta. Mimo vratarja ne smete. Ko pridete na dvorišče, morete skozi vežo v kavarno in od tam na cesto. Beg ji je stisnil dva bankovca v roko. Marta je čutila, da Anja joče. Nemo se je priklonila odhajajočima. Beg se je vrnil o polnoči sam. Bil je razdražen in zlovoljen. V nedeljo zvečer je Marta povedala Tine-tu ves dogodek. Tine ji je vedel marsikaj podobnega povedati : — Pred nedavnim smo imeli ogromen škandal. Mož in žena sta se o pustu srečala na hodniku. Mož z ljubico, žena 8 prijateljem. Žena maskirana, mož nemaskiran. žena se je zdrznila, bila je dovolj neprevidna, da je kriknila in mož ni bil niti malo galanten . . . Stvar je bila precej huda,, tembolj, kjer je bila gospa znana veličina iz "družbe", kakor je pisal pred dvehia letoma neki časopis, ki je bil ob podelitvi neke konkurenčne, nagrade objavil njeno fotografijo. Mož ji je strgal krinko Taz obraz ter jo kar na hodniku pred kavalirjem in vsem osebjem neusmiljeno pretepel in zlasal. Pozneje jo je hotel vreči v vodo in le stražnik jo je rešil mrzle kopelji. Marti ni bilo do smeha. Bila je prežalost-na da bi poslušala takšne in podobne anekdote, ki so se ji zdele skoraj nemogoče in izmišljene. i Pozneje je imela mnogo priložnosti spoznati, da so vsi romani, kar jrh je bila kdaj brala, v primeri z golo resničnostjo in moralnostjo, kakršna se je kazala v hotelski Sodomi, le plaha senca resnice, ki jo pisatelji po navadi iz čisto umetniških razlogov, kajpak, okrasijo z bujico lepo donečih besed, da more biti volk sit in koza cela . . . Življenje je teklo mirno svojo umazano pot in vsak dan zvečer ali vsako jutro, ko je preštela zaslužene novce, ji je bilo hudo. Skoraj očitala si je ,da se prodaja, dasi je ta očitek bil povsem neopravičen. Ali se ni gostom smehljala, ali se ni oblačila po predpisih hotelirja? Mnogokdaj je opazila, da jo gostje zalezujejo, občutila nagonsko pohoten pogled. Marsikdaj se ji je kdo približal, se je po naključju dotaknil njenega komolca, jo po-glalil takole po ličecu: — Liebes Kaferchen! Pogostokrat je morala poslušati dvoumne starčevske ogabnosti, slabe šale, že vse o-brabljene, ki pa se jih niso branili niti univerzitetni profesorji, niti oficirji, niti trgovci, niti uradniki . . . Včasih se ji je zazdelo, da vsi ti ljudje živijo bolj nenravno življenje ,nego psi. Vsi so z enako naslado pripovedovali uma-zanosti in se jim smejali. Vse to je morala mirno poslušati. Nekdaj se je spovedala Tinetu. In tisti večer je prebila led. Tine skoraj ni mogel veigeti, da bi se ženska sredi takšnega gnoja mogla ohraniti čista. — Marta, vedno sem verjel, da si junak I Objel jo je in poljubil . . . — Ti pa res nisi Bog ve kakšen junak! Dva meseca si se pripravljal na ta strašen naskok trdnjave, dva meseca obleganja za en sam poljub! Oba sta se smejala« — Kako pa sem mogel vedeti, se je nerodno branil, da niti več tako mrzla, kakor si bila včasih, ko si se moških tako branila. — Saj sem ti že povedala, da sem imela otroka. — Otrok vendar ni mogel biti resna ovira. — Otrok drugega, Tine. — Otrok drugega in tvoj otrok, Marta! — Tudi moj, res, ampak ... . — Postal bi bil tudi moj, Marta. — In bil je nezakonski! — Bil je plod ljubezni, kar ne moreš trditi vselej'o zakonskih otrocih, ki so plod trgovskih zvez, umazanih špekulacij . . . — Vse to sem tudi sama vedela, a da sem nasproti komurkoli tako govorila, ali ne bi bilo videti, kakor da sem prala lastno umazano perilo? Molčala sem, čeprav so se pogostokrat vame zaletavali celo tovariši in to-varišice v tovarni. — Ne govoriva o tem, Marta. Domenila sta se, da se poročita. — Marta, službo ti bo odpovedal. — Misliš? — Prepričan sem. — Potem bova težko živela. — Se vedno laže, nego ogromne množice drugih. Pomisli samo na mezde v tovarni "Jugokons"! Večer za večerom sta si upodabljala prihodnost v najbolj rožnatih barvah. In ni bilo iivanke, ki bi ji skrbna misel mlade gospodinje ne določila mesta v stanovanju, ki ga še ni bilo . . . Nenadno je zrasla v njegovih mislih lastna hišica tam v predmestju. — Priznati moram, mu je odgovorila, da me ta misel prav nič ne veseli. Lastna hiša? Rekla bi skoraj ,da človeka v dnu duše spremeni; vanj se prikrade divja zver, pohlep po zasebni lastnini, ki se vedno veča. Nekako podzavestno se pridruži taboru tistih, ki imajo ogromne palače, ki so lastniki dolgih ulic v velikih mestih. — Marta, ti pretiravaš. — Motiš se! Tako je, kakor pravim. Sele ,okua lastnine ti napravi apetit. Kako bi bilo -lepo, ko bi mogel ves svet vsak večer brezskrbno položiti glavo na mehko blazino pod krovom, ki bi bil last vseh! — To je še daleč! — To nas mora tembolj podžigati, da pospešimo naš korak po strmi poti, ki vodi k temu idealu. — Majhna hišica praktično ne pride v po-štev. V Marti se je zopet vzbudil njen značaj, ki ni poznal nobene srednje poti. — Ekstremi so osišča življenja . . . — Življenje ima samo dve osišči, Marta... — Ne zanikam! Na tistih dveh morajo zvesti čuvaji čuvati najvišje pridobitve človeškega uma... — Ekstremi nujno prinašajo trpljenje . . . — ... in zmago, vstajenje! — Razumem in vendar ne morem za teboj. — Delavec si, Tine! Jutri, po jutrišnjem ali kadarkoli te gospodar požene na cesto! Zopet si moraš iskati dela. Ker imaš tukaj hišo, si navezan na ta kraj, si prisiljen pasje-udano sprejeti vse pogoje življenja, ki ti jih tukajšnji denarni mogotci narekujejo ... Če nimaš bajte, moreš iti . . . Glej Japonca, ki poruši tisto papirnato bajto pa gre ... Z eno nogo si tako rekoč v grobu domovine ... Verjeti moraš v domovino mesto v svobodo in lepoto ... Se to mi povej: Kako naj se počutim v lastni hiši srečno, dokler vidim enega samega barakarja tam pod kostanji? Tineta ni mogla prepričati. Narejena se mu je zdela. Bila je res narejena. Vse v življenju se naredi . . . Človek je*bil žival, danes se približuje počlovečanju ... Da ni bilo prenare-jevanja, kaj bi danes beležila zgodovina? Samo um je tisti veliki snovatelj, edino zanesljiv kažipot!! Da se je mnogokdaj motil? Na zmotah so se zgradili tem pel j i resnice! Razšla sta se, a koprnela sta po duševnem zedinjenju . . . Marta je podzavestno slutila, da ju bo udarec biča tudi duševno zedinil. Po štirih mesecih, ki so minili brez vsakršne neprijetnosti, je prišel v hotel mlad bosanski trgovec. Postlala mu je v sobi štev. 45. Legel je v posteljo in dvakrat pozvonil. — Želite? — Črno kavo, prosim. — Pokličem natakarja. — Ne, želim, da mi postrežete vi. — Ni moje delo, gospod; to je zaslužek natakarjev. — Želim, gospodična. Naročila je kavo in mu jo prinesla. — Izvolite, gospodična, sedite v fotelj k postelji, rad bi se z vami pomenkoval. Marta je sedla. — Opazili ste, morebiti, da sem vas prav posebno pozorno opazoval. — Nisem . . . — In veste zakaj ? Videl sem že deklico, ki vam je tako na las podobna, da more biti samo vaša sestra ... Ali imate kakšno sestro v Tuzli? Marta je vedela, da je vse skupaj le komedija, maskiranje pravega namena. — Zakaj vprašate? — Znimivo naključje! Dve tako podobni si sobarici. — Da , moja sestra je! — Do hudiča, vidite, kako sem uganil! Saj res ni nobena umetnost kaj takšnega uganiti. Prava orientalska lepota, med stoti-soči samo dve . . . Težko je, ne opaziti takšnih oči in utisniti Si jih na večno v spomin. — Mudi se mi, gospod, hiteti moram. (Konec prihodnjič.) Konferenca »ne. klubov in druitav laobraievalne akcij« s delokrogom V Wisconsinu in severnem Illinoisu so j« vriila v nedeljo 27. aprila 1930 v T am into v i dvorani, Milwaukee, Wis. (Konec.) Referati: Ker «ta Charles Pogo-relec in L. Beniger radi koncerta Save sadriana, bo tajnik pisal obv» ma, da na prihodnji konferenci re-ferirata o predmetih ,ki sta jih. pre-vaela. Referat s. Mary Kovach glede ženskega staliMa v socialistični stranki se glasi: Kakino staliMe bi morala iena zavzeti v socialistični stranki in v koliko je upravičena sodelovati na političnem polju? Taka vprašanja se pogosto ponavljajo. Mar je iena res omejena in v sled tega nesposobna za odgovorne službe? Kot izgleda, se na to vprašanje namenoma ni še definitivno odgovorilo. Obratno pa se že vedno oglašajo razni idijotje s trditvijo, da bi bila splošna emancipacija ženstva v oviro občemu napredku. Čemu ti naivneži ne podpro svojih nazorov z dokazi? In čemu tisti."znanstveni" krogi, ki še vedno širijo nazor o inferiornosti, to je, manjvrednosti žene, ne dokažejo, da je njen um res omejen in da nima pogojev za razmah? Najbrž zato ne, ker dokazov nimajo. Od kod vsi nešteti predsodki proti ženskam? Če se v vprašanje poglobimo, bomo dognali, da izvira tako mišljenje iz časov, ko je marsikje u-strahovula svet sveta inkvizicija. V dobi vsesplošnega mračnjaštva so u-veljavili legendo, da je žena, kot iz-rodek po kači zapeljane Eve, sama na sebi nemoralna in je vsled tega ¿isto v redu, da je kot taka brezpravna, brezpogojno svojina moža, kateremu mora biti podložena v vseh ozirih. Ta nesmiselni nazor o vrednosti, Ko< renče zavzame za referat Mary vach na zboru JSZ. v Detroitu. S. Godina je sližal zastopnike društev, ki bi radi imeli predavanja. Kočljivo vprašanje pri tem je, kje dobiti denar, da se bo pokrilo stroške. Lahko se zavzame konferenca, da bi dobili enega ali dva med seboj, ki bi predavala, posebno med našo mladino. 3. Rädel se strinja z Godino. V Milwaukee imajo mnogo govornikov posebno v angleškem jeziku. Ampak težko je dobiti ljudstvo v dvorano za socijalistično stvar. S. Tamše vidi prihodnjost samo v mladini. Tej je treba posvetiti vso pozornost ,če hočemo, da bomo rasli. Petek je za to, da bi društva aranžirala predavanja in tudi trpela stroške. S knjigami, ki jih je izdala Izobr. akcija se ni doseglo povoljnega uspeha. Konferenca pa ni zato tukaj, da bi so bavila z denarnimi vprašanji, ker je to stvar vzake posamezne naselbine. S. Zorman je mnenja, da bi naj vsa društva, ki so včlanjena v Izobr. akciji pomagala k stroškom za predavanja. S. Ermenc opozarja na mladinska društva, ki poslujejo v angelškem jeziku. Za te se v Milwaukee lahko dobi govornike in to brezplačno, ker ima stranka za take prilike vedno dobre agitatorje na razpolago. Vse kar je treba je, da naznanijo stranki datum in kraj. Najbolj prikladno je, da takoj po seji aranžirajo predavanje. Potrebno je tudi, da kadar se vrši konferenca v eni ali drugi naselbini, da se jo skliče na tak dan, ko ne bo kake večje prireditve, kakor dane«, ko ima pevski zbor Sava v Chicpgu svoj koncert. Veliko jih je zadržanih tam, da se ne morejo udeležiti konference. Nasprotno bi se pa tudi nekateri izmed nas udeležili koncerta. Na predlog predsednik zaključi konferenco ob 12. uri opoldne in na-oziroma nevrednosti žene je postal j znani, da se bo točno ob 1 uri zopet tradicija ,ki je prehajala iz roda v nadaljevala. rod. Verovalo se je ,da je v skladu z božjimi in naravnimi zakoni, ako se ženo zapostavlja in če se ji ovira prilike za duševni razvoj. Verjeli so, da je ženi namenjeno v glavnem gospodinjsko delo in materinstvo. To sta njeni funkciji, za drugo naj se ne briga, oziroma se ne bi smela brigati,-je bilo splošno uveljavljeno mnenje. Vsled tega je bila žena na stopnji sužnje, mož pa njen absoluten gospodar. Ta tradicija sega tudi v današnjo dobo. On je pozvan vladati in ukazovati, ona naj samo uboji** To zgrešeno mnenje in sebičnost, na kateri sloni družabni red, je tista coklja ,ki zavira voz emancipacije ženstva. Vsled tega nazora ji je bila v prošlosti zapirana pot do splošne izobrazbe in v javne službe. Ker je bila držana v nevednosti, je naglo postala plen izkoriščevalcev in delodajalci so jo rabili za orodje v bojih proti delavstvu. Uspeh razrednega boja delavstva pa odvisi v veliki meri od razredne zavednosti ženstva. Če bo delavka nezavedna, tedaj organi-j nosti, namenjene ziranemu delavcu ne more biti v po- brazbo in zabavo, moč. Ako se bi unijski voditelji boljše zavedali svojih dolžnosti v prizadevanjih žensk za emancipacijo, in če bi socialistično časopisje posvetilo več pozornosti vzgojevanju žensk, bi bil njen napredek nedvomno hitrejši. Zavedno delavsko ženstvo bi bilo v stavkah in drugih delavskih bojih v pomoč, nevedno pa služi nenameno-ma sovražnikom delavskih intere-Naobražene delavske matere bi Nadaljevanje konference ob 1 uri popoldne. Nadzorni odbor poroča ,da je pro-našel knjige tajnika in blagajnika v redu. Poročilo se vzame na znanje. S. Judnich govori k svojemu referatu glede povečanja Proletarca is 8 na 12 strani in da bi se dalo vsaj 2 do 3 strani naši mladini v angleščini. Radelj se strinja s povečanjem, le da bi Proletarec izhajal po dvakrat na teden. Godina je mnenja, da se da izvesti. Nujna potreba pa je več naročnikov in več oglasov. Če se bodo za to zavzeli vsi sodrugi in agitirali, pa bo šlo. Hrast priporoča, da bi se prostor, ki ga vzame oglaševanje knjig, dal angleščini. Olip pojasnjuje, da je oglaševanje knjig neobhodno potrebno, ker je Proletarčeva knjigarna ena izmed najboljših in so vse knjige, ki jih ima v zalogi, agitatoričnega in vzgojnega pomena. So vse literarne vred-delavstvu v izo- končno je sprejet predlog Al. Hrasta, da m apelira na klube za prostovoljne prispevke v konferenčno blagajno. Možek priporoča, da bi se na dan zborovanja zainteresiralo vn včlanjena društva za sodelovanje pri prireditvi, ki bi se vršila isti dan po konferenci. Udeležba bi bila boljša in tudi gmoten uspeh bi pripomogel konferenčni blagajni. Godina se strinja s priporočilom br. Možka, vprašanje je pa, kaj bomo priredili na prihodnji konferenci. Harst predlaga, da naj vsak posamezen klub, kjer se bo vršila konferenca, sam določi po svoji previdnosti in krajevnih okoliščinah, kaj bo priredil na dan konference. Predlog sprejet Hrast predlaga, da se za prihodnje zborovanje sestavi referat: Kako izboljšati konference Iz. akcije. Predlog sprejet. Volitve: Tajnikom-blagajnikom je izvoljen Martin Judnich. Ker nihče izmed zastopnikov noče prevzeti nominacijo organizatorja, zato ker ni mogoče delovati v drugih naselbinah, kakor v tisti, kjer organizator prebiva, Hrast predlaga, da ae izvoli za vsako naselbino po enega organizatorja. S. Judnich nasprotuje temu predlogu, ker bi konferenca imela s tem preveč stroškov. Olip pojasnjuje, da je organizator lahko izvoljen kot zastopnik kluba ali društva in bi konferenčna blagajna pri tem prav nič ne trpela. Organizator lahko pošlje konferenci tudi pismeno poročilo. Sprejet predlog s. Hrasta, da se za vsako naselbino izvoli po enega organizatorja in kot pomočnika po enega iz mlajše generacije, ki bo deloval med mladino. Za Sheboygan je izvoljen John Spendal. Za Milwaukee sta izvoljena Joe Vidmar in Kamnikar ml. Za Waukegan: Anna Mahnich in Frances Artach. Za Chicago: Mary Kovach in Oscar Godina. Dnevnice delegata za zbor JSZ. v Detroitu. pevski zbori pomagajo med seboj. S. Puncer je tudi za idejo, je pa proti vsaki takoimenovani pevski ive-si, ker smo imeli z njimi le slabe izkušnje. Zastopnik Velkovrh obljubi konferenci, da bo korespondiral z imenovanimi pevskimi zbori in jih skušal pridobiti za skupnost in sodelovanje. Sprejet predlog s. J. Kranca, da se pošlje vsem zastopnikom društev po en izvod Proletarca, v katerem bo objavljen zapisnik konference. Zapisnik naj preberejo na društveni seji. Možek priporoča, da bi tudi a predstavami, ► to je z bolj težkimi igrami šli v druge naselbine. S tem bi prihranili dosti časa in denarja, ker se bi v vsaki naselbini naučili eno veliko igro in jo predstavili naj-prvo doma ,potem pa še v naselbinah, ki so zastopane v Izobr. akciji. To bi bil velik napredek v dramatiki. Godina opozarja na težkoče, ki bi jih imela vsaka naselbina z vožnjimi stroški in pa še težje bi bilo z datumi, ker bi se morala igra predstavljati v kratkem času ,ker v nasprotnem slučaju igralci igro kolikor toliko pozabijo in bi se morali vedno pred nastopom učiti znova. S. Olip opozarja, da se je o tem predmetu že vršila debata in so prišli do prepričanja, da taka sugestija ni priporočljiva. Je velika razlika med dramo, in petjem. Pevci se vadijo