Leto VII., št. 51 („jutro" xrvM it. 300») Ljubljana, sreda rj. decembra 1933 t^iavi.i^ivu. L~jUL>ijana, tva&tljeva ulica 5. — Teleton št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. tnseratni oddelek: LJubljana, Selen. Durgova ul- — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru SL 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerla Ponedeljska izdaja Poneumljala uucljij >juua. vsa!« ponedeljek zjutraj. — .Naroča se posebej in velja po pošt prejemana Din 4.-. po raznašaJ-cib dostavi lena Din 5.- mesečno Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Teleton St 3122, 3123. 3124. 4125 ln 3126 Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Največja železniška nesreča vseh časov Božična vožnja v smrt - Brzovlak je pri Parizu zavozil v brzovlak Nad 200 mrtvih, £00 ranjenih — Žalostni prazniki v francoski metropoli - Žalovanje v vsej Franciji Prijateljski francoski narod je zadela za božič grozna nesreča, ki je vzbudila sočutje v vsem civiliziranem svetu. V bližini Pariza, komaj 25 km iz metropole, se je zgodila železniška nesreča, ki je menda sploh največja železniška katastroia, kar jih beleži zgodovina. Po glavni progi vzhodne francoske železnice je vozil iz Pariza lokalni brzovlak, ves natrpan potnikov, ki so za božič hiteli iz velemesta k svojcem in sorodnikom v provinci. Par minut za njim je vozil mednarodni brzovlak iz Pariza proti Strasbourgu. Zaradi goste megle je moral prvi vlak zmanjšati hitrost. Iz dosedaj še nepo asnjenega razloga za njim vozeči brzovlak na to ni bil opozorjen, pa ga je na progi dohitel in se s stokilometr-sko hitrostjo zaletel vanj. Razen enega je zdrobil vse vagone in pomečkal potnike v njih. Katastrofa ie zahtevala že dosedaj nad 200 smrtnih žrtev in okrog 300 ranjenih. Povzročila ie splošno žalovanje v Franciji, kjer so zaradi nje odpadle skoraj vse božične svečanosti. Vzbudila pa je iskreno sočutje tudi po vseh drugih državah. Med prvimi, ki so francoski vladi izraizili svoje so-žalie, sta bila naš ministrski predsednik in zunanji minister. Govorila sta v imenu vsega jugoslovenskega naroda, saj je vest o silni nesreči bolno odjeknila tudi pri nas povsod, kjer so že izvedeli za njo. Pariz, 26. decembra, r. Kakor povsod, je vladal za božične praznike tudi v Parizu velik naval na železnice. Mnogi so hiteli v bližnjo in daljnjo okolico, da prebijejo praznike v prosti naravi, drugi zopet so hoteli izkoristiti praznike za obisk pri znancih in sorodnikih, velik del predbožičnih potnikov pa tvorijo dijaki raznih šol, ki hite k staršem. Tako je tudi na francoski vzhodni železnici, ki velja za najbolj frek-ventirano med vsemi francoskimi progami, bil v petek in soboto šc posebno hud naval. V takih dneh stavijo v promet vsa razpoložljiva vozila in često tudi že izranži-rane vagone. Baš ta okolnost pa je postala tokrat usodna. Brzovlak, namenjen v Bar le Duc, je bil v soboto zaradi silnega navala potnikov, sestavljen izključno iz starih lesenih, tipičnih pariških vagonov, zgrajenih v pno nadstropje. Le prvi vagon, v katerem je bil večji oddelek gojencev pariške vojne akademije, je bil tako nabito poln. da so mnogi stali celo na hodnikih in stopnicah, kar se na francoskih železnicah le redko kdaj vidi. Kakor sodijo, je bilo v vlaku okrog 600 potnikov. Med njimi so bili večinoma ljudje, ki so mogli šele po končanih poslih z večernim vlakom odpotovati iz Pariza. Skoro polovica potnikov so bile ženske in otroci, ki so se odpravili na božični odmor. V veselem pričakovanju božičnega vtčera se n;hče ni mnogo zmenil za neprijetno gnečo, a nikomur ni prišlo niti na misel, da bi mogla biti to njegova poslednja vožnia. Noč je bila dokaj mrzla, kljub temu pa je vladala na progi huda megla, tako da se je videlo jedva par korakov. To, kakor tudi nenavadno velik promet in prenatrpa-nost proge je po vsej priliki izzvalo nesrečo. ki se je pripetila okrog 23.40 približno 25 km daleč od Pariza. V tem času je vozil lokalni vlak v bližini postaje Ladny zaradi megle precej počasi. Tik za njim je prihaial brzovlak iz Pariza v smeri proti Bar Ie Ducu. Zaradi počasne vožnje lokalnega vlaka je moral tudi ta brzovlak zmanjšati brzino Prav takrat pa je pri vozil v isti smeri z brzino 105 do 110 km na uro mednarodni brzovlak iz Pariz proti Strasbourgu. Strojevodja stras-bourškega brzovlaka zaradi megle ni opazil signala za počasno vožnjo ter je z nezmanjšano brzino drvil dalie. Nevarnost je zapazil šele v zadnjem trenutku, ko že ni bilo več nobene pomoči. Strasbourški brzovlak, ki je imel najmodernejšo težko lokomotivo, se je z vso brzino zaletel v pred njim vozeči pariški brzovlak. Učinek je bil strahovit in nepopisen. Težka lokomotiva je v največjem zaletu razsekala in zdrobila lesene vagone pariškega brzovlaka kakor papirnate škatle in se ustavila šele pred zadnjim železnim vagonom tik pred lokomotivo. V naslednjem hipu so odjeknili v temno in megleno noč obupni klici v smrtni grozi se nahajaiočih številnih ranjencev. Potniki strasbourškega brzovlaka in vojni akademiki iz nepoškodovanega prvega vagona v prvem hipu niso niti vedeli, kaj se je prav za prv azgodilo. Toda že en sam pogled skozi okna je zadostoval, da jim je zastala kri. Vse na okrog same ruševine, med njimi pa popolnoma izobličena in zmečkana trupla, izpod nepreglednih ruševin pa obupen, do mozga segajoč krik in vik. Podrobnosti se v temi niso dala razločiti in zato so naglo znosili na kupe lesene dele razbitih vagonov in zakurili ve.like ognje-V njihovem svitu se ja prožil naravnost strašen pogled. V dolžini kakih 300 m je bilo vse okrvavljeno, vmes pa deli človeških trupel, mrtveci in ranjenci, zgnefeni med železje in lesovje. Posamezne srlave. noge in ■druge dele teles ter razno prtljago so našli do 30 m dale? od proge. Z bližnie postaie so nemudoma obvestili o nesreči pariško postajo, ravnateljstvo vzhodnih želeiznic ter prometno ministrstvo. Z največjo brzino eo bila organizirana reševalna dela. Poseben vlak s potrebnimi pripravami, večjim oddelkom delavcev, sanitetnim osobjem ter oddelkom gasilcev je bil že dobre pol ure po nesreči na kraji katastrofe, kamor j3 prispel osebno tudi prometni minister Paganon. Reševalci eo vso noč in ves naslednji dan ob naihuišam mrazu opravljali svoja težko delo. Razkopavanje ruševin so morali vršiti skrajno oprezno, vendar kar najbolj pospešeno, da bi čim prej spravili na varno številne ranience, ki so obupno klicali in profili pomoči. Kljub temu, da 60 oblasti držala vest o stražni nesreči vse do j ji ra nji h ur v tajnosti, se je vendarle že ob prvem jutranjem svitu zbralo na kraju nesreča na tisoča ljudi. večinoma obupanih svojcev, ki so iskali med žrtvami svoje sorodnike. Prizori, ki so se odigravali v nedeljo, se ne dajo popisati. Vzdolž proge so bila naložena trupla smrtnih žrtev, ranjence pa so s posebnimi vlaki vozili v pariška bolnic®. Večina smrtnih žrtev je bila tako strahovito iznakažena, da so mogli identificirati komaj polovico- Do nedelje opoldne so razkopali že vse ruševina in izkopali 200 mrtvih in približno 300 ranjenih. Trupla mrtvih žrtev so prepeljali na vzhodno železniško postajo v Parizu. Med smrtnimi žrtvami je nad otrok ter okrog 100 žensk. Trapla eo položili na skup^-n mrtvaški oder v glavni čakalnici kolodvora, ka mor po neipresta.no prihajali svojci ponesrečenih. Mnogi otroci 60 izgubili pri nesreči svoje starše, a tudi mnogo staršev oplakuje svoja edince. Listi b^ežiio vrč primerov, ko fe našla pri nesreči smrt cela družina. Ministrski predsednik Chauitemj« 9e ja v nedeljo ob pol 3 zjutraj, čim ve izvedel za strahovito nesrečo, sam odpeljal na kraj nesreče ter odredil vse potrebno za pomoč ponesrečencem, zvečer pa se te v spremstvu več drugih min:strov na vzhodnem kolodvoru poklonil smrtnim žrtvam. Ministrstvo za javna dela m ravnateljstvo vzhodnih železnic sta takoi po nesreči določila Skupno komisijo, da 'isotovi vzrok nesreče. Komisija je zaslišala predvsem strojevodjo in kurjača strasbourškega brzovlaka. Ki sta ostala doc al a nepoškodovana. Bila pa sta tako zmedena in tako pretresena, da na vprašanja eoloh nista mogla odgovarjati. Oba sta bil bila aretirana im odvedena v zapor, dokler s1 ne ugotovi pravi vzrok nesreča. Splošno domnevaio. da so morda odpovedale signalne naprave, ne izkljuSnieio pa tudi možnosti, da je nesrečo zakrivila silno gosta megla, zaradi katere 6troiavodia ni opazil signala. Pri drugem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom sta tako strojevodja kakor kurjač zatrjevala, da sta onazila prvi signal, ki ie kazal prosto progo. 1200 m dalje pa drj-gi signal, ki pa tudi ni kazal. da bi bila proga zavzeta. Sele kakih 20 m pred pariškim brzovlak,-»m ie stroievodja ooazil tdeČe svetili k? na poslednjem vagonu, toda takrat je bilo že vse prepozno. K nesreči so bile š^ zavore zaleden?le in niso takoi priiele. Zato tudi ni bilo mogoče, v hipu zma.nišati brzino, kar bi nesreče sicer ne preprečilo, vendar pa ne bi bila tako huda Novinarji, ki so kmalu po nesreči prispel? "a kraj katastrofe, so naSli etrojevodio ir Vurrafo strasbourškega vlaka popolnoma ov-upana. Vedla sta se kakor brez uma in na vprašan la sta samo neprestano jecljala: >110 km. 110.