skozi celo leto, medtem ko se igralci učijo le za posamezne predstave, katerih je na programu le po nekaj na leto. S. Anton Zorman iz Sheboygana se v imenu kluba in knjižnice zahvali soc. pevskemu zboru "Naprej" v Milwaukee za izposojene knjige in se priporoča še .. naprej za sodružno naklonjenost, ki jo je pokazalo to kulturno društvo. Godina je mnenja, da se premalo brigamo za politično akcijo, da je preveč govorjenja o veselicah in prireditvah. Apelira na navzoče, da se zopet malo dvignemo in poagitiramo za politično akcijo. Hrast povabi vse navzoče, da bi _ „ .. „ , prišli ob 7. zvečer v to dvorano, kjer S. Godina predlaga $5 dnevnice za bo govoril s. Hoan, župan mesta časa zborovanja. Protipredlog s. Milwaukee in s. L. Landberg. sov. bile sposobne ucepiti svojim otrokom že v zgodnji mladosti kal delavske vzgoje, da se bi razvili v generacijo, ki bi bila veliko bolj v stanju boriti se za odpravo socialnih hib. Le z izobraževanjem ženstva v delavskem duhu lahko gradimo upanje, da bo bodoča generacija bolj zrela za razredni boj in socialni prevrat, če pa bomo mladino vabili v stranko z atletiko, ni treba računati na uspehe. Skrajno potrebno je, dia merodajni krogi v pogledu ženske izobrazbe nadomestijo, kar so zamudili. Mesto delavskih žen je v prvih vrstah socialistične stranke. One bi morale biti vodilna sila v vseh delavskih bojih. S. Godina priporoča, da bi prišel ta referat na razpravo. Albert Hrast pripomni k referatu, da bi se delavski voditelji bolj zanimali za žensko vprašanje, da je zadnji občni zbor sprejel resolucijo, ki se tiče agitacije med ženstvom, in da bi se morale žene same bolj zanimati za vprašanje, ki se njih tiče, brez da bi jih moški silili ▼ to. S. Radel pohvali referat. Na zadnjem zboru so imeli mnenje vzbuditi med ženstvom zanimanje za delavsko vprašanje in napredek sploh. V West Allisu bi radi, da bi žene ustanovile svoje društvo, ali bili so na sprotni. Ker imajo žene ravno tako volilno pravico kakor moški in če nočejo sodelovati s moškimi, naj ustanove svoj politični klub. S. Salomon trdi, da pade krivda, da se žene tako malo zanimajo za naše gibanje, na moške. Žene puščajo doma in jih ne pripeljejo seboj na shode in seje. Um kjer bi morale biti navzoče, da bi slišale In videle naš boj in delo. S. Puncer povdarja, da je žensko vprašanje bolj važno kakor si mislimo. Ona vzgaja otroke in kakor jih nauči, taki so. Otrok se bo poznej® ravnal po materinih naukih. Dolžnost sodrugov Je, zainteresirati žene za naše gibanje. . Sprejeto, da naj se delegat konfe Godina želi, da bi zastopniki apelirali na društva, da bi naročili po več izdaj Proletarca in jih zastonj razdelili med članstvo. Sprejet je predlog, da naj se delegat konference na zboru JSZ. zavzame za povečanje Proletarca. Godina je mnenja, da ljudje ne razumevajo dela Izobr. akcije. Potreba je, da se pri društvih, ki podpirajo to akcijo, poljudno razloži nalogo iste, ki je prepotrebna in vzvišena. Na bodočem kongresu naj se še bolj deluje na to, da se bo delo te akcije še bolj pojasnilo, da bo dobila še več zaslombe in simpatije. Možek pravi, da člani popolnoma razumejo delovanje in namen izobr. akcije ,toda pojasniti se jim pa mora večkrat, vsaj enkrat na leto, da ne pozabijo. V korist konference: Ker konferenca potrebuje denar, ako hoče vršiti delo, kakor si ga je začrtala, predlaga tafnik Judnich, da se razpiše asesment po 50c na vsakega člana. Hrast je prepričan, dia bi bilo to preveč težko breme za člane klubov, ker so že tako preobloženi z neobhodno potrebnimi izdatki. Saj ravno klubi delajo čezmerno in bi asesment ne učinkoval ugodno na člane. K stvari govori več zastopnikov, Hrasta $6 dnevno. Sprejet predlog, da bo znašala dnevnica za časa zborovanja $5 na dan. Nominacija delegata za zbor JSZ. v Detroitu. Nominirani so: Radel, Puncer, Ermenc, Hrast, Skala, Judnich in Alpner. Radel sprejme vsi drugi odklonijo. S. Radel je enoglasno izvoljen za delegata. Volitev zastopnika, ki bo sestavil referat za prihodnjo konferenco: Kako izboljšati naše konference? Nominirani so: Hrast, Godina in Zorman. Izvoljen je Zorman. Prihodnja konferenca bo v Sheboy-ganu me«eca septembra in to tak čas, da ne bo v nobeni naselbini, tega okrožja isti dan kake večje prireditve. Razno: Tamshe bi rad poročilo o dohodkih in izdatkih Izobr. akcije. S. Olip pojasnjuje, da je poročilo vsako leto tiskano in se pošilja vsem društvom, ki so včlanjena v njej. Zast. Velkovrh sugestira ,če bi mogli pevski zbori v Chicagu, Milwaukee in Waukeganu priti ravno tako skupaj, kakor so knjižnice oziroma čitalnice po priporočilu konference in bi drug drugemu pomagali z izmenjavanjem not in pesmi. S Godina se strinja s tem priporočilom, ampak pevske zbore ne moremo siliti v to, ker so v takih zadevah samostojni. Konferenca lahko priporoča, da si Predsednik opominja navzoče zastopnike na delo, ki si ga je začrtala konferenca. Apelira, da bi vsi agitirali po naselbinah za delavske kandidate in želi, da pride v Sheboygan še več zastopnikov društev, kakor jih je na tej konferenci. Zaključek seje ob 3.30 popoldne. John Olip, predsednik, Martin Judnich, tajnik, Rudolf Skala, zapisnikar. - - s s i Frank MIvSek ! Coal, Coko and Wood.—GravaL WAUKEGAN, ILL. Pbona 2726. *»»»»»«»«» Il M S MM» »»M «»W »»«» Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:30 — 8:80 — 6:80 — 8:80 Daily at Hlavaty's Drug Store 18S8 WEST 22ND ST. 4:80—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440. Nove SPOMLADANSKE KRAVATE KRAVATE Iz čiste svile vredne $1.00 po 65c HRANITE DENAR! Velika zaloga hlač. Izvrstna prišloja vašemu staremu telovniku ali jopiču. NIZKE CENE. 3649 West 26th Ste, blizu Uwndale V JUGOSLAVIJO Z VELIKIM IZLETOM S. N. P. J. NA CUNARDOVIH BRZOPARNIKIH A KO nameravate obiskati staro domovino, potem se na vsak način pridružite velikemu skupnemu izletu, ki ga priredi IZLJBTNI URAD S. N. P. J. skupno s CUNARD STEAMSHIP CO. Izletniki bodo potovali na ogromnih Cunardovih brza-p a mikih MAURETANIA AQU IT AN IA ' 28. junija 6. julija Lahko potujete naravnost v Jugoslavijo, ali pa si ogledate veseli Pariz, in—ako hočete—razen Pariza tudi slikovito Švico. «Na parnikih izvrstna domača hrana, privatne kabine, prostorni zabavni prostori, vljudna postrežba. Celo pot vas spremlja izkuien vodnik« Obrnite se za nadaljna pojasnila na bližnjega zastopnika, ali pa pilite na: Ju gos lav Department / \ Iiletni urad Slmiskt lartiM Pripri« MnIi 2657 So. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. CUNARD LINE l*1.1 346 No. Michigan Ato. CHICAGO, ILL. Naii zastopniki v vseh večjih naselbinah. Jugoslovanska socialistična zveza PRIDRU2ENA SOCIALISTIČNI STRANKI Nailov: Jugoilav Federation, S. P. 3639 W. 26th St., Chicago, 111. SEZNAM ČLANOV vin. ZBORA J. S. Z. A Pact Between Bulgaria and Jugoslavia • Eksekutiva Socialistične Stranke: Morris Hillquit, New Yonk, N. Y., predsednik; Daniel W. Hoan, Wisconsin; J am «s Oneal. New York; Alf rod Bsksr Lowis, Massachusetts; Lilith Wilson, Pennsylvania; Jasper McLt»y, Connecticut; Jam«» H. Mau-ror, Pennsylvania; Meta Borger, Wisconsin; Jos. W. §h*ru, Ohio. — Eksekutivni Ujnik Clarence O. Sonior. Glavni urad: 2653 Washington Bird., Chicago, III. Tajništvo J. S. Z.: Tajnik; Charles Pogorolec, 3639 W. 26th St., Ckicago, 111. Eksekutiva J. S. Z.: Frank Alesh, Potor Kokotorich, Goo Maslach, Filip Godina, Fred A. Vider, F. St Tauchar, Frank Zaits. Nadzorni Odbor J. S. Z.: Donald J. Lotrick, Blai. Norak, John Lalich. Prosvetni Odsek J. S. Z. Charles Pogorelec, Andrew Miško U» John Olip. Nadzorni Odbor Slov. Sekcije J. S. Z.s Frank MargolU, Angeline Tich, .Mary Udorich. "Proletarec" glasilo in last slovenske sekcije JSZ. UPRAVNI ODBOR PROLETARCA; John Olip, predsednik; Frod A Vider, podpredsednik; Frank Alosh, tajnik; Filip Godina, blagajnik; Vinko Ločniikar, Donald J. Lotrich, Anton Garden, nadzorni odbor. Urednik: Frank Zaita. Upravnik: Chas. PogoroUc. IMENIK KLUBOV: ILLINOIS • PENNSYLVANIA ŠT. 5, FRANKLIN-CONEMAUGH. 4. i ruirirn Toiniw ¡—Tajnik Adolph Kraina, Box 33, St l' ^H^S^^a^UKt Park Hill. Zapisnikarnica Anna Kra- Sna. Organizatorji: Andrew Vidrich, Frank Podboy in Anton Gabrenja. Seje vsako 3. nedeljo v mes. ob 2. pop. v Slov. izob. domu v Franklinu. nik Peter Bornik, 2453 S. Central Pk. Ave. Organizator Frank Zaitz. Zapisnikar John Turk. Zboruje vsaki Četrti petek v mesecu ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. • ŠT. 4, LA SALLE, ILL. — Tajnik- ŠT. 10, FOREST CITY.—Tajnica blagajnik Potor Banich R. 1. Orga- Jennie Zaitz, Box 924. nizator Math. Vogrich. Zapisnikar Josoph Novak. ŠT. 20, CHICAGO. — Tajnik Stoj-ko Stanojevich, 2250 Clybourn Ave., organizator Sava Bojanovtch, zapis. Geo. Maslach. Zboruje zadnjo soboto v mes. zvečer v svojih prostorih, 2250 Clybourn Ave. ŠT. 45, WAUKEGAN. — Tajnica-blagajnica Anna Mahnich, 624 Helm-holz Ave. Organizator Martich Jud-nich. Zapisnikar Rudolph Skala. Zborujejo vjako tretjo nedeljo v mesecu v Slov. nar. domu. ŠT. 47, SPRINGFIELD. — Tajnik Josoph Ovca, 1841 S. 15th St Orga-niz. Anton Per; zapis. Fr. Čemažar. Seje vsako 4. nedeljo v m. ob 3. pop. v Slov. nar. domu. ŠT. 50, VIRDEN.—Tajnik Frank Stempibar, R. F. D. 41, Box W. ŠT. 224, PULLMAN.—Tajnik P. Verkovnik, 10138 Wentworth Ave., Chicago, I1L INDIANA Št. 41, CLINTON.—Tajnik Ignac Spondal 1133 Anderson St Organizator Partol Oblak, zapisnikar John Škof. Seje zadnjo nedeljo v mesecu. (Od vsakega kluba se pričakuje, da bo imel na prihodnjem zboru JSZ. v Detroitu svojega delegata. Prične se v petek 80. maja, na praznik Spominskega dne. Nadaljuje se v soboto in konča v nedeljo 1. junija. ČLANI VII. REDNEGA ZBORA J. S. Z. Charles Pogorelec, Ujnik J. S. Z. Eksokutivas Frank Alesh, Peter Kokotovich, Geo Maslach, Filip Godina, Fred A. Vider, F. S. Tauchar, Frank Zaitz. Nadzorni odbor J. S. Z. Donald J. Lotrich, Blai Novak, John Lalich. Nadsorni odsok slov. sokcijet Frank Margole, Angeline Tich, Mary Udo-vich. Poročevalci: John Kobi, Dulu'h, Minn. — Anton Garden, Chicago, 111. - Jos. Snoy, Bridgeport, O. — Anna Mahnich, Waukegan, 111. — Herman Rugel in Andrew Grum, Detroit, Mich. — Mary Ivaaush, Cleveland, 0. — John Rak, Chicago, 111. — Joseph Skuk, Cleveland, 0. Delegat prosvetnega odseka: Andrew Miftko. DELEGAT JE KLUBOV. KANSAS ŠT. 21, ARMA.—Tajnik-blagajnik Anton Sular, Box 27. Zapisnikar Martin Gorenc. Organizatorji: Arma, Anton Sular; Franklin, Louis Mar-kovich; Breezy Hill, Math Uelpič; Gross, John Kustelj; Cockerill, Joseph Pillich. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo ob 2. pop. v Moose Hall, Arma. MICHIGAN ŠT. 114, DETROIT.—Tajnik-blagajnik Petor Kisovec, 8095 Sherwood Avo. Organizator John Vitez. Zapisnikar Franjo Kuhovski. Seje vsako tretjo soboto v mesecu ob 8. zvečer na 116 W. 6 Mile Rd. ŠT. 115, DETROIT.—Tajnik-blagajnik Jos. Dsvyak, 7929 Witt St. Organizatorji Jos. Aniiček Ant. An-žiček in Frank Klančnik ml. Zapisnikar Anton Steffler. Zboruje vsako drugo nedeljo dopoldne v Slov. del. domu, 437 Artillery Ave. OHIO ŠT. 2, GLENCOE. — Tajnica Albina Kravanja, Box 66. Seje vsako tretjo nedeljo dopoldne pri tajnici. ŠT. 11, BRIDGEPORT. — Tajnik Jos. Snoy, R. F. D. 2, Box 7. Zapisnikar Tony Kravanja. Organizatorja: Louis Gorenc in Frank Blatnik. Seje Vfcako 3. ned. v rani. ŠT. 27 CLEVELAND. — Tajnik-blagajnik Kari Trinajstič, 1236 E. 61st Street. Organizator Louis Zorko. Zapisnikar Frank Jerina. Seje vsaki prvi petek ob 7:30 zvečer in vsako tretjo nedeljo ob 2:30 pop. v Slov. nar. domu. ŠT. 28, NEWBURGH. — Tajnik Frank Hribar, 10805 Avon Ave.; Joseph Lever, organizator. Zapisnikar Jos. Fabjančič. Seje prvo nedeljo v mes. v Slov. del. dvorani na Prince Ave., ob 1. pop. ŠT. 49, COLLI N WOOD.—Tajnik-blagajnik Louis Zgonik, 723 E. 160th St Organizator Frank Barbich. Zapisnikar Charles Jenko. Seje vsako 1. ned. v mesecu v Slov. del. domu. ŠT. 96, PINEY FORK. — Tajnik Victor Omeitz, Box 246. Organiza-- tor John Crnjavich, zapisnikar Nace Žlemberger. ŠT. 1S9, BLAINE.—Tajnik Mik« Smordol, Box 92. Organizatorja A. M. Bradley in L. Androjna. Zapisnikar Nick Glagoviek. Seje vsako dru-•go nedeljo pop. pri s. Joe. Shumerju. ŠT. 222, GIRARD. —- Tajnik Andrew Krvina, 1006 State St Loui« Blazich, blag. i organi*. John Tancek, zapis. Anton Dobrovolec. Seje vsako 2. ned. v mesecu ob 10. dop. v Slov. domu. ŠT. 232, BARBERTON.—Tajnik-blagajnik Math Mochnlk 141—15th St Organisator John Jankovjch, sa Kenmore Jo* Jereb. Zapisnikar Lovrenc Frank. Seje vsako 2. ned. ▼ meseca ob 10. dop. v dvorani dr. H ŠT. 13, SYGAN.—Tajnik Frank Urs its, Jr., Box 546, Morgan, Pa. Blagajnik Lawrenc Kavčič. Zapisnikar Anton Shaffer. Organizatorji: za Sygan John Kvartich, za Cuddy, John Jenko. Zboruje tretjo nedeljo v mesecu v dvorani dr. it. 6, SNPJ., ob 10. dop. ŠT. 17, GRAYS LANDING.—'Tajnik Tony Zupančič, box 861, Point Marion, Pa. ŠT. 19, BURGETTSTOWN.—Tajnik Anton Jeram, Box 12. ŠT. 32 WEST NEWTON. — Tajnik Jos. jovan, R. F. D. 2, Box 108. ŠT. 69, HERM1N1E.—Tajnik An-ton Zornik, Box 202. ŠT. 115, CANONSBURG.—'Tajnik-blagajnik Louis Bartol, Box 195, Strabane; organizatorji John Terčelj, in M. Tekavec. Zapisnikar John Kok-lich.. Seje vsako 4. nedeljo v mes. ob 10. pop. v dvorani drui. SNPJ. ŠT. 131, PITTSBURG.—Tajnik-blagajnik Anton C ha tor, 5601 Duncan St Organizator in zapisnikar John Ban. Zboruje vsako drugo nedeljo ob 4. pop. v Slov. domu. ŠT. 175, MOON RUN. — Tajnik Jack Tomec, R. D. 10, Box 191» Crafton, Pa. Seje vsako drugo ned. v* mes. ob. 3. pop. v dvorani S. p. društva. ŠT. 178, LATROBE. — Tajnica Mary Fradel, 1004 Alexandria St ŠT. 184 LAWRENCE. — Tajnik Louis Brits, Box 34. WISCONSIN ŠT. 37, MILWAUKEE. — Tajnik-blagajnik Frank Perko, 505 National Ave. Organizator Jacob Roiič. Zapisnikar Albert Hrast. Seja vsaki drugi, četrtek v mesecu. ŠT. 180 WEST aLlIS.—Tajnik-blagajnik Anton Detnshar, 822—85th Ave. Org. in zapis. Jos. Radelj, st. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Kraljevi dvorani. , ŠT. 235, SHEBOYGAN.—Tajnik-blagjanik Frank Nagodo, 1508 Colorado Ct Zapisnikar Anton Simone. Organizator John Resnik. Seje vsako drugo nedeljo v meeecu ob 10. dop. v Fludernikovi dvorani. St. kluba in kraj: 1, Chicago, 111. — Peter Bernik, 2758 S. Ridgeway Ave.; Joiko Oven, 2752 S. Ridgeway Ave. 2, Gloncoo, O. — Mary Pire, Box 95. št. 4, La Salle, 111. — Frank No vak, 1000—8th St 5, Conemaugh, Pa. — Frank Pod. boy, Box 61, Parkhill, Pa. 10, Forost City, Pa.—Anton Zaitz, box 924. 11, Bridgeport, O. — Louis Gorenc, RFD 2, box 39. 13, Sygan, Pa. — Frank Pustovrh, R. F. D. No. 2, McDonald, Pa. 20, Chicago, III. — Mike Ladevich, 4507 Keystone St 21, Arma, Kans. — Joseph Pillich, R. 3, Box 292, Mulberry, Kans. 27, Cleveland, O. — Joseph A. Siskovich, 1009 E. 74th St. 28, Newburgh, O. — Peter Segu-lin, 10709 Prince Ave. 37, Milwaukee, Wis. — Albert Hrast, 555 S. Pierce Ave. 45, Waukegan, 111. — Vinko Pink, 901 Lenox Ave. 49, Collinwood, O. — Louis Zgonik, 723 E. 160th St 69, Hernsinie, Pa. — Anton Zornik, Box 202. 95, Piney Fork, O. — Frank Za-vrinik, box 331. 114, Detroit, Mick. — Rudolph Potochnik, 8971 Sherwood Ave. — Peter Benedict, 15326 Crudder Ave. 115, Detroit, Mich. — Frank Klančnik. 118, Canonsburg, Pa. — Marko Tekavec, 514 Franklin Ave. 175, Moon Run, Pa. — Henry Knez. 180, West Allis, Wis. — Anton Demshar, 822 — 85th Ave. 224, Pullman, 111. — Chas. Pogorelec, zast 232, Barberton, O. — John Jan. kovich, 464 N. 4th St 235, Sheboygan, Wis. — John Suppanchick, 1129 S .10th St. 222, Girard O. — John Tancek, RFD 1, Avon Park. DRUŠTVA IN KLUBI IZOBRAŽEVALNE AKCIJE J» S. Z. It is known that a pact has been signed some time ago between Bulgaria and Jugoslavia, liquidating the Serbo-Bulgarian questions, particularly those in connection with the frontier incidents on which the Bulgarian Social-Democratic party has instructed international Socialist opinion by its report of Feb. 15, 1929. Does the conclusion of this pact mean that there is a beginning of peace between these two neighboring countries? Will the effort of Stambolin-sky, which aimed at the union of the Slavs of the south of Europe, be therefore realized by reactionary governments, by that of militarist Belgrade, and by that of the successors of the terrorist Tsangoff? There are serious doubts of this in popular circles in Greece and throughout the Balkans. It would be in vain to seek at the bottom of the new diplomatic acts, called pact of friendship, a frank desire for peace or simply good faith. Clearly, there are some of our comrades who would be inclined to think that the entente which has taken place between Belgrade and Sofia could quite well be equally due to the beneficent pressure exercised on these capitals by the British Labor government and could thus be considered as a Socialist victory, But other diplomatic events which are in process of preparation—such as the probable conclusion of a Greco-Turkish pact, in spite of the difficulties which it encountered—show hat the key of the present diplomatic agitation in the Near East must be sought in the Palazzo di Venezia in Rome. The western powers have desired to thwart the imperialist aims of Mussolini, the imperialist "bluffs" of Mussolini, as our Italian comrades would say. And he has just been deprived for some time of the support of Sofia, thus preventing Fascist Italy from isolating Jugo-Slavia. An attempt was even made to remove from the influence of Rome the Albania of Zogu. Recently the Balkan press has abounded in pessimistic news proceeding from Tirana, presenting King Zogu as undermined by sickness and on the point of death, or as abandoned by the agrarian-feudal chiefs who had revolted against him. It was also reported that two thousand Italian soldiers were seni to Albania to protect Zogu or Zog, as he is now called. By way of retaliation, Mussolini has hastened to reconcile Venizelos with Kemal, in order to create the counter-balance necessary to the rival policy.— Labor and Soc. International. Our Doings Here and There What is Obscene? There shouLd not be any doubt in the mind of a reason- ffcrMP I —Ako imate meseč-gf Pil • no čiščenje neredno, * ali ako je zvezano z bolečinami, pišite s popolnim zaupanjem po moje zanesljivo vilo. Cena $3.00. MRS. GRETA LESKOVAR 507 E. 73rd St., New York, N. Y. (KcgiaUtred by Board of Health of ty V > zdra WYOMING ŠT. 15, SUBLET.—Tajnik in organizator John H. Kraisnik, Bo* 165; mes. vdruitveni dv'oM zapisnikar Fr. Krusich. ČLANI AT LARGE X. Y. Z. (2). John Petrich, Youngstown, 0. Frank Klun, Chilsholm, Minn. Frank Kovach, Nanticoke, Pa. N. Y. Anton Blasich, Fontana, Calif. J. in Mary Matičič, Luzerne Pa. Andy Obed,-Homer City, Pa. Henrik Pečarič, Krayn, Pa. Fr. in Cecilija Lipar, Steward, N. Y K. in Mary Erznoinik, Red Lodge, Mont Paul ChesnHc Toronto, O. Marx Martz, Buhl Minn. KONFERENCE J. S. Z. ŠT. 1, ZAPADNA PENNSYLVA NI A—Tajnik Jacob Ambroaick, Box 286, Moon Run, Pa. Org. John Terčelj. Nadzorni odbor: Victor Vodi-iek in Louis Glaiar. ŠT. 2, OHIO.—Tajnik Louis Zorko 1118 E. 66th Stf Cleveland, O Organizatorji Karl TrinajetiČ, Jos. Lever in Anton Jankovich. ŠT. 4, severni ILLINOIS in WISCONSIN. — Tajnik Martin Judnlch, 708 McAlister Ave., Waukegan, 111. Organizator John Suppanchiek, Sheboygan, Wis. ŠT. S, vabodni OHIO III WEST VIRGINIA.—Tajnik Joseph Snoy, R. F. D. 2, Box 7, Bridgeport, O. Organizatorji Fr. Zavrinik, Piney Foi*, Mary P i re, Glencoe in Mike Smerdel, Blaine. Tajnike klubov tor Konferon« prosimo, de naj nam vse «vunsembo v TIMELY OBSERVATIONS Drui. Naprej it. 5 SNPJ, Cleveland, O. — Joseph Siskovich. Drui. it. 126 SNPJ, Cleveland, O. — Louis Zorko. Drui. it 102 SNPJ., Chicago, Hl — Frances Vider. Drui. it. 81 SNPJ., Red Lodge, Mont. — Chas. Pogorelec, zastopnik. Dramski odsok S. N. D., Waukegan, III. France« Artach. Drui. it. 1 SNPJ., Chicago, 111. — Anton Garden. Drui. Pioneer it 559 SNPJ., Chicago, 111. — Alice Artach in John Rak. Drui. it. 87 SNPJ., Herminie, Pa. — Anton Zomik. Drui. it. 88 SNPJ., Moon Run, Pa. — Henry Knez. Drui. it. 138 SNPJ., Canonsburg, Pa. — Marko Tekavec. Drui. it. 176 SNPJ., Piney Fork, O. — Frank Zavrinik. Pevsko in dram. druifcvo "Bled", Detroit, Mick. — Joseph Kotar. Druit. it 206 SNPJ., Gross, Kans. — Joseph Pillich. Drui. it. 304 SNPJ., San Francisco, Calif. — Mary A. Spolyar. Drni. it. 535 SNPJ., Kenmore, O. — Joseph Jereb. Drui. it. 568 SNPJ., Waukegan, III. — Frances ArUch. Drui. it. 5S4 SNPJ., Milwaukee, is. — Tony Kamnikar. Drui. it. S34 SNPJ., Sheboygan, Wis. — John Suppanchick. Klub "Slovenia", San Francisco, Calif. — Mary. A. Spolyar. Drui. it 20 SSPZ., Cleveland, O. — Joseph Siskovich. Klub H. lU, JSZ., Detroit, Mick — Frank Ceeen. Pevski aber "Svoboda", Detroit, Mich. — Anton 6emec. KONFERENCE J. S. Z. ŠL 1, 7a»adna Pen na. — John Terčelj, Box 267, Strabane. št. 2, Oblo. — Louis Zorko, 1286 E. 61st St, Cleveland. št ▼ «hodni Ohio in W. Va. — Nace Žlemberger, Box SS, Piney Fork. it 4, Illinois In Wisconsin. — Jos. Rädel st, 477—51st Ave., West Allis, Wis. .......... By JOHN F. KUTCH The lights are again focused upon Pennsylvania, the home of one of the greatest corrupt political machines that ever existed. It is a shame and a disgrace to the people of Pennsylvania, to have gang politics rule their state. Secretary of Labor James J. Davis and Frances S. Brown were the choice of Vare and his followers of Philadelphia as candidates for senator and governor. Vare controls a corrupt gang of politicians who have already put Philadelphia into a big debt If the people of this state desire to burden children, born 50 years from now with this debt, they may continue supporting politicians under the leadership of Vare and tiellon. Jim Davis was victor by a big majority in the primaries over Joseph Grundy, organizer and president of Manufactures Association for the past two decades. Pinchot defeated Brown for governor in a close contest The laboring people should vote in the final election for the candidates of the Socialist Party. Dr. Van Essen for senator and James Maurer for governor. They are to serve the best interest of the people, and therefore should receive our support in the next election in November. e Some two hundred \ American mothers have reached the goal of their voyage from U. S. to gaze upon the graves in France of the Yankee boys that lost their lives in the World War. These Mothero can now ask themselves, was it necessary to have that war? They could help t6 prevent such slaughters in the future if they would unite with those who wish to abolish war and the White Terror that is sweeping v the world. • Unemployment conditions are as bad as ever and very little is being done to remedy them. Such it the prosperity in this age of machinery. When one reaches the 45 or 50 milestone he is useless to the capitalist and our present system Employers today buy labor power of young workers. Old men and women are bein^ neglected. After many years of happy life their old days are rained. To safeguard ourselves in the future we must act, elect men to legislature who favor passage, aad will work hard to bring enactment of the Old Age Pension law. Serving humanity should be taken more seriously. BY JOHN RAK Extentsive arrangements are being made by the comrades of branches No. 114 and 115^ for the eighth regular convention or the Jugoslav Socialist Federation to be held in Detroit, May 30th to June 1st inclusive. On May 30th a banquet will be given, and Saturday, May 31st a concert with a short musical comedy and a one act play in English. On Sunday, June 1st following the adjournment of the convention there will be a dance and other* entertainments for the delegates and visitors. At this convention the question of youth, their activity and prospects of organizing English speaking branches will be brought up for discussion. Comrade Rugel, Grum and Rak have been delegated to make reports to this effect • e On Sunday, June 8th, the Cook County Socialist Party will hold its annual picnic at Riverview Park. All branches of Chicago have received tickets for distribution. The national secretary Clarence Senior and Jacob Panken of New York, a noted Socialist leader, will amongst others address the gathering. Admission 30c. Tickets can be purchased from any member of the party. e e e Have you read All Quiet on the Western Front by Erich Maria Remarque, or Mountain City by Upton Sinclair? If not, you should. Both of these books, — also others — can be purchased at Proletarec, 3639 W. 26th St, Chicago, 111. Write for price list. e e e The ladies lodge No. 600 SNPJ. in Johnstown, Pa., will present "Mrak", a war drama in three acts, Saturday, May 31st, at the Slovene Home in Moxham. Dancing will follow the play with music furnished by Koreltz and Korbar orchestra. Admission 50c. foreign obscenity out, anyhow. The home product is worse— and there is more of it. The senate, after discussion, 1 has adopted an amendment to able person about letting a the tariff bill which is better clerk in the custom office de- than leaving the decision as to cide whether books are to be obscenity to one person. But barred from this country. It it still leaves much to be de-is a travesty to permit one sired, both as to "obscene" and person to have such power. j so-called seditious matter. — ^ There is much difference of Milwaukee Leader, opinion as to what is obscene " and what is not. I One judge and one jury were very sure that Mr. Dennett's pamphlet was obscene and that it ought to be barred from the mails and the defendant fined for sending it through the mail. Three other judges, on appeal, were just as sure that the pamphlet was a wholesome document written by a high-minded woman to help young people to obtain clean information about sex. Young Men's Christian Associations and Young Women's Christian Association had been using the pamphlet for that very reason. It happened to be written in this country, but it probably "New Leader** " never would have got in if a * tv^vv Mauvi * clerk in the custom office had had to pass upon it. Clerks are as apt to be right as other folks, but such a decision ought not to be left to one man. Some years ago the clothes now worn by women would have been considered obscene. Nearly all of the movies ♦♦♦eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee John Metelko, 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 Si. Clair Ave., CLEVELAND, O_____ Ooooooeooooooooooooooeooeo angleški socialistični tednik. Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše urejevan angleški socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite si ga tudi vi. Naročnino zanj sprejema "Proletarec". would have been considered obscene. Many books that now pass muster would have been con-1 sidered obscene. There has been a liberalizat-, ion of the public mind on this point. Some books, some pictures, some movies, some plays — those whose object is sniut-ty—are still generally regarded as obscene, and they ought to be. But narrow persons wouLd hang the charge of obscenity upon production which do not deserve it. The wrong kind of a mind would bar a book because of a chance phrase or paragraph, or because it dealt seriously with sex as a problem. It seems rather foolish to be so concerned about keeping Prva Jugoslovanska restauraclja DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Miškovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street Se priporoča Slovencem v poset The Widow Roslinka, a comedy in three acts, will be given under the' auspice« of dramatic club "Soča" in La Salle, 111., Sunday, June 1st at the Slovene Home of that city. * • * Latest reports of branches No. 1 of Chicago and 114 of Detroit indicates a contest of who will lead the JSF. in membership. F.ranch No. 1 has for over 10 years held first place without any serious competition. At present branch 114 increased its membership equal to that of branch No. 1. e e e Svetozar Banovec from Jugoslavia, a well known opera singer, will render his second concert in Calumet, Mich., Monday, June 2nd at the Opera House. The'Milwaukee Leader' Največji ameriiki socialisti-!ni dnevnik.—Naročnina» $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 528 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. VWWWWWWWVWWWWVWi Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ogden Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tel. Crawford 2893. - Tel. na domu Rockwell 28IS. sssii>>ssssssii»sssses>e» VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chicago, 111. j Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveie cvetlico sa plese, svadbe, pogrebe itd. ' r : ¡Martin Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tel. 1475. JOHNSTOWN, PA. Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI -od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. Anton Zornik HERMINIE, PA. Trgovina a meianim blagom. Peči in pralni stroji naAa posebnost Tel. Herminie 2221. Sto Izvodov za dva dolarja r V agitacijske namene pošljemo sto ¡«vodov "Pro-letarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico» shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroče. Poiljite naročilo pravo. časno! SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini urada SNPJ ki Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. fP NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. .. „ Slovenskem, Hrvalkem, Slovalkmn, Čolkmn, Polj*—, kakor tudi v Angleikem ia Nemikem jeslku. Naia noeebnest se tiskovine sa drukva la trgovco. Mi tisk Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1. Naročite si dnevnik "PROSVETA" Stane sa cele lete $6 00, pol leta $9.00. Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (le) je treba sa novo droitvo. Naslov sa list la sa tajništvo te: 2687 S. LAWNDALK AVE.. CHICAGO, ILL. A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. NO. 1185. 1- OUR AIM: w EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH -—- ■ ——0 Publish*«! Weoklv at 3639 W. 26th St. CHICAGO, ILL., MAY 29, 1930. Telephon«s Rockwell 2864. VOL. XXV. OUR CONVENTION About sixty delegates from various sections of the United States will assemble in Detroit, Michigan for the Eighth Convention of the .Jugoslav Socialist Federation on Friday, May 30. The meeting is due to last thru May 31 and June 1. Each club of the Federation has the privilege of a representative. Those having a membership above the century mark have the added privilege of a second delegate. - Numbered amongst the delegates will be many who will represent Fraternal and Educational clubs. It is particularly gratifying to know that the women in our ranks will be well represented. The young generation too, will not lack in representation. In fact this Convention will have a larger representation of the younger element than any of our seven Conventions heretofore. This assemblage is a credit to the Jugoslav people of this country. They meet for the purpose of deliberating and accepting definite policies for the good of all the workers. It is for each credential holder to put greater life and spirit into this meeting, because we want this Convention, the largest since the war, to be the turning point in the career of the Federation. It is for each of the young men and women of this gathering to instill the new era with a brighter fire, so that upon your return home your comrades and sympathizers will point with pride upon your work. Whether the organization shall improve is dependent upon the delegates of this Convention. If we are to assemble and tell of one anothers ills and troubles, we will get nowhere. The delegates must come together with the knowledge and understanding that times are hard and conditions terrible. They must assemble with the foremost thought of feeling and knowing the responsibilities placed upon their shoulders. Crying will do us no good. We must be willing to sacrifice. We must be willing to go into the battle, roll up our shirt sleeves and pitch in for all we are worth. Ours is a just cause, and eventually we must be the victors. To the delegates we say greetings, and good luck. GIVE THEM TIT FOR TAT An American citizen of Italian descent went to Italy on a visit, with a United States passport in his pocket. Despite the clear evidence of his American citizenship he was pressed into the Italian army, where he lugged a gun for about three months before his wife succeeded in getting him released by a civil court. The affair cost them tfieir vacation and several hundred dollars. The story is told by The New York World, as they live in New York City. » We imagine that if such an outrage should happen to an American citizen visiting in Russia, Uncle Sam would make a vigorous protest. The least our country could do would be to seize the next ardent Fascist who comes to this country from Italy and compel him to serve three months in the American army. That might cause the Mussolini government /1 to quit trampling upon the right« of American citizens and claiming the right to treat them as if they were still Italian citizens. — Milwaukee Leader. THE SHAME OF AMERICA BY NORMAN THOMAS "Sherman, Texas has a population of slightly more than 16,000, 95% of whom are whites. The town has two denominational colleges, 27 churches and a Y. W. C. A. with a large membership." Thus a newspaper despatch describes the "Athens" of Texas which for 14 hours was under the dominion of a mob which resorted to every form of bestial cruelty in its effort to lynch a Negro who was already in charge of officers of the law. It succeeded in burning the Negro to death and the courthouse with him. It destroyed a considerable part of the Negro quarter of the town. In no part of the civilized world but America would such a thing have been possible. It is somewhat to the credit of Texas that the Governor has put the town under martial law and that there have been actually arrests of the alleged leaders of the mob. Whether they will be convicted remains to be seen. A mob such as this, while it is raging, can only be met with force and sternness. Future moba are likely to be discouraged by severe punishment. But the question of moba, the crowd psychology which lies behind them, and the special cultural and economic circumstances which make them posaible in America, demand investigation. What have Sherman's good citizens to say? Will they carry out the proposal of a clergyman that the Negroes ba recompensed for the damage done to their property? The United States has no rightful place in any civilized community il can atop this aort of thing. Naturalized Italian Visiting Native ^ Land Is Forced Into Army SEARCHLIGHT By Donald J. Lot rich JOSEPHIKE PIZ2UÖO Vacation is risky! Either go to the army or else go to jail in Italy, i Besides, those who go must obey in silence. The ones who open their mouths are arrested. "It's safer at home," they say. At least the dream vacation for, which Mr and Mrs. Antonio Pizzuco of New York had planned for two years was disappointing. They had planned to pass their honeymoon in Italy. But for two years something always popped up. Finally the hour came?* Last December they sailed for Italy and when they reached there everything was just as they had read in story books. Happiness Is Brief But their happinees did not last long. It ended suddenly. The Italian army got Pizzuco just one month after they went to the old home of his father in Sicily, near Mount Vesuvius. While Pizzuco wore regular Italian uniforms and was treated as if he were an Italian recruit, despite the fact that he was an American citizen, his wife spent hundreds of dollars endeavoring to get him out. He could not protest, for army rules re- AJTTOK^T PI22UCO* quire obedience in silence. But Mrs. Pizzuco made up her mind to snatth him from the army. She spent many hours arguing with Italian officials. Police Change Minds "When we landed in Italy, I reported to the police and they told me that I could stay six months in the country without having to go to the army," Pizzuco states. "When I reached the home town of my father, the police told me to report to the arm* recruiting station. When I went there, the army captain told me that I must spend six months in service. Both my wife and I showed him our American passport. He commanded two men to take me to the station and bought me a ticket." "I went and spent three and one-half months in the Italian army. I could not say anything. If I had, they would have arrested me. The army is very strict. I am glad to be back at home." "It's safer at home," the Pizzucos unite in saying. Pizzuco is 24. His release from the Italian army was urged by the state department at Washington.^(Central Press.) v -T1' Should our federation develop the young generation through separate English Conducted clubs? This will be a question of much thought and discussion at the Convention this week end. Many feel that to be the right step to take. Those of us who have been in the movement for the past decade .however feel that not to be so important. It is far more Important to bring the young folks within the fold of our movement under care of the trained and experienced comrades, into the already functioning clubs. A way must be devised which will be the most beneficial. Should our clubs hold two meetings per month? One in English, which would give the younger folks an opportunity to develop under the tutorship of our elderly gentlemen and the other in Slovene. That is really our best bet. Where two meetings per month prove impractical every other meeting should be held for the English speaking enthusiasts. a • • This is only one of the vital questions which the Detroit Convention will be obliged to initiate. At last Friday's meeting of Club No. 1, Chicago, a hurried review of what changes should be made have been talked over. Interesting viewpoints were brought to light. The Convent-, ion at Detroit must plan to make our clubs and our federation a lively, active agency of educating the workers. Toward that aim no time will be spared. 0 0* Cook County Socialist Picnic will be earlier this year than ever. We hope Sunday June 8th will bring the sun out to warm the atmosphere so as to enable a big turn out at River-view Park. We have often said that the movement is speeding on the upgrade, which in fact is revealed by the ever increasing demand for literature and organizers through the National | Office. To make this picnic effective we must draw a big attendance. Judge Jacob Panken of New York City is to speak. Clarence Senior, the youthful and energetic Executive Secretary of the Party, is also due to address the picnickers. • • • .The Cook County Delegate committee has stepped into the fight against the acceptance of the newly proposed traction franchise of Chicago. Learned men denounce it as one of the "greatest thefts" in the history of America. It is supposedly a purchase by the municipality, in reality it is a grant of a perpetual franchise to the privately owned traction com- The Government by Millionaires pany which is to operate the lines. The ordinance is further denounced because it allows a guaranteed income of to 8% on even the watered stock. Some statisticians estimate the watered stock at $100,000,000. Theri are other objectionable clauses from the standpoint of the workers who will hold the straps daily and supply the coins with which to pay these enormous sacrifices. The new franchise has little merit for the mass of people, that will use the lines. • • • When we mention Judge Panken we must not fail to tell you of the banquet in his honor at the Morrison Hotel, Chicago on the Saturday preceding the picnic. Reservations should be made at once at $2.00 per plate. Various progressive organizations are cooperating in the promotion of this banquet. * • • — Our Ham Bone Chewers had a dandy attendance at their first May Dance last Saturday. The decorations were splendid. The music great and the general disposition very good. Now the boys are going to join the Pioneer hustlers to prepare their monstrous prize picnic of Sunday July 20th at Bergmann's Grove, North Riverside, 111. * • • As you read this we will be en-route to Detroit, Michigan. Next week we may be able to tell you of some of the things of the great auto city. • • • The governments of Europe may not be ready for a consolidation but it will not do any harm if the way is prepared by accepting Briand's call for this work. We can see beforehand, however, that a majority of the nations affiliated with the League of Nations, are ready to turn down any such proposals. This would be a stepping stone for the ultimate socialist reform. The People Republican Elephant: "I stand for the people." Democratic Donkey: "I stand for the people." Socialist Workingman: "I am the people." Two Irishmen, one accompained by his wife, met on the street. Said* Pat to Mike: "Let me present my wife to ye." ."No, thank yer," replied Mike, "got one of me ows." ' BY MAYOR HOAN. This is the first time in history that the United States has been governed actually by millionaires. "Hoover is a millionaire, the first millionaire president of the United States. Six members of his cabinet are millionaire«. He has a business council of millionaires. His chief ambassadors are millionaires." • * * We are on the eve of the breakdown, the bankruptcy of the present social system *,he world over. Unemployment is no longer temporary, but chronic. • • * Any one who actually earns his own living, be he workman, office clerk, small merchant or shop clerk, belongs within the Socialist movement. The interests of all those who live by working are identical. • • • If public ownership won't work, how is it that the price of stamps didn't go up and everything else did? • • • Intimidation is the secret of the Republican party's success in elec. tions. Workmen are told that there will be no work unless the employers' candidate is elected. Workmen were told that unless Hoover was elected there would be no work. ' 0 0 0 The road to Socialism? Join a union. Vote Socialist. Support the co-operatives. Stay and Live Landlady: "And how do you feel now?" Lodger: "Just terrible. I feel as if I were going to die." Landlady: "Well, you can't die here; this is the living room." Another'Student Pilot Runs Into Heavy Weather more english articles on page 7. THE SOCIALIST PARTY AT WORK The senior class at the city college of New York, recently voted that their political affiliation were as follows: .feJHtf Socialist 164, Democrat 122, Republican 74. Max Winter's Visit Max Winter, of Austria, and other members of the Education Central Committee of Vienna ,will arrive in New York City on July 28th. The itinerary as now outlined includes visits to Philadelphia, Washington, Chicago, Milwaukee Detroit Cleveland Niagara Falls and a return visit to New York City. At the latter plaee he will speak before the International Ladies Garment Workers Union and numerous other oigini-zations. Two New Leaflets of Importance The national office of the Socialist Party has just printed two new leafles—one entitled "How To End War", which states the party's position on imperialism; the other, "Labor's Politics", which clearly outlines the need of independent political action by the workers. The leaflets may be secured at the rate of 30c per 100, or $2.50 per 1,000 from the Socialist Party of America, 2653 Washington Blvd., Chicago. Price list and samples sent upon request. Debs: A Man Unafraid The eagerly looked for biography of Eugene V. Debs by McAlister Coleman is now off the press and is receiving much publicity in both friendly and un-frinedly papers. Orders may be sent to the Socialist Party of America 2653 Washington Blvd., Chicago. Price $3.50. Illinois The members of Local Cook County have completed arrangements for their annual press picnic. It will be held in Riverview Park on Sunday, June 8th. The largest attendance in years is indicated for this picnic, many groups coming from surrounding towns. M. V. Halushka, 2653 Washington Blvd., Chicago is acting as State Secretary of Illinois until a regular election can be held. Kansas State Secretary Ross Magill reports that he has been rushed with work in preparing and sending out petitions to secure the necessary signatures to place the nominees of the Socialist Party on the state ticket. r Ohio The State Executive Committee of Ohio has issued a scathing indictment of the graft and incompetence during both the Democratic and Republican administrations which has led to the intolerable shame of sending over three hundred persons to their death in the Ohio State Penitentiary. The party calls for a special session ei the state Legislature "not for the purpose of finding someone to be the scapegoat, but with the sincere determination to improve the economic conditions existing in the State, which, in itself, would stop the inflow into the State prisons." FRENCH POPULATION Once more the French birth rate has declined; once more the Paris newspapers are pointing with dismay to the growing populations of Germany and Italy, while demanding that their own government "do something" to encourage larger families. Once more disinterested observers are pointing out that this crusade is misdirected. Even granting that the population of France should be larger—a matter which is open to dispute—it is a grave question whether the government could do anything to increase the birth rate. Low as it now seems by comparison with what it was in 1863, it is' higher than the present rates in England and Sweden —countries which do not complain of a diminishing population. But the death rate in France is exceeded by that of no other country in northwestern Europe; and it resulted last year, in an excess of 12,564 deaths over the number of births. Here, in the field of preventive hygiene, is a more fitting object for governmental activity. The mortality rate of all French children is alarmingly high; it could be reduced by educational measures. The mortality among illegitimate children is even greater; and it is probable that, by the encouragement of a more. humane attitude toward them, enough lives could be saved to end the present excess of death—The New Republic. BOUGHT NOMINATION That $252,000 which Mrs. McCormick says she personally spent in Illinois plus several thousand more spent in her behalf makes it clear enough that she owed her nomination not to any issue such as the world court but to money plus organization. It is fairly possible that she spent the money legitimately but that primaries cost so much in our great industrial states means that the dice are loaded against any real democracy. It is easier to fight the old parties on the outside on the basis of a principle and a program than to try to capture them against such batallions of dollars. - ARE YOU SATISFIED? The easiest way for the people to acquire «ecurity against unemployment and poverty would be to flock in massive number« to Socialist meetings, overrun Socialist papers with subscriptions, and vote all Socialist candidates into public office. Old party officials would then help the Socialists to enact the proper measures, for they would at last be convinced that the people meant business. Voting old party tickets 1« another way of saying, "Please don't bother about us; w# are perfectly satisfied with things as they are." Is it any wonder ,in these circumstances, that old party official« look wise and do nothing? At any rate, they do nothing, whether they look wise or sot. They have a valid warrant from the voter«, signed and sealed at the ballot box, to do nothing. .