« Strojevodja v zaporu neprestano joka. 24 let je že v službi in je bil na glasu kot eden naiboli previdnih in najbolj vestnih strojevodij. Zato ja tudi vozil na naibolj nevarnih progah in naihitrejše vlake. Strokovnjaki tudi dvomijo.da bi se mogel okriviti zaradi te nesreče strojevodja, ker ia do-kai verjetno. da signali zaradi velik ^a mraza in ivja, ki se je nabralo na njih. niso normalno funkcionirali i. Soglasno pa »od; io strok ovnia.ki. da bi bil p nesreča zahtevala neprimerno manjše število žrtev, oe bi po-nesrečani pariški vlak ne bil sestavljen iz lesenih vagonov, kar pa opravičuje železniška uprava z izrednim navalom ob priliki božičnih praznikov. Vest o strašni nesreči je bolestno odjeknila v vsej javnosti. in vsa Francija sočustvuje z nesrečnimi žrtvami in njihovimi svojci. Pod vtiskom te nesreče je Francija praznovala letos božične praznike mnogo bolj skroonno kakor običajno in prazniki, ki so bili običajno v Franciji najbolj živahni, so potekli letos v znaku splošne žalosti. Sožalje francoskega naroda je izrazil Da božični dan predsednik francoske republike Albert Lebrun, ki je odpovedal vse na ta dan običajne sprejeme, med drugimi tudi običajno sve-čaaiost v počastitev najboljših učencev francoskih šol. Predsednik republike se je tudi osebno poklonil žrtvam katastrofe na vzhodni postaji in posetil ranjenye v bolnicah. Po uradnih ugotovitvah je katastrofa takoj na mestu zahtevala 199 smrtnih žrtev. ge mnogo večje je število ranjencev, a žal vse kaže, da se bo Število smrtnih žrtev še povečalo. Obstoja bojazen, da mnogi ranjenci ne bodo preboleli hudih poškodb. Okrog 30 ranjenih v raznih bolnicah je v agoniji in zdravniki nimajo upanja, da bi jih ohranili pri življenju. Včeraj popoldne se je vršila v ministrstvu za javna dela medministrska konferenca, na kateri so sklenili, da se pokopljejo žrtve na državne stroške. žrtve bodo pokopane v skupnem grobu z izjemo onih, katerih rodbine želijo pokopati svojce v domačem kraju. Krste takih ponesrečencev bodo po pogrebnih svečanostih brezplačno prepeljali v domače kraje. Pogreb se bo vršil jutri v sredo dopoldne ob 9.45. Vse žrtve bodo položene na skupni kata-falk pred kolodvorom vzhodnih železnic. Pogrebnih svečanosti se bo osebno udeležil predsednik republike z vsemi člani vlade ter ostalimi predstavniki oblastev. žalne govore bodo imeli ministrski predsednik Chautempš, minister za javna dela Paganon in predsednik upravnega sveta vzhodnih železnic. K pogrebu na pokopališču bodo pripuščeni zaradi pomanjkanja prostora samo oficielnl predstavniki in sorodniki pokojnikov. Žrtve Pariz, 26. dec. Med smrtnimi žrtvami so tudi brvši minister Henry Roub&in, hudo ranjena pa sta posanca Pauatvain in Tast. Kolikor se je dalo dosedaj ugotoviti je bilo med potniki le nekaj inozemcev. Med ranjenci so ugotovili enega Američana in štiri čehoslovake. Jugoslovena ni bilo nobenega. Ostali ranjenci in žrtve pripadajo najrazličnejšim slojem, največ pa Je zasebnih uradnikov, ki so ipo končanih uradnih urah uporabili večerni vlak, da se odpeljejo k svojcem odnosno na počitnice. V teku današnjega dne do 8. zvečer so preminili v pariških bolnicah trije nadalj-ni ranjenci, tako da se je število smrtnih žrtev povišalo na preko 200. Preiskava Pariz, 26. dec. g. Preiskovalni »odnik je zaslišal svojce obeh aretiranih železničarjev ter razen tega tudi zbral informacije pri številnih inženjerjih in uradnikih vzhodne železnice. Zmerom znova se potrjuje, da so biLi signali na progi :»ina stoj« da jih pa zaradi goste megle skoraj ni bilo mogoče opaziiti. Danes dopoldne so s stroja strasbourškega vlaka odvzeli merilne priprave in bodo sedaj z njimi nadaljevali preiskavo. Včeraj dopoldne so se vršile v strojem poskusne vožnje na vzhodni železnici blizu Meauxa, da bi komisija preizkusila delovanje signalnih naprav. Poskušnja je dala zelo nezadovoljive rezultate. Tako zvana »krokodil« priprava, ki naj bi sprožila na stroju sireno, sploh ni delovala, tudi signali z lučmi so delovali zelo pomanjkljivo. Sožalje Jugoslavije Velika nesreča je vzbudila splošno sočut je tudi v inozemstvu. Francoska vlada dobiva neprestano izraze sožalja z vseh strani sveta. Med prvimi sta prispeli sožalni brzojavki jugoslovenskega ministrskega predsednika dr. Srškiča ln jugoslovenskega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča. Brzojavka predsednika jugoslovenske vlade g. Srš-kiča predsedniku francoske vlade Chau-tempsu se glasi: »Bolestno pretresen zaradi katastrofe, ki je zahtevala toliko žrtev, vas prosim, da izrazite vladi francoske republike in rodbinam žrtev na jiskrenejše sožalje jugoslovenske vlade in vsega jugoslovenskega naroda.« Slično se glasečo brzojavko je naslovil na zunanjega ministra Paul-Boncourja g. Bo. gol juh Jevtič. Predsednik francoske vlade Chautempš se je zahvalil z naslednjo brzoiavko: >Z žalostjo prešinjeni francoski narod je sprejel z eloboko hvaležnostio izraze simpatij jugoslovenskega naroda. V imenu vseh, ki lih ie ta nesreča zsdela, se zahva-ljii-ipm jugoslovenski vladi za n^ene prijateljske in ganili ve Izraze simpatij.« Zunanji minister Paul Boncour pa je od. Današnjo številko ponedeljskega »Jutra« pošiljamo tudi onim »Ju-trovim« naročnikom, ki na ponedeljsko izdajo niso naročeni. Prepričali se bodo lahko, da je ponedeljsko »Jutro« s svojimi poročili o nedeljskih in prazniških dogodkih ter z drugimi svojimi članki ne h za-nimivo, marveč tudi nujno potrebno dopolnilo redne »Jutrove« izdaje. Vabimo zato vse cenjene »Jutrove« naročnike, da se naroče še na ponedeljsko izdajo. Naročnina je kljub zelo dragemu nedeljskemu delu nizka, saj znaša za vse one, ki prejemajo list po pošti, samo 4 Din na mesec, za one naročnike v večjih krajih, katerim se list dostavlja po naših raznašalcih na dom, pa 5 Din. Kralj in kraljica med hrvatskimi selfaki Na sveti dan sta Nj. VeL kralj in kraljica naredila izlete v nekatere vasi zagrebške okolice Zagreb. 26. decembra, d. Včeraj dopoldne se je kralj Alaksaner p*š sprehajal po ulicah Gornjega grada. Občinstvo, ki ga je bilo tedaj zelo veliko pred cerkvami in po ulicah, je kralja spoznalo in ga navdušeno pozdravljalo. V Mletački ulici je Nj. Val. kralj vnovič obiskal atelje kiparja Meštroviča in si ogledal njegova najnovejša dela. Prohi poldnevu ee je Nj. Vel. kralj odpa-ljal z avtomobilom po Ilici in po Vlaški ulici do Maksimira. Na pot j proti Sesvetom je dal ustaiviti vozilo in je peš nadaljeval pot do Majurja. Kmetje so ga spoznali in navdušeno pozdravljali, vladar pa jih ji spraševal o razmerah v njihovih krajih. Nj. Vel- kraljica Marija se je včeraj odpeljala z avtom na izlet čez Savo v smeri proti Karlovou. Pri Rakovem potoku ie ustavila voz in šla peš v bližnja vasi. Prebivalstvo, ki je tedaj odhajalo v cerkev, je kraljico spoznalo in k> prisrčno pozdraljalo. Danes Nj. Vel. kralj ni zapustil dvora in je ves čas delal v svojem kabinetu. Tudi Nj. Val. kraljica danes dopoldne ni zapustila dvora, pač pa 6e ja popoldne odpeljala z avtomobilom na Sljeme. Tamkaj je izstopila in napravila krajši pešizlet, nakar se je vrnila v dvor. Avdience ministrov Zagreb, 26. decembra, d. Z včerajšnjim jutranjim brzovlakom so prispeli v Zagreb predsednik vlade dr. Srškič, minister za tr- govino in industriio dr. S.imenkovič in finančni minister dr. Djordjevič. Vsi trije so bili tekom dopoldneva sprejeti v avdi-ienci pri Nj. Vel- kralju, kateremu (o poročali o tekočih resornih zadevah. Z večernim brzovlakom so sa vsi triie vrnili v Beograd- Kraljeva voščila Zagreb. 26. decembra, d. Včeraj je adju-tant Nj. Vel. kralja general Pavlovič po najvišjem nalogu obiskal bana eavske banovine dr. Peroviča. nadškofa dr. Bauerja in predsednika senata dr. Tomašiča in jim voščil srečne božične praznike. Kapetan Ada-novič pa je obiskal ministra javnih del dr. Srkir lja in dvorno damo go. Šverljugovo in jima po najvišjem nalogu sporočil voščila za božične praznika. Nj. VeL kralj naši vojski Beograd, 26. dec. d. Za Božič je Nj. Vel. kralj čestital vojakom krščanske vere z naslednjimi besedami: »V globokem prepričanju, da bom svojo junaško vojsko in mornarico vedno našel v vnetem izvrševanju vzvišenih dolžnosti napram dragi nam domovini in vrhovnemu poveljniku, pošiljam za svetle praznike Kristovega rojstva svoje prisrčne čestitke gg. oficirjem in uradnikom, podoficirjom, kaplarom in redovom krščanskih veroizpovedi s pozdravom: Kristus se ie rcMl, junaki ! Srečen vam Božič. — Aleksander s. r. Italijanski profektorat v Albaniji se krha Albanija se čimdalje bolj izmika vplivu Rima — Odpoved finančne italijanske pomoči je odgovor na nove trgovinske pogodbe Albanije Rim, 26. dec. r. V tukajšnjih vladnih ln političnih krogih so že dejj časa skrajno nezadovoljni s politiko albanske vlade, ki se skuša vedno bolj odtegniti protekt vratu iz Rima. Znano je, da je bila Albanija še do nedavna v popolni gospodarski odvisnosti od Rima, ki je okupiral vso eksploatacijo naravnih bogastev v Albaniji m imel glavno besedo tudi v pogledu državnih financ. Pred leti o priliki podaljšanja tiranskega pakta je Italija zagotovila Albaniji brezobrestno stomilijonsko posojilo, izplačljivo v letnih obrokih po 10 milijonov lir. Italija pa je stavila za posojilo pogoj, da ne sme Albanija z nobeno drugo državo razen z Italijo sklepati trgovinske pogodbe na osnovi največjih ugodnosti. Albanija je bila sprva primorana držati se tega pogoja, toda v zadnjem času so se na eni strani zelo izpremenile gospodarske, na drugi strani pa politične razmere. To se je pokazalo že pred meseci. ko je morala albanska vlada pod pritiskom javnosti ukiniti mnoge italijanske koncesije, zlasti na šolskem polju. Pod silo razmer pa je morala začeti tudi Albanija Iskati novih tržišč za svoje pro;zvode, ki jih ni mogla plasirati v Italiji. Predsednik Katalonije polkovnik Macia umrl Barcelona, Th. dec. r. Včeraj ob 10.55 je umrl predsedn;k Kataloniie polkovnik Macia. ki je pred dnevi obolel na slepiču ter so ga morali operirati. Pariz, 26. decembra. AA. Po poročilih iz Madrida so tamkaj zelo vznemirjeni zaradi vprašanja, kdo bo naslednik umrlega Macie kot predsednika Katalonije. Vse kaže, da bodo stopila v ospredje vprašanja, ki so jih doslej potiskali v ozadje. Špansko'in katalonsko časopisje naglaša. da je vprašanje naslednika predsedn ka Macie zato pomembno, ker se Katalonija nahaja v velikem metežu kataionskih strank, ki vodijo medsebojno strahovito borbo in nad katerimi je bila doslej avtoriteta polkovnika Macie. Kot najresnejši kandidat za predsednika Katalonije nastopa sedanji španski poslanik v Bruslju Salvador Albert, ki uživa simpatije vseh katalonskih politikov. govoril g. Jevtiču: »Izrazi sožalja Vaše ekscelence ob priliki žalosti, ki je tako globoko pretresla francoski narod, bodo sprejeti pri francoskem narodu z Iskreno hvaležnostjo. Zahvaljujem se vam za vaše prijateljske in ganljive besede.« Med neštetimi drugimi so izrazili sožalje tudi češkoslovaška. Poljska, Rumunija, Belgija, Anglija, Nemčija in Amerika. Tako je prišlo do trgovinskih pogajanj z Grčijo, Turčijo in na zadnje tudi z Jugoslavijo. Pogajanja z Jugoslavijo so se končala preteklo nedeljo z uspešno sklenitvijo nove trgovinske pogodbe. Italijan-SKa vlada je vzela to za povod in je z izgovorom, da je Albanija kršila prevzete obveznosti, ustavila nadaljnjo finančno podporo Albaniji. Včerajšnji uradni list italijanske vlade objavlja dekret, po Katerem preneha z današnjim dnem odlok z dne 21. junija 1931 o finančni podpori Albaniji. Od takrat zagotovljenega brezobrestnega stomilijonskega posojila je Italija doslej izplačala 30 milijonov. Italija je že lani spoznala, da se njene kombinacije v Albaniji rušijo in si je skušala za-sigurati odločujoč vpliv z uvedbo carinske kontrole. Albanska vlada pa je to odklonila. Prav tako je ostalo brezuspešno prizadevanje Italije, pridobiti Albanijo ra sklenitev cajnske unije. Odpoved posojila .ki je služilo za kritje proračunskega deficita Albanije, je torej smatrati na eni strani kot represalijo in odgovor na neno orientacijo Albanije, na drugi strani pa kot dokaz novega neuspeha italijanske diplomacije. Hudi viharji v Ameriki Newyork, 26. dec. s. Dočim je bilo do dopoldanskih ur na sveti dan v Newyorku nenavadno milo in skoraj spomladansko vreme, je začel termometer okoli poldneva rapidno padati, kmalu nato pa je zajel vse mesto silen snežni metež. Milijoni lju-dn, ki jih je lepo vreme zvabilo na prosto, so se mogli le s težavo vrniti v svoja stanovanja. Promet je bil več ur oviran, ker zaradi gostega snega ni bilo razgleda Vlaki so vozili silno počasi. Snežni vihar je trajal do večera. Tudi iz drugih delov Severne Amerike poročajo o hudih viharjih, ki so n. pr. v Chicagu zahtevali tri človeške žrtve. Svetovna razstava vina Pariz, 26. decembra AA. Iz New Yorka poročajo, da bo tamkaj 19. februarja prihodnjega leta otvorjena velika mednarodna razstava vina. Razstava bo ena največjih, kar jih je bilo na svetu. Razstavni prostori pa se bodo imenovali »Največja vinarna na svetu«. Vsa, ki jo bodo obiskali, bodo lahko brezplačno pokusili nad 10.000 raznih vrst vina in piva. Zmaga BSK v Holandiji Haag, 26. dec. p. Svoio drugo tekmo v Holandiji je jugoslovenski državni prvak BSK sigurno odločil v svojo korist. V tok-mi proti nizozemskemu prvaku HBC > Haaga je zmagal s 4:2 (1:0). Gospodarsko sodelovanje Male antante Sporazum med češkoslovaškimi industrije! ia agrarci Izjava čsl. ministra za kmetijstvo Praga, 26. decembra d. Za božične praznike se je češkoslovaški tisk mnogo bavil s i gajanji med zastopniki češkoslovaškega kmetijstva im industrije glede na bližnja posvetovanja gospodarske Male amtan-te. Listi so pri tem naglašali, da so politični in gospodarski problemi odvisni drug od drugega in da se razvijajo sporedno. V komentarjih o poslednjih političnih uspehih Male antante v Parizu poudarjajo, obstoji upravičtoo upanje, da bo v kratkem rrišlo, čeprav z zamudo, do sporazuma tuli v gospodarski politiki Male antante. Tako trdijo »Lidove novinyt, da je v češkoslovaški vladi došlo d0 sporazuma v gospodarskih vprašanjih in da je uspeh gospodarskih razgovorov Male antante zagotovljen. Ta notranji politični sporazum so znatno olajšala dosedanja posvetovanja z zastopniki industrije in kmetijstva, ki so se sporazumeli glede podlage, na kateri bi bilo mogoče zgraditi gospodarsko sodelovanje Male antante. Ta napredek je vsekakor velikesa pomena. Danes je že gotovo da se bo zasedanje gospodarskega sveta .Male antante, ki se bo sestal po 10. januarju v Pragi, končalo z zelo značilnimi uspehi. Pri sklepu vlade glede uvoza gotove količine kmetijskih proizvodov iz zavezniške Jugoslavije in Rumunije so upoštevali tudi dejstvo, da se s tem uvozom ne smejo spraviti v nevarnost interesi češkoslovaškega kmetijstva. Traovinsko-Dolitična transakcija z državami Male antante se bo izvajaia pod strogo kontrolo države in z njeno podporo. Prav zaradi tega. ker so zagotovljeni vsi osnovni interesi češkoslovaškega kmetijstva in ker se ne pozr.blja olajšanje izvoza češkoslovaških industrijskih proizvodov, se po pravici pričakuje, da bodo sporazum v vladi o tej zadevi odobrile tudi vse stranke, ki sodeluiie-Io v vladni koaliciji. Glavno glasilo socialnih demokratov »Pravo Lidu* pravi, da pogajanja med zastopniki češkoslovaške industrije in kmetijstva ugodno napredujejo, zaradi če«ar obstoji upravičeno upanje, da bo v tem življenjskem vprašanju dosežen sporazum. Po mnenju lista bo prišlo brez dvoma do oživ-ljenja češkoslovaškega industrijskega iz voza in obenem do omiljenja brezposelnosti, če bo došlo do dogovora med češkoslovaško industrijo in kmetijstvom, v kar se sedaj že čvrsto veruiie. V zvezi s tem je zbudila posebno pozornost izjava kmetijskega ministra dr. Milana Hodže. praškemu dopisniku bratislavskega >Slovenskega dennika«, na česar vpTasanje, do kakšnih rezultatov je prišlo v pripravah za ožije gospodarsko sodelovanje Male antante, je odgovoril: »Gospodarska Mala antanta predstavlja največjo in najtežjo nalog0 ne samo za zunanje ministre, temveč prav tako tudi za ministra kmetijstva ter ministra trgovine in industrije. Po pripravah, ki so bile izvršene v teku leta. morem izjaviti, da je osnovanje gospodarske Male antante za januarsko konferenco v Pragi dobro pripravljeno. Prepričan sem, da bo načelni sporazum med našim kmetijstvom In našo industrijo v obeh osnovnih vprašanjih, ki se tičejo Male antante, postal dejstvo in v tem primeru b0 postala dejstvo tudi ao-spodarska Mala antanta. Pri vseh vrstah bolečin^^ migrene, ne-vralgiije. r*vine. 4*vfctrth in men etnialni.h t.ežkoS deluje nagi« ALGOCRATINE Izdeluje E LANCOSME, PARIZ. Dobiva se v vseh lekarnah. 0?1. reg (n>d hr 19.876 od 30. oktohr« 1933. Božič v Ljubljani Vse je bilo na smučkah promet — Slaba Ljubljana, 26. decembra Z letošnjimi prazniki &o bili menda lahko zadovoljni vsi, ki so imeli vsaj toliko, da so se lahko zavarovali pred gladom in mrazom. Vse tri dni je bilo lepo in prijazno vreme isi božičnega razpoloženja v Ljubljani tudi ni motil noben večji disharmonični dogodek, ki bi vznemiril ali razburil duhove. Policija in reševalna postaja nista imeli nikakega izrednega posla. Kar pa v Ljubljani »leze in gre«, je porabilo božične praznike za krajše ali daljše izlete v čarobno zimsko prirodo. Pol Ljubljane na smučeh Smučanje je visoka moda. Zatorej nič ne pretiravamo, če rečemo, da je bilo skoraj pol Ljubljane, zlasti mlade, na smučeh. Seveda se je to v mestu precej poznalo in promet po ulicah je bil tako majhen kakor mtfiila še noben božič ne. že v soboto »o vlaki na Gotenjsko pa tudii na Dolenjsko in v Zasavje potegnili mmo.go sto smučarjev. glavni kader je pa ostal vendar še v Ljubljani, saj je na božični večer vsakdo rad doma pri svojcih in pri božičnem drevesc k u. -\'a sveti dan pa so že prvi jutranji vlaki bili nabito polni oprtanih smučarjev 111 smučark, ki so jo ubrali v vse znane in neznane kraje, smuške predele in terene. N'a Gorenjskem jih je gotovo mnogo tiso-čev, ker so bila poročila o smuki ze!o ugodna, več sto pa jih je potegnil hlapen tudi na Dolenjsko, kjer so v Višnji gori in v Stični, oziroma njihovi neposredni okolici odkrili zadnja leta pravi smuški raj. Pa je res, da se s tako lepimi tereni, kakor so pri Sv. Duhu, ne more kmalu ponašati kak kraj v Sloveniji. Drugi, ki so ostali doma, so naskočili visa bližnja brda, hrile in hol-me, zlasti na Sv. Katarini je vse tri dni kar mrgolelo smučarjev. S smuko so bili prva dva dneva smučarji razmeroma precej zadovoljni, zlasti na Gorenjskem, čeprav se i oni na Dolenjskem razen v opoldanskih urah ko je solnce toplo pregrevalo in mehčalo sneg, niso mogli pritoževati. Na Štefanovo je pa nenadno pritisnila odjuga, sneg se je začel mehčati in s smuko je bilo rr» kraju. Vsaj v Ljubljani, dočim so izletniki iz nekaterih krajev Gorenjske, pa tudi z Rakitne pripovedovali, da so imeli prav idealno smuko, na Rakitni celo še dovolj pršiča. Poleg smučarjev jo je ubralo v naravo tudi na stotine izletnikov in turistov, vlaki pa so potegnili iz Ljubljane tudi več tisoč ljudi, ki s0 se vračali v razne kraje domov ali pa na obiske k znancem in prijateljem. Nocoj pa se je že pričeio preseljevanje narodov nazaj v Ljubljano. Železniški promet Kako živahen je bil promet med božičnimi prazniki, je pač najbolj razvidno iz povprečne statistike z ljubljanskega glavnega kolodvora. Na božično soboto se je pripeljalo v Ljubljano okrog 4(HH> ljudi, ki so prišli na obisk k svojcem in znancem, iz mesta se je pa odpeljalo 2(i0;> Ljubljančanov. Na sveti dan se je z glavnega kolodvora odpeljalo 53(10 ljudi, večinoma izletnikov in smučarjev. Glavni kader pa je odrinil na Štefanovo, ko ie zapustilo Ljubljano 8000 ljudi. Samo na Gorenjsko jih je ubralo 3000, Kamničan jih je potegnil 1400. v Novo mesto je odpotovalo 80!), v Kočevje 450. a proti Zidanemu mostu je pa potegnila železna kača 1500 izietnikov. Ostali s"o sc vozili z notranjskimi ali vrhniškimi vlaki. \ laki so bili seveda nabito polni, čeprav so bili vsi zelo ojaeani. Ljubljančani doma Tudi Ljubljančanke in Ljubljančani, ki se niso zaupali smučkam in so ostali v mestu, so lepe popoldneve porabili za sprehode v okolico, tako da je bilo v vseli okoliških vaseh prav živahno. V nadomestilo za svoje dezerterje pa je mesto dobilo mnogo obiskovalcev od zunaj Gledališče in kinematografi bi bili iz srca veseli, ako bi bili vedno tako dobro obiskani kakor te dni. Tudi kavarne se ne morejo pritoževati nad slabim posetom. Organizacije in institucije, ki so si zastavile za svojo nalogo tudi to, da lajšado be- — Zelo živahen železniški „zlata" nedelja do bližnjega, so priredile celo vrsto božič-nic, večinoma za revno deoo. čeprav večinoma skromna, so božična darila s teh človekoljubnih prireditev vendarle prinesla žarek utehe v več sto rodbin Zlata nedelja Tako so nekdaj imenovali zadniio nedeljo pred božičem. Trgovine po mestih so takrat odprte, da si lahko nakupijo daril in raznih drugih potrebščin za božične praznike tudi oni, ki si ob delavnikih .težko utrgajo toliko časa, da bi šli po trgovinah. Promet je bil v nekdanjih lepših časih tolik da so to nedeljo l^rstili za zlato. Ime je ostalo, na žalosjt^pa vsaj zadnja leta ni več upravičeno. Na številu kupcev se letos kriza še ni tako zelo poznala, zato Pa tem bolj na izkupičku trgovcev. Ljudje so kupovali le malo stvari in kolikor mogoče cenene; toliko pač, da je bilo za spomin in za dokaz, da eni, .ki mu ie bilo darilo namenjeno, ni pozabljen. Požar brez nevarnosti Seveda tuda letos Božič ni minil biez alarma zaradj ognja. Toda k sreči ni bilo prehudo. V nedeljo zvečer po 18. uri so bili poklicni gasilci pozvani v Lichtenturnov zavod. V srednji stavbi so se vnele saje in je bruhal iz dimnika, močan plamen. Gasilci so hitro razkopali dimnik Ln zadušili vsako nevarnost, škoda ni znatna. Trije ponesrečenci V Lanišču pri Škofljici je nastala v neki gostilni manjša rabuka, pri kateri jo je skupil 26 letni posestnikov sin Ivan Lipovec, ki ga je oplazil nekdo s palico po glavi, da je precej krvavel. Lipovca so motali spraviti v bolnico. Ko se je delavec Anton Jelene, rojen 11)03 in zaposlen pri žebljarski zadrugi v Kropi, na sveti večer vračal domov, ga je na cesti nekdo napadel in začel obdelavati z nožftm. Sunil ga je šestkrat in ga precej nevarno oklal. Jelene je sam prišel v bolnišnico. Cvajner Franc, delavec papirnice v Gori-čanah, je na spolzkih tleh nesrečno padel in si zlomil desno nogo. Tudi njeg^ pripeljali v bolnico. Odlikovanja prosvetnih delavcev Beograd, 26. decembra, p. S kraljevim ukazom je na predlog prosvetnega ministra odlikovanih večje število odličnih javnih delavcev, med drugimi: z redom Belega orla II. stopnje profesor beograjske univerze dr. Slobodan Jovanovič; z redom sv. Save II. stopnje profesor ljubljanske univerze inž. arh. Josip Plečnik; z redom Jugoslovenske krone III. stopnje profesorja ljubljanske univerze dr. Metod Dolenc in dr. Karol Oš tir; z redom sv. Save III. stopnje direktor I. realne gimnazije v Ljubljani Josip Mazi: z redom sv. Save IV. stopnje upravnik Narodnega muzeja v Ljubljani dr. Josip Mai. načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Ljubljani Josip Breznik, profesor učiteljišča v Ljubljani Ljudevit Vazas in profesor realne gimnazije v Celju Srečko Brodar; z redom Jugoslovenske krone V. stopnje član Narodnega gledali -ča v Ljubljani Ivan Lenart in upravitelj meščanske šole v Ljubljani Maks Hočevar; z redom sv. Save V. stopnje upravitelj osnovne Šole v Dolu pri Hrastniku Vinko Jurko, učitelj v Trbovljah Anton Kuhar in učitelj v Ljubljani Ljubo Dermelj. Enotna organizacija slovanskih profesorjev pravnih fakultet Beograd, 26. decembra p. Na iniciativo pravne fakultete v Beogradu so sklenile pravne fakultete vseh slovanskih držav ustanoviti enotno organizacijo profesorjev pravnih fakultet v slovanskih državah. Ustanovna skupščina se bo vršila med poletnimi počitnicami v kraju, ki ga bo določila pravna fakulteta v Bratislavi. Svet! Trije kralji gredo... Ljubljana, 26. decembra. Vsako leto, kadar ee Jezus rodi. se na ljubljanskih ulicah pojavijo tudi naši stari znanci sveti Trije kralji, ki se gredo klanjal Jezusu v Betlehem. Triie majhni, siromašni kralji so to: trije šolarfki z Ledine, iz Šiške ali odkoderkoli že, trije otroci iz naših delavskih kolonij, ki s>0 si nadeli krone iz zlatega paipirja in si za plašče prikrojili srajce in blaze svojih mater, da bi po krčmah in stopniščih z božično pesmijo nabrali nekaj par. Iz staraea, zanimivega obi čaja 63 je v tem času revščine in stiske razvila neke posebne vrste dobrodelna akcija: namesto da bi prosjačili naravnost in vsakdanjega obraza, prosijo otroci pod krinko in pod plažčem in s pesmijo — in ljudje jih rajši sprejemajo in jim rajši dajejo. Zlasti od začetka, ko je v zraku in v 6rcih še bo žično razpoloženje in ko sveti Trije kralji prihajajo šele prvič. Resnično lepa pa j? tista pesem, ki jo ljubljanski sveti Trije kralji pojo — na deželi ta navada menda ni tako ukoreninjena in ki jo otroci 9 pomočjo svojih neznanih imn-toriev oblikujejo v zmerom novih varijantah. Na letošnji sveti dan so v smeri od Gatjevi-ce peti po krčmah proti mestu trije otroci, ki so onim znanim verzom: Prišli smo, prišli smo sveti Trije kralji — dodajali na koncu še pristno slovensko narodno: Tam gori na p1anin'ci pri 9veti KatarinVi sino se skupaj zbrali sveti Trije kralji. Katnrin'ca, Barbara, men' ie hruška ukradena. Kaj bo. ojoj, kaj bo. če hriške vef ne bol Tako gredo naši sveti Trije kralji vsako l>to 6kozi večere, pojo in prosijo milodarov in vsako leto vpletajo v svojo pesem novih domislekov in do6tavkov. Samo svet je pred njimi zmerom bolj zaprt in zmerom manj ima, s čimer bi lahko postregel tem lisoč let starim romarjem, v katerih podobo se vsako lato odevajo najmanjši izmed bednih ljudi. Smrtna nesreča na božič V Zagori c i se .ie 14-Ietni fant po nesreči ustrelil s puško, o kateri ni vedel, da je naba >ana Zagorica, 26. decembra. Prav žalosten in nesrečen božični večer so imeli pri posestniku Prašnikarju v Za-gorioi. Domači 14 letni sin Lovro je snel s stene puško. Na vso nesrečo fant nI vedel, da je puška nabasana. Prav nespretno je ravnal z njo, da se mu je naenkrat sprožila in mu je naboj udaril v trebuh. Z glasnim krikom se je smrtno nevarno ranjen zgrudil fant na tla. Domači so hitro poklicali bližnjega zdravnika, ki je odredil takojšen prevoz v bolnišnico. V ljubljanski bolnišnici so se zelo trudili. da bi Lovrencu rešili življenje, pa je bil ves trud zaman. Davi je fant po hudih muke-, li un.r. LJUBLJANA GOVORI IN PRIZNAVA, DA JE FILM MIRIM U IME Mirimovi bi skotiti. V trd aneg 4 beljokov umtša-j 14 u5č»nejšimi predeli: Kalabriio. Sicilijo in Sardinijo. T^ški fašistični listi »e ne morejo prečjditi temu sramotnemu dejstvu in seveda ne> mečejo krivde zanj na nasilno poitalijančenje šole, ki je eidino krivo te propasti ljudske prosve-te. temveč na — priseljence, ki so seveda Italijani iz starih pokrajin, kar pa je tudi veleznačilno dasi nehotično priznanje kulturne vrednosti tistih, ki so si prisvojili naše Primorje, in pa na »redko naseljene kraje, ki nimaio šole. ali pa vsaj ne v bližini*. Je pa tudi res strahovita Številka 107.804. Toliko analfahetov med 978.942 prebivalci, nad 11 odstotkov, dočim so bili prej razse/.-ni predeli, kjer ni bilo niti enega odstotka, a v najzapuščenejših krajih i-trskih nikjer nad fi odstotkov! In kar je najznačilnejše: od 127.361 šoloobveznih otrok je bilo 126.843 dejanski tudi vpisanih v šolo. odstotek, kakor ga n? izkazuje nobena dru^a pokrajina v Italiji. Pa vendar toliko analfabetov! Kaka je šola. ki vzgaja — analfabete?! Po starosti se< deli nepismenost takole: nad 64 let 2S.047. od 40 do 64 let 41.548; od 20 do 39 let 2fi.0S4 deloma že v italijanski šoli. od 6 do 19 let 12.125 (izključno v italijanski šoli). Po spolu je bilo. nepismenih 44.449 moških in 63.355 žensk. Družinsko in stanovsko življenje Vse prebivalstvo ie živelo v 221.605 družinah in 2G62 sožitjih (hotelih, penzijah, skupnih nastaniščih, zavodih itd.). Največ družin, 40.536. je bilo troosebnih, 38.566 jih \3 bilo četveroceebnih, 29.554 peteroosebnih. Dr^eteroosebnih družin je bilo 2667, 16 in več oseb pa je bilo samo v 164 družinah. Po stanu ie bilo 55.287 kmetskih posesr-nikov, 1462 kmetskih najemnikov, 3427 po-lovičariev in kolon o v. 2020 drugih poljedelcev, 5729 poljedelskih dninarjev, 6336 industrijalcev. 12.975 trgovcev. 7702 rokodelca. 58.640 delavcev. 11.278 poslov, 2691 vojaštva brez častnikov, 5939 izvrševalcev svobodnih poklicev. 1389 častnikov. 21.899 uradnikov, 1778 rentnikov, 23.073 brez e>talnesa poklica. Kmetske drižine so štele 308.684 članov, delavske 233.392, uradniške 74.953. trgovske 51.261, rokodelske 29.700. industri-jalske 27.420. brezooklicniške 57.255. V sožitjih živelo 45.277 oseb. tako v bolnišnicah. cerkvenih kolegijih (2924), seminarjih (865). civilnih zaporih (1421). na trgovskih ladjah (4544). v hotelih (6079) in sožitjih ■»druge vrste« 2474. Taka je torej primorska statistika. Raz-veseJiiva ni v nobenem pocrledu, pač pa v tem in onem naravnost sramotna. Toda ta sramota — ni naša sramota; čitaite tedensko revi io „ŽIVLJENJE IN SVET" Veliki senat v Beogradu sodi Mihajla Markoviča Senzacionalna razprava zaradi umora inž. Stankoviča Beograd, 26. decembra. Slednjič je prišla pred sodišče žalostna afera, ki je zaradi odvratnosti zločina samega in njegovih akterjev vzbudila izredno pdzornost ne samo v prestolnici, temveč po vsej državi in o kateri ie svoj čas tudi »Jutro« obširneje poročalo. Včeraj je stopil pred veliki senat bivši bančni ravnatelj Mihajlo Markovič, ki je 1. maja letos s svojim prijateljem Nikoljem Milkovičem iz-mamil v svojo pi?arno trgovca inž. Gjorgja Stankoviča in ga umoril. Kakor je še v spominu, sta morilca ugrabila trgovcu nad 70.000 Din plena nakar sta truplo spravila v kovčeg in ga v avtu odpeliala proti Go-dominu. kjer sta kovčeg z žalostno vsebino vred vrgla v močvirje, trdno prepričana, da sta s tem zločin gladko zbrisala s sveta. Toda beograjska policija je z veliko spretnostjo ugotovila sledove in izvršila nekaj dni po umoru aretac;jo Mihajla Markoviča, dočim je Nikolaiu Milkoviču usnelo pobegniti proti Velebitu, kjer se je dalje časa skrival, slednjič pa padel zadet od strelov orožniške patrulje. Za razpravo vlada v prestolnici veliko zanimanje, dvorana je nabito polna. Markovič se je zadnji čas precej izpremenil, shuišal je. A bolj kakor zanj, se je občinstvo prvi dan razprave zanimalo za Mar-kovičevo ženo, ki je plašna prišla v dvorano in niti enkrat ni uprla pogleda na svojega moža, sedečega ob čitanju obtožnice mirno na obtožni klopi. Državni tožilec dr. Petkovič toži Markoviča, da je on pobil Stankoviča s sekiro, ki je služila za razse-kavanje premoga, nakar sta z Milkovičem zadrgnila svoji žrtvi vrv okrog vratu, da je smrt takoj in sigurno nastopila. Takoj nato sta Stankoviču ugrabila listnico z 69.000 dinarjev gotovine, zlato uro z verižico v vrednosti 3000 Din in celo tudi iz srajce dva para zlatih gumbov, vrednih 1000 Din. Nadalje je Markovič obtožen dveh poneverb, pri prvi gre za 46.913 Din na škodo Jovanke Petrovičeve, pri drugi pa ie osle-paril trgovskeg pomočnika Čedomira Čo-liča za " 12.000^ Din. Obtožnica obsega 15 velikih tipkanih strani. Mihajlo Markovič, ki ga obtožnica označuje za direktorja «Adria - nacional - filma« in je star 33 let, zvrača vso krivdo na Milkovica. Z njim se je seznanil v zaporu, ko sta oba sedela zaradi različnih grehov. Pozneje, ko je Milkovič prišel iz požarev- ske kaznilnice, je Markoviča večkrat prosil pomoči in tako sta oba zločinska tipa začela snovati zločine. O umoru samem pripoveduje: — Prvega maja sem res kupil kovčeg, ki sva ga z Milkovičem potrebovala za baran-tije s tihotapljenim tobakom. Ko pridem domov, sem že tam našel Stankoviča in Milkovica. Barantali smo zaradi tobaka in se skregali, ko sem zahteval, naj mi oba plačata neki prejšnji dolg. Tedaj je Milkovič naenkrat začel trditi, da mu tudi jaz nekaj dolgujem. Prepir se je zaostril. Stan-kovič je tedaj izvlekel tisočak in Milkovič je hlastnil po njem. Tedaj sem se jaz odstranil iz sobe, menda sem šel v kopalni co. Čul sem, da sta se dalje prepirala. Vrnil sem se v najbolj kritičnem trenutku: Milkovič je dr/al nekaj v rokah, Stanko-vič pa je ležal tolu. Milkovič je še enkrat udaril. Ja - ostrmel, saj nisem takoj po im ' 1 • cu dogaja. Šinilo mi je v glavo, da rnu . pobegniti. Že sem skočil, toda Milkovič je kriknil za menoj: »Joj, kaj sem storil!« Rotil me je, naj za božjo voljo ostanem. Ostal sem, toda v ničemer mu nisem pomagal. Milkovič se je s kovče-gom v mojem avtomobilu sam odpeljal proti Godominu ...« — Markovič, ne govoriš resnice! je obtoženca rezko prekinil predsednik senata Miodrag Filipovič. Markovič pa je pri nadaljnji izpovedi vztrajno otresal sokrivdo s sebe. Ali dokazi so tako močni, da se ne bo mogel rešiti pravične, težke sodbe. S m s s © m s eei s s Cirkuški velefilm Velika maneža nnmiiniiiMuiiiiHiii ■■ i anaa mi se predvaja v zvočnem kinu Idealu To je senzacija, ki zasluži, da si jo vsakdo ogleda Predstave ob 4., 7. in 9.% uri S ea © es Zagoneten umor V Malem Brebrovniku so našli umorjenega 70-letnega starca — Kakor kažejo znaki, Je bil izvršen roparski umor Ivanjkovci, 26. decembra Pred prazniki je bil izvršen v Malem Brebrovniku v ivanjkovski občini zločin, ki. je razburil vse prebivalstvo. Dne 22. t. m. so našli v njegovem stanovanju umorjenega okrog 70-letnega samskega viničarja Antona Balažiča. Kako je bil izvršen umor, še ni točno dognano. Dasi je sicer pokojnikovo premoženje zelo skromno in ni imel umorjenec niti večjih dohodkov, saj je samo kot samouk popravljal najrazličnejše orodje, kažejo vendar vsi znaki, da je bil nad nesrečnikom izvršen roparski umor. Komisijski ogled in raztelesenje tudi kažeta indice za umor iz koristoljubja. Žrtev neznanega zločinca so položili k večnemu počitku na božič popoldne. Orožniki so z vso vnemo na delu, da najdejo zločinca, za katerim imajo že nekaj sledi. Morda je bilo morilcev tudi več. Mariborska policija je poslala na kraj zločina svojega daktiloskopa g. Grobina s policijskim psom. aribor ob praznikih Maribor, 26. decembra Izkušeni smučarji obojega spola so v pretežni večini prebili praznike na pohorskih in drugih planinskih vrhovih ter preživeli sveti večer pod skromnimi strehami dobro oskrbljenih planinskih koč in domov. V raznih tukajšnjih socialnih zavodih in ustanovah so priredili gojencem, oskrbovancem in siromakom božičnlce, s katerimi so se izkušali dati najbednej-šim med bednimi kolikor mogoče prisrčni prazniki. Ob Aleksandrovi cesti pred gostilno »Pri grozdu« je bilo postavljeno veliko božično drevo, okrašeno z raznobarvnimi žarnicami, namenjeno vsem brezdomcem, brezposelnim in onim, ki na ta lepi večer in za praznike niso imeli nikjer svojega doma. Danes je napravil agilnii član reševalnega oddelka mariborske postaje Ivan čerče tisočo vožnjo z reševalnim avtomobilom. Ob tej priliki se je vršila na reševalni postaji prisrčna domača slavnost, katere so se udeležili vsi aktivni in ostali člani reševalnega oddelka. Tople pozdravne besede in čestitke je izrekel jubilantu predsednik gasilnega in reševalnega društva višji državni tožilec g. dr. Ivan Jakšič, nato pa še društveni zdravnik g. dr. Wankmuller in poveljnik gasilcev in reševalcev g. Anton Benedičič. Na sveti večer je prišla k delavcu Klemenu J. v Danjkovi ulici 21-letna brezposelna služkinja Pavla Kranjčeva iz Murske Sobote in ga prosila, da bi za praznike ostala pri njem. Klemen ji je rad izkazal gostoljubje. Ko pa je šel k polnočnioi. je Pavla ostala sama doma in mu pobrala nekaj ženske obleke in 250 Din gotovine. V soboto je mariborska policija zaupno izvedela, da je prinesel pred dvema mesecema 49-letni pekovski pomočnik Evgen S. iz Maribora k zasebnici Gizeli G. v Fran-kopansko ulico pol kg težak zavitek, na Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolenat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Jose-fove« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec. predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Jospfovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskth trgovinah. katerem je bil napisni listek znane velike nemške tvornice za izdelovanje zdravil in kemikalij Bayer. Z okorno roko je bilo pa tudi pripisano: kokain. Evgen S. je prosil gospo, naj mu tudi posodi 1000 Din ter ji je v varstvo izročil zavitek, ki naj bi bil vreden 10.000 Din. ženska mu je nasedla in mu je dala denar. Ko je policija pregledala zavoj, je ugotovila, da vsebuje malo vredno snov. Evgena S. so že izsledili, čeprav je svečano zatrjeval, da bo vse lepo povrnil, ga je policija izročila sodišču. Med prazniki se je zgodilo tudi več nesreč. Na božič je dobil 36-letni pekovski pomočnik Josip H. iz Langusove ulice zelo močan udarec po levi strani glave. Prvo pomoč so mu nudili na reševalni postaji. V nedeljo so pripeljali v bolnišnico -1-let-nega Feliksa Šalamuna iz Cankarjeve ulice na Pobrežju, ki se je nevarno zastrupil s pokvarjenim mesom. V bolnišnico je moral tudi 9-letni železničarjev sin Josip Ogrizek od Sv. Petra pri Mariboru, ki je pri skakanju tako nesrečno padel, da si je raztrgal mišice in kite na levi nogi pod kolenom. Tretja žrtev je pa bil 9-letni gojenec banovinskega Dečjega doma v Stuide-niški ulici Ivan Polir, ki si je pri sankanju zlomil desno nogo. Gibanje naših bivših mornarjev Ljubljana, 26. decembra. Pri priložnostnih sestankih bivših mornarjev se je bila večkrat izrazila želja, da bi se organizirali v društvu, v katerem bi se prejšnji tovariški stiki obnovili in poglobili. V zadnjem času, ko je nastala posebno živahna kampanja raznih revizioni-stov, so se odločili naši bivši mornarji, da kakor vedno, tako tudi zdaj pokažeio ljubezen do naše nedeljive domovine. Ker že obstaja močna pomorska obrambna organizacija, to je naša Jadranska straža, je torej povsem razumljivo, da so se organizirali pod okriljem JS in ustanovili mornarsko sekcijo. V tej sekciji, ki že agilno deluje, so včlanjeni bivši člani naše vojne in trgovinske mornarice brez razlike na njihov sedanji socialni položaj — od univerzitetnega profesorja do navadnega ročnega delavca. Predavateljski pododsek mornarske sekcije je pripravil že ve« zanimivih predavanj, ki bodo dostopna tudi širši javnosti in bodo v časopisju pravočasno najavljena. Seljcija prireja vsak prvi četrtek v mesecu članske sestanke pri Šestici; prihodnji sestanek bo 4. januarja. Oni bivši mornarji, ki se še niso prijavili, se naprošajo, da se prijavijo v pisarni Jadranske straže, Tvrševa cesta, kjer dobe vs zadevna pojasni la. Dolžnost vsakega narodno-zavednega hivšega mornarja je, da pristopi k mornarski sekciji JS. Mesečna članarina znaša samo 2 Din. Usta in grlo so pot, po kateri pridejo bacili bolezni v naše telo. — Otroke ščitijo pred nalezljivimi boleznimi vratu in grla okusne Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malemu zavojčku Din 8.—, velikemu zavojčku pa Din 15.—. 354 Vrvivčki so tekmovali Ljubljana, 26. decembra V nedeljo dopoldne je otvorilo Društvo za varstvo ptic pevk svojo deveto razstavo haarških kanarčkov, odnosno žlahtnih vrvivčkov. Razstavo je ob navzočnosti zastopnikov oblastev otvoril predsednik gospod dr. šaplja, ki je na kratko očrtal njen pomen. Na razstavi je poleg že znanih vzgajal-cev haarških kanarčkov razstavilo kanarčke tudi več drugih izven konkurence. Poleg tega sta razstavila zdravo ptičjo krmo g. Urbanič, tvrdka Stupica pa lepe in pravilne kletke za kanarčke. Na razstavi so bili letos res prav krasni eksemplarji kanarčkov in je imelo razsodišče hudo delo pri ocenjevanju. Prvak letošnje razstave v razredu A (mladinska vzgoja) je g. Mihael Dobrave iz Celja, ki si je priboril 324 točk in prejme kot nagrado srebrn Io-vorjev venec in dve veliki zlati kolajni ljubljanskega in zagrebškega društva. Na drugem mestu je kolekcija g. Goloba s 300 točkami, ki si je priborila zlato kolajno. Tretji je g. Kenic iz Maribora z 297 točkami, ki je prejel srebrno kolajno. Naslednji nagrajenci so bili: gg. Omahen z 291 točkami in bronasto kolajno, Bitenc z 270, Piskar z 270, Oliver Mihi z 246, Bitenc z 240, Piskar z 237 in zo-pet Mihi z 216 točkami. Vsi ti prejmejo za svoje ptice diplome, V razredu B so bili nagrajeni starejši pevci in je prvak g. Opeka iz Ljubiiane, katerega ptički so dosegli 339 točk in mu priborili veliko zlato kolajno. G. Omahen Franc je s 327 točkami na drugem mestu in je dobil v dar malo zlato kolajno, gospod Franc Golob s 306 točkami je prejel malo srebrno in g. Alojzij Francki z 285 točkami malo bronasto kolajno, Diplome sta prejela spet g. Alojzij Francki, ki si je priboril 264 točk, in g. Kenic Franc iz Maribora z 222 točkami. Ptički so peli tudi v radiu in so se to pot sijajno izkazali. Medtem ko so druga leta običajno »stavkali«, so to pot zažgoleli takoj, ko so jih postavili pred mikrofon. Razstavo je oba dni posetilo mnogo ljudi. Pri zgagi in prebavnih težkočah samo Schaumannova prebavna sol. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. 12025 Sleparstva dveh lažnih potnikov Mestinje, 26. decembra. Po šmarskem srezu se potikata dva moška, ki se izdajata za zastopnika parnega mlina »TRAPPE« iz Banja Luke. Eden od njih se predstavlja trgovcem na ime Kern. Neznanca imata komisijsko knjigo z ponarejeni žigi in zaključujeta naročila moke na tak način, da jima mora kupec plačati 20 odst. kupnine v naprej, a ostanek naj bi se plačal 30 dni po prejemu blaga. Nekemu trgovcu sta se zdela sumljiva, ker sta mu nudila moko po smešno nizki ceni, zato je lažna potnika prijavil orožni-štvu v Rogaški Slatini.'Orožniki so ju aretirali in odvedli na orožniško postajo, kjer sta se legitimirala. Vse dokumente imata v redu in tako dobro ponarejene, da ju je orožniška postaja morala izpustiti. Po informaciji, ki jo je dobil neki trgovec od mlina iz Banja Luke, pa se je le izkazalo, da sta navedena potnika sleparja. Družba »Trappe« v Banja Luki se ne bavi s prodajo moke in sploh nima potnikov. Pretkanca sta že mnogo trgovcev opeharila, ker sta nudila moko po tako nizki ceni, po kateri je dobava sploh nemogoča. Zanimiva afera v Splitu Split. 26. decembra V Splitu je vzbudil pozornost nedavni članek dnevnika »Nove dobe« pod zaglav-jem: »Ali more biti član upravnega sveta italijanskega podjetja v Da'maciji predsednik Jadranske straže?« Članek je bil ostro naperjen proti predsedniku izvršnega odbora Jadranske straže, bivšemu banu dr. Ivu Tartagliji. ki uživa sloves enega naših najdelavnejših narodnih pionirjev in neomeleno zaupanje zlasti v armadi članstva Jadranske straže. x>Nova doba« je dr. Tartagliji očitala, da aktivno sodeluje v upravnem svetu italijanskega rudniškega podjetja »Sociata carbonifera Monte Pro-mina«, katere rajon eksploatacije obsega vso Dalmacijo in tudi Liko. Izvršni odbor Jadranske straže v Splitu je na napad »Nove dobe« podal izjavo, v kateri poudarja, da je bil dr. Ivo Tartaglia že pred vojno eden izmed najvidnejših voditeljev nacionalnega pokreta, delujoč za jugoslovensko edinstvo. V vojni je zaradi tega bil preganjan, po uedinjenju je zastavil vse sile za poglobitev nacionalne ideje. S svojo spretno, nacionalno, nesebično roko, s svojim velikim umom in iskrenim srcem naj tudi nadalje vodi Jadransko stražo k gotovemu napredku. Zaradi tega prehaja izvršni odbor Jadranske straže preko vseh napadov »Nove dobe« in izraža svojemu predsedniku dr. Ivu Tartagliji soglasno in enodušno zaupanje z željo, da še nadalje častno vodi in zastopa našo nacionalno organizacijo Jadransko stražo, kakor jo je že doslej vodil častno nesebično in modro. Takoj po prvem napadu v »Novi dobi« je dr Ivo Tartaglija sporočil v drugem splitskem dnevniku »Jadranski pošti«, da je že pred več dnevi izstopil iz upravnega sveta družbe »Monte Promina«. Tudi Poff mora biti // moderna"! Sed°ho moderne nk, , nežnih barv ^ ^oikhpoltm 2°- **»• - olco J° P°"' način c preProsti elida creme heure Gospodarske vesti Novo rekordno nizko stanje obtoka bankovcev Najnovejši izkaz Narodne banke od 22. t. m- zaznamuje nov padec obtoka bankovcev. ki se sedaj že približuje meji 4 miliiard. V tretji četrtini decembra je namreč obtok bankovcev popustil za 43.1 milijona Din in znaša seda.i le še 4177.1 milijona Din. To je nainižii doslej zabeleženi obtok banko-vcev naše Narodne bank^ Zlata in devizna podlaga ee ie v tretii četrtini decembra zmanjšala za 5.9 na 1902.5 milijonaDin, dočim so devize, ki se ne štejejo v podlago, narasle za 6.6 na 68.8 milijona Din. Kovani denar v srebru in niklja je znova pritekel v blagajne Narodne banke in se ie stanie kovanih novcev povečalo nadalje za 24.6 na 274.2 milijona Din. Posojila na menice eo ponovno nazadovala, in sicer kar za 17.5 na 1822.0 milijona Din, lombardna posojila pa so se zmanjšala za 1.0 na 305.2 milijona Din. Na pasivni strani se obveznosti na pokaz niso v enaki meri dvignile, kakor je padel obtok bankovcev. Povečan ie znaša namreč le 28.1 miliiona Din. Skupno stanie obveznnsti na pokaz pa znaša s tem povečaniem vred 1192.2 miliiona Din. Naiboli so se povečala privatne žirovne vloge, in sicer za 19.8 na 649.2 miliiona Din. Obveznosti z rokom pa kažejo zmanjšanje za 3.3 na 1093.3 miliiona Din. Razmerje kritja ee ni bistveno spremenilo in znaša kritje v zlatu in devizah 35.43 'Vo (po zadnjem izkazj 35.44°'n), kritje v samem zlatu pa 33.43 °/o (33.33 "/•). Sklenitev trgovinske pogodbe z Albanijo Kakor peročajo z Beograda, so bila te dni uspešno zaključena pogajanja med našo državo in Albanijo. Iniciativo za ta pogajanja je dala Albanifla saima, ki je v zadnjem času izidala vrsto ukrepov, da se zboljša njena trgovinska bilanca. Albanski izvoz je znašal leta 1932. samo 4 milijone zlatih frankov, uvoz pa 22 milijonov. Glede na tako neugodno trgovinsko bilanco, zlasti pa glede na ustavitev finančne pomoči od strani »Italije, je albanska vlada že lani stavila vsem državam, s katerimi ima trgovinske pogodbe, predlog za revizijo teh pogodb. Da bi pospešila izvoz in da bi države, iz katerih uvaža, prisilila, da tudi od nje kupujejo pridelke, je albanska vlada uvedla kontingentiranje uvoza, čim se je Albanija odločila za ta sistem, je takoj pri-čila s pogajanji. Z Grčijo je že sklenila 6 mesečni trgovinski sporazum, s češkoslovaško je še v pogajanjih, ki se bodo sedaj nadaljevala v Pragi. Pogajanja z Italijo so zastala ln se ne da predvideti, kdaj bodo končana, glede na novo politiko, ki jo vod-i sedaj Albanija. Trgovinska pogajanja z inašo državo je v Beogradu vodil za Albanijo opolnomo-čeni minister Mehmed beg Konica. Podrobnosti sklenjene pogodbe še niso znane. Sedaj po sklenitvi pogodbe se razmišlja o tem, da se olajšajo plačilne transakcije. V Albaniji obstoja samo ena banka, in sicer Albanska narodna banka, ki pa je v italijanskih rokah in je doslej otežkočala na razne načine trgovino z Jugoslavijo. Zato so v italijanskih trgovskih krogih mnenja, da naj Jugoslavija o priliki sedanjih pogajanj doseže od albanske vlade dovoljenje za otvoritev podružnic naših bank v Albaniji, preko katerih naj se v bodoče izvršijo vse trgovske transakcije ker bi bil sicer vsak resen poizkus razširjenja trgovinskih poslov nemogoč. Pričakovati je, da bo Albanija pri bodočem razvoju trgovinskih poslov pokazala dobro voljo in da bo odstranila vse neupravičene ovire. Po končanih pogajanjih je voditelj albanske delegacije minister Mebmed beg Konica izjavil, da je zelo zelovoljen s sklenitvijo dopolnilnega sporazuma, s katerim se otvorja nova era v razvoju gospodarskih in političnih odnošajev med obema iržava-ma. Doslej so bile trgovinske zveze brez pomena. V bodoče naj si obe državi med seboj izmenjata čim več blaga. Poglobitev trgovinskih odnošajev je ona gospodarska politika, ki jo morajo zasledovati balkanski narodi, dokler 6e ne uresniči balkanska unija. Po mnenju Mehmed beg Konice bi bilo treba ustanoviti posebno institucijo, ki naj bi posredovala izmenjavo blaga med balkanskimi državami. Albanija ima svoče mesto v družini balkanskih narodov, in ;e zato sklenila živeti v najboljših odnošajih z vsemi balkanski-mi narodi, zlasti pa s sosedi. V zvezi s sklenitvijo te pogodbe je zanimiva vest iz Rima, ki pravi, da je italijanski uradni list objavil dekret, po kate-terem izgubi kraljeva dekret od 21. jul. 1931 glede finančne pomoči Albaniji veljavo z dnem objave. Kakor znano je Italija že dvakrat odobrila Albaniji velika posojila. Zadnje posojilo znaša 100 milijon-ov zlatih frankov, ki naj bi se izpačali v 10 letnih obrokih po 10 milijonov zlatih frankov. Pariški ^Tempsc ugotavlja, da se vsa italijanska finančna konstrukcija glede Albanije ruši. Že pri lanskem izpia-čilu obroka so nastale težkoče. Letos je Italija stavila nove pogoje, med drugim tudi pogoj, da Albanija ne sme nobeni drugi državi priznati klavzule o največjih ugolnos*'Ii na kar na AibanVa n: lio'e<. pristati. Borce Devize. Beograd. London 187.53 — 189.13, Poriz 224.65 _ 225.77, N:\work 3669.38 — 3697.64, Curih 1108.35 _ 113.85, Milan 3(50.51 do 302.91. Praga 170.23 — 171.09, Amsterdam 2303.74 — 2315.10, Berlin 1366.26 _ 1377-05, Bruseli 797.18 _ 801.12 (premiia 28.5 %>): avstrijski silingiv priv. kliringu 9.65—9.0750 (9.0750). Efekti. Beograd. Vojna škoda 298, 296.50 zaklj., za februar 291, 288 zaklj.. za marc 288.50 zaklj., 7%> investicijsko 56.50, 54-50 zaklj., 4°/o agrarne 26 — 28. 6% begluške 39.25, 38.50 zaklj., 7% Blair 36.50 zaklj.. 8°'o Blair 42 bl„ Narodna banka 3870 — 38S0. Priv. agrarna banka 235, 234 zakli. Objave »Hrepenenje« je bilm. ki je Ljubljano prijetno presenetil. Vsakdo, ki ie to delo. videl. pravi, da ta mojstrovina zasluži največjega zanimania. Petje, godba, igra in režija i=o povsod, kjer se ie ta film predvaiaL naleteli na zelo mrodne kritike. Film eo bo nadaljeval še samo dva dni. Ne zamudite! Film ZKD »Zaklad gora«, ki se predvaja v zvočnem kinu Dvoru, je dosegel obilo 'jspeha. Občinstvo je očarano od lepih naravnih posnetkkov in velenapete vsebine. Film re delo Lene Riefenstahlove. Snov je novzefa iz stare pravljice z Dolomitov. Predstave vsak dan ob 4., 7. in 9. zvečer. »Sofa« matica v Ljubljani priredi članom in prijateljem družavni večer na Silvestrov.! v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Brez vstopnine. Že zadnjič smo poročali, da prid© k nam cirkus »Charamura«. sicer še ni točno, kje bo dajal svoje predstave, vendar pa je že skoro gotovo, da v veliki dvorani na Tabori, ki je za take prireditve najbolj pripravna in ki sprejme vase največ liudi. Točen program bomo prinesli jutri, kjer bomo tudi poročali, kje se bodo dobile vstopnice v predprodaji. »Krka« priredi na Silvestrovo družabni večer pri Mikliču z zelo pestrim sporedom: nastopijo Šentjakobski pev?ki zbor, Erklavčev šramel, operni pevec Jelačin, konservatoristka Sokova, pevka Vertralova, pri klavirju prof. Lucijan škerjanec, ku-pletist in harmonikar Alojz Kokalj, znan posebno radijskim naročnikom. Na sporedu bo tudi volitev plesne kraljice. Naj ne bo Dolenjca (ke), ki se ne bi udeležil silvestrovanja >Krke«. Ponatis romana »Dva človeka«. Uredništvo >Domovine« namerava ponatisniti pravi V0S60V roman Dva človeka in prosi zato vse tiste, ki se zanj zanimaio. naj ga tako; na-roče. da se v naprej določi naklada. Knjiga bo imela 320 6trnni in bo stala za prednaroč.iike s poštnino vred 32 iDn. pozneje pa bo dražja. Interesenti naj pošljejo naročila uredništvu »Domovine« v Ljubljani, Knafljeva ulica 5/L Pri nagnjenju k maščobi, protinn. slid-kosečnosti izboljšuj? naravna »Franz Josefova« erenfVa delovanje želodca in črevesja in trnino poaneši prebavo. Obledele obleke barva v različnih barrah in plesira tovarna JOS- BE1CH. DOGODKI PO š IRNEM SVETU Knud Rasmussen, raziskovalec Eskimov Listi so objavili te dn: vest, da je umrl v najlepših letih sloviti danski raziskovalec Grenlandije Knud Rasmusen Štel je komaj 54 let, a je svoje življenje bogato izpolnil. Že s 23. letom se je udeležil tujih polarnih ekspedicij, s 30. letom pa je osnoval svojo lastno trgovinsko in raziskovalno postajo Thule v severni Grenlandiji. Od tu je štirikrat na svojo pest potoval po tej daljni, ledeni deželi, potem pa je opravil še veliko potovanje, ki ga je privedlo do severnovzhodne obale Azije. Na teh odpravah je proučeval posebno ljudstvo Eskimov, ki je bilo svetu takrat le malo znano. Postavil je teorijo, da izvira od praljudstva, ki se je iz Azije razširilo preko Arktide. Ta teorija je našla sijajno potrdilo. Da so bili Rasmussenu Eskimi tako pri srcu, ni čudno, saj je bila njegova mati sa ma Eskimka. ki se je poročila z danskim župnikom v Grenlandiji. Rasmussenov oče je bil tudi učitelj eskimskih dialektov in Rasmussen se jih je že doma tako naučil, da je naletel na svojih daljnih potovanjih samo enkrat na rod, čigar jezika ni poznal. Velike so Rasmussenove zasluge za odkritje dotlej neznanih šeg in življenjskih načinov najsevernejšega naroda na svetu. Poleg tega pa je s svojih ekspedicij prinesel domov velikansko geografsko in geološko gradivo in je med drugim n. pr. odkril, da se Grenlandija vsako leto za 20 m premakne proti zapadu, v sk'adu s slovito Wegenerjevo teorijo o premikaniu zemeljskih celin. Posebno bogata je trla žetev zadnje velike ekspedicije od 1. 1921. do 1924.. ko je Rasmussen v večnem ledu s sanmi na pasjo vprego prepotoval velikansko, na ta način ne prej ne pozneje doseženo daljavo 20.000 milj. S seboj ni imel nič drugega nego kavo in tobak, hrano za ljudi in pse pa je dobival spotoma z lovom ali pri Eskimih. Ti so ga običajno zelo prijazno sprejemali, samo en rod v Kanadi mu je pretil z orožjem, pa ga je na zadnje le pomiril. Ta rod je prava izjema med Eskimi. Čc so ti še precej zaostali, velja to za ta rod še posebe. kajti njegovo življenje je popolnoma podobno življenju človeka v kameni dobi. Živi od neprestanih bojev, krvno maščevanje mu je vrhovna zapoved, tri četrtine njegovih mož so morilci. Če se rode dekleta, jih umorijo, svoje žene pa si ugrabijo pri drugih rodovih. Drugače je na Aljaski. Tam so Eskimi, ki so l>tniki ogromnih, do 14.000 glavih čred severnih jelenov in z rednim dohodkom do 4000 dolarjev. Rasmussen je s svojih ekspedicij prinesel domov mnogo filmskih posnetkov, njegove knjige pa niso samo znanstveno natančne, temveč tudi pesniško občutene. Pisal je običajno dansko in angleško, a tudi v eskimskem jeziku in si je že s tem postaji pri narodu, ki mu je na pol pripadal, trajen spomenik. Prva inženjerka - montanistka v Ameriki Ženska, ki jo predstavlja ta slika, si je kot prva pridobila diplomo inžerjerke-: ontji-nistke v Ameriki. Fotograf jo je posnel v trenutku, ko čaka, da jo spuste v podzemski rov Spomenik Bolivarja v Parizu V francoski prestolnici bodo odkrili spomenik osvoboditelju Južne Amerike, generalu Bolivarju Knez Jusupov toži fimsko družbo Kako je končal zloglasni Rasputin, >mali oče« ruske revolucije c« podrobno opisal kir.ez Jusupov, organizator njegovega umora, v svoji senzacionalni knjigi. Pod pretvezo, da ga čaka kneginja Jusupova, je zvabil pustolovskega meniha v svoje stanovanje in mu dal v jedilnici sevrirati zastrupljenega vina. Toda sladkor, ki ga de vsebovalo vino, je .strup paliziral in Raspu-tin, ki je opazil, kaj so mu natočili, se je pojavil nenadoma pred knezom. Bolj iz strahu nego iz poguma ga je ta z obteže-vafcem za pisima česnil večkrat po glavi, toda Rasputin je stekel na cesto. Jusupov in poslanec Puriškevič sta ga zasledovala, Puriškevič ga je s strelom iz samokresa položil in a tla. Truplo so spravili do Ne ve in ga vrgli vanjo, kjer &o ga pozneje tudi našli. Znano je, da je da je družba Metro-Gold-win pred meseci spravila na trg film, ki obravnava Rasputinovo življenje i.n njegov konec. V tem filmu nastopa seveda tudi Jusupov — a pravi Jusupov je seda/i družbo v Londonu tožil, da mu je prisodila vlogo, ki jo je končno imel tudi v življenju, še bolj pa se pritožuje nad raznimi Licencami, ki si jih je privoščila izdelovateljica filma na račun zgodovinske resnice. Tako nastopa v filmu tudi kneginja Jusupova, ki trdi s svojim možem vred, da ni imela pri Rasputinovem umoru nobene vloge, niti aktivne niti pasivne. Družba se izgovarja, da gre pač za film in ne za resnico, film pa ima kako.r vsaka druga umetnost pravico, da prikaže kakšen zgodovinski dogodek drugače, nego je bil v resnici. V filmu >Rasputin« je še mnogo podrob nosti, ki se ne skladajo z resnico. Tako nastopa v filmu tudi neki veliki knez, ki je pa že 1. 1905., davno pred Rasputinovimi avanturami izgubil življenje. Jusupov se noče zadovoljiti s tem odgovorom in tako bodo morali angleški sodniki obravnavati to afero, pri kateri gre knezu v prvi vrsti menda za ogromno odškodnino. Njihova nalega pa nikakor ni lahka im zato pričakuje javnost z napetostjo, kako jo bodo rešili. mmmmmmmmmmmmmmmam Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja rajburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in vseh špecerijskih trgovinah. Pristajališče za letala na Temzi Croydon, londonsko letališče, leži predaleč od angleške prestolnice, da bi mogel v vsakem pogledu ustrezati zračno prometnim potrebam Londona. Ker pa zračni promet vedno bolj narašča, je londonski mestni svet začel študirati načrt, če ne bi kazalo zgraditi primerno letališče v notranjosti Londona na Temzi. Projekt je že gotov in ga splošno odobravajo. Letališče nameravajo zgraditi na reki, kjer je široka 300 m, v dolžini 1 km. Za ta namen bodo ta del Temze nadzidali. S tozadevnimi deli se že bavi poseben odsek. Premeteni berač Na hodniku zelo prometne pariške ceste je sedel neki vojni pohabljenec brez roke in prosil milodarov. Čez nekaj časa je prišel elegantno oblečen gospod in ga nagovoril. Berač mu je odgovoril in kmalu se je okoli njiju zbrala cela množica ljudi. Končno je odlični gospod vzkliknil: »Sramota je, da morajo ljudje kakor vi beračiti. Vsak bi vam moral dati, kolikor more!« S temi besedami je izvlekel bankovec iz žepa in ga izročil zelo očitno vojnemu pohabljencu. Ljudje, ki so stali okrog njiju, se seveda niso mogli odtegniti temu pozivu. Kmalu potem je prišla elegantna dama in stvar se je ponovila. Berač Je nato zasedel nov prostor in spet sta prišla odlični gospod in odlična gospa. Na ta način je berač vtaknil ogromne vsote v žep, dokler ni postala policija pozorna na manever trojice in jo odvedla na izpraševanje vesti. Tu se je izkazalo, da berač sploh ni vojni pohabljenec in da ima najbolj zdrave in cele ude na svetu, njegova pomagača sta bila prav tako zdrava, dasi niti od daleč ne toliko odlična. So pač še vedno metode, ki »vlečejo«.., Žena, ki je priigrala milijone Najsrečnejši igralec letošnjega leta v Monte Carlu je bila ženska, 40-letna Američanka Jane Arrinova. Ko je prišla v svoji precej nemarni obleki prvič v kazino, ni nihče postal pozoren nanjo, saj je takšnih obiskovalcev tam dosti in moški se bolj zanimajo za lepe in elegantne dame, ki ostavijo včasi celo imetje na igTalni mizi. Tudi ko je začela igrati, ji ni nihče naklonil zanimanja. Igrala je za majhne zneske, a po vsej priliki po nekem določenem sistemu, kajti pridno si je beležila neke številke v svojo beležnico in iz teh izračunavala menda barvo in številko svoje naslednje igre. še rajši je pa opazovala druge pn igri. Tem večje je bilo presenečenje, ko je začela Američanka nekega dne kar na lepem igrati za najvišje vsote. Med vsako igro je nekaj računala. In ni minila ura, ko je ležala pred njo cela gora jetonov. Vse druge igre so se ustavile, vse je stopilo gledat k njeni mizi. Ure so minevale, deset in stotisočaki so kar tako postajali last srečne igralke. In po šestih trdih urah se je podjetje vdalo; Arrinova je izpraznila njegovo blagajno. S štirimi milijoni frankov v svojem kovčegu je ostavila igralnico, bleda, toda z zmagovitim obrazom. Podjetje je seveda upalo, da bo Arrinova v naslednjih dneh še preizkušala svojo srečo in postala njena žrtev kakor premnogi, ki jih je zmaga upijanila. Toda Američanka je bila bolj zvita, že drugo jutro je odpotovala iz Morate Carla in vzela milijone s seboj. Igralnica pa se sedaj tolaži malo z zavestjo, da je Američankin uspeh privabil nove trope besnih igračev in da je takšna reklama tudi vredna svojih milijonov. --S*- Rdeči satin s perjem Velika izdržljivost in čvrsto zdravje so za smučanje ravnotako potrebni kot deske, vezi, vosek in ostali pribor. Jemljite redno vsak dan, a posebno pred izletom in za časa treninga dragoceno, okusno in lahko prebavljivo, koncentrirano hrano Ovomaltine. S tem boste dovedli v telo dovolj moči za največje napore, da potem lahko popolnoma uživate v bleščečem se sn gu in v čistem od solnca obsevanem mrzlem zimskem zraku. Dobiva se povsod. Nevarnosti zime V mrzlejši letni dobi človek v splošnem sicer ni bolj občutljiv za bolezni nego v drugih letnih časih, toda baš v našem podnebju kaže zima toliko posebnosti, da je količkaj zdravo zimsko vreme skoraj redko. Pred vsem je treba povedati, da ni nevarno samo vreme, ki ga običajno imenujejo »slabo«, temveč še nevarnejše postane lahko »lepo« vreme. Potem je treba upoštevati, da ima vsaka okolica v tem oziru svoje posebnosti, celo med mestom in deželo v istem ozemlju so velike razlike. V mestih odpravljajo sneg iz prometnih ozirov n. pr. "čim prej mogoče, a to v higienskem pogledu ni dobiček, ker veže baš snežna odeja enega najhujših sovražnikov zdravja: prah. Dežela je tu na boljšem. Iz tega sledi, da teorija o manjši nevarnosti mrzle zime ne drži brezpogojno. Takšna zima. posebno če jo označuje debela snežna odeja, je res lahko idealna glede zdravji, čeprav piha veter; čim pa ni več snega, nas napadajo z vseh strani bolezenske klice, ki so vezane na cestni prah. Kakor hitro dospejo te klice do sluznic, imajo lahko delo, da nam pokvarijo zdravje, zlasti če naletijo na manj odporen organizem. Odločilna je torej tudi občutljivost vsakega posameznik" za vremenske prilike, oziroma njeeova odpornost za bolezni. V splošnem lahko rečemo, da razsajajo bolezni najbolj v milih zimah, ki jih pri nas karakterizira najbolj deževno vreme z malo sonca. Takšno vreme je najnevarnejši zaveznik hripe, katarjev, kašlja in drugih prehladnih bolezni. je letos velika pariška moda V Odprava dvojnega zaslužkarstva v Avstriji Kakor je znano, izkušajo po vseh državah odpraviti ali vsaj omiliti brezposelnost med duševnimi delavci z odpravo tako zvanega dvojnega zaslužkarstva. Značilno je, da se lotijo reševati ta kočljivi problem najprej pri ženskah. V tem prednjačijo seveda fašistične države, kjer ima žena načelno samo tedaj pravico do dela, ce ne odjeda zaslužka nobenemu moškemu. Sedaj se je lotila tega vprašanja tudi avstrijska vlada, ki smotrno koraka po stopinjah fašizma. Izdala je načrt, ki zadeva pred"sem poročeno ženo, a pomenja za neporočene državne uradnice popoln celibat. Predvsem naglaša odredbo, da zakon o dvojnih zaslužkarjih ne zadene družin, ki imajo več kakor 3 otroke. Pač pa izgubi službo žena, katere mož prejema mesečno 340 šilingov (pribl. 3100 Din), če ima pa mož srednješolsko izobrazbo, se ta eksistenčni minimum zviša na 400 šilingov, a možu z univerzitetno izobrazbo na 460 šilingov. To velja za zakonce brez otrok. Za prvega otroka se odračuna od mesečne plače 60 šilingov, za drugega in tretjega pa po 120 šilingov. Pa tudi za starše in druge sorodnike, ki jih zakonca vzdržujeta, se odračuna po 60 šilingov. Upošteva se celo to, če zakonca podpirata drugo potrebno osebo, ki ni v sorodu. Službo bodo izgubile samo žene, ki so v državni službi ali v službi kakega fonda, ki ga upravlja država, toda samo vprimeru, da je tudi mož v državni, deželni, občinski ali kaki drugi javni službi. če ima žena pravico do pokojnine, ima mož lahko tudi nižjo plačo, vendar pa morajo znašati skupni dohodki toliko, da dosežejo zakonito določeni eksistenčni minimum. Ta določba bo stopila v veljavo 1. januarja in bo veljala za aktivne državne uradnice, ki so že poročene. Glede nadaljnjega sprejemanja poročenih žensK v državne službe pa določa odredba popolno omejitev: poroka državne uradnice se bo smatrala za prostovoljen izstop iz državne službe in bo prejeia uradnica odpravnino po službenih letih. Če abstrahiramo dejstvo, da je z vsako takole odredbo občutno prizadeto ženino stremljenje po enakopravnosti, je treba priznati, da je odredba do neke meje po-voljna, tako glede na eksistenčni minimum, kakor tudi glede na ostale v pošte v prihajajoče okoliščine. Odredba pa je kruta glede mlajših uradnic, ki se hočejo poročiti, kajti koliko je mladih mož, ki se morejo poročiti samo s pogojem, da ima tudi žena službo ali pa seveda doto, kar danes že ne prihaja v po-štev. Tako je danes mlada ženska postavljena pred odločitev: ali resignirati na zakon ali na službo. Res je, da se brez moža laže živi kakor brez kruha, toda vsaka narava se tudi ne more sprijazniti s celibatom. A kako naj preživlja uradnik-začet-nik s svojo plačo ženo in otroke, ko sam komaj životari? Tako ravnanje gotovo ne bo služilo dvigu morale. Drugi pomislek pa mora vzbuditi dejstvo, da se vrši sanacija brezposelnosti vedno le na račun žene. Tako odpravljajo povsod dvojno zaslužkarstvo s^mo s tem, da ženo vržejo na cesto. A zakaj ne bi redu- cirali tudi tiste uradnike, katerih žene imajo trgovino ali kako drugo rentabilno podjetje? In zakaj začeti pri malih? Zakaj začeti pri dvojnih zaslužkarjih, zakaj se ne bi začelo pri petkratnih in večkratnih zaslužkarjih? Mnogo več uspeha bi bilo, če bi se začelo tam, kjer je res kaj vzeti, pri takih, katerih ena sama mesečna plača bi zadostovala za preživljanje 20 družin. Tu naj bi se določil eksistenčni minimum, pa bi vse žene lahko ostale v službi. Žensko gibanje pod moškim vodstvom Tak absurd je možen seveda samo v fašistični državi. Kakor znano se je nemška ženska zveza »prostovoljno« razšla, ko je nastopil vlado Hitler. Nato je prevzela vodstvo nemških žen hitlerjanka Lidija Gott-schewski. Društva, ki so bila prej včlanjena v nemški ženski zvezi in v narodno-socialističnem ženskem pokretu, so se združila v skupno organizacijo, ki jo imenujejo Nemško žensko delo (Deutsches Frauen-werk). Nedavno pa je prevzel vodstvo Nemškega ženskega dela vladni svetnik dr. Krummacher, dosedanja voditeljica mu bo pa »stala od strani z nasvetom in delom«. Pokroviteljstvo je prevzel sam državni minister dr. Frick. Vodstvo organizacije je v Miinchenu, tajništvo pa v Berlinu. List »Deutsche Frauenkultur«, ki obravnava sodobna ženska vprašanja, prinaš;fc članek, ki jasno osvetljuje, kako zelo podcenjuje fašizem pomen ženskega dela v javnem življenju. Zlasti značilne so naslednje misli: »Trenutek je prenapolnjen z moško voljo po bojevitosti. Skoro imamo vtisk, kakor da morejo in hočejo pogrešati ženino sodelovanje in vobče uje^o stremljenje po udejstvovanju. Toda v življenju naroda ni niti enega trenutka, ki bi mogel brez škode pogrešati ženino sodelovanje, zlasti ne v času, ko se ne stremi samo za tem, da se hišo popravi, temveč da se zgradi nova od tal. To pa se more uspešno storiti samo z združenjem vseh žepkih m moških sil. Poudarjanje prednostnih pravic enega ali drugega spola je vedno zmotno. Ustvarjanje moža in žene je vedno enakovredno, čeprav je svojstvenost _ega ustvarjanja odrejena v spolni raznovrstnosti. Ta raznovrstnost je bistvena iti postane lahko koristna za rarod .samo v priznanju skupnega dela za skupni blagor.s Vodstva ženskih šol so prešla v »noske roke. v Hamburgu, kjer so z novim šolskim letom imenovali tudi na vseh dekliških šolah moške voditelje, in sicer 19 po številu. V ženskih rokah so ostala samo vodstva gospodinjskih šol. V vsej šolski upravi ni niti ene ženske več, rasi so bile prej zastopane v precejšnjem številu, ženski list »Die Frau« upravičeno pripominja k temu poročilu, da si je težko predstavljati, kako bo današnja šola izvedla svoj načrt, ki je v »smotrenem šolanju bodočih mater« — pod moškim vodstvom. ZA PULLOVERJE PllISTNA TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg 1 259 9B Ivan Albreht: \ časih se ji zdi. da je življenje samo nevšečen sen. Z roko bi potegnila čez čelo, stresla z glavo Ln bi se zavedela ■resničnosti. »Le kai je prav za prav resničnost?« se po cele ure zaman muči Ida. Lani je bila osorej veselo sedemnajstletno dekie, letos je samo še ničvredna senca. Kako je to sploh mogoče? Da, kako je mogoče? Saj vendar v njej mtriplje isto srce, ki so ga lani nemo opevali tolikeri hrepeneči in proseči pogledi. Val njenih prsi je letos še lepši in vijuga na mečih je bolj prožno vzvalovana kako* pred letom dni. Oči so enako sivomodre. nemara je njih si-jai celo za znan.ie globlji - kakor lani. vendar ji kažejo danes vse pojave v čisto drugačni luči ko nekdaj. Menda ji luči sploh ne kažejo več. Krog in krog vidi le pusto, vlažno sivino. Po njej se valjajo in gomaze spolzki plazilci, mlaskajo z lepljivimi jeziki in vneto širijo in napemaio nozdrvi. ko vdihavajo odvratni duh po razkrajam iu. Ne, ne, saj tQ ne more biti življenje OZ1C in ne podoba, ki bi si jo ustvarjalo oseminajistletno dekle. Ko odhaja Ida iz trgovine, sama sebi ne verjame tega, s čimer se je mučila vse popoldne, ves dan, vse te zadnje tedne in mesece. Gospem in gospodičnam je razkazovala kakor sen pestre čipke in liiiki najmežnejši puh voljno perilo, gospodom je pomagala izbirati sani 0'veznice in jim uslužno svetovala, kaikšen mora biti kroj trdega, kakšen mehkega ovratnika za to ali ono priliko, toda beseda ji je malone samo iz navade polzela iz ust, a misli so tavale čisto drugod. Včasih je zaslišala enakomerno udarjanje pisalnih strojev iz predela, kjer se vrste trgovske pisarne razsežnega podjetja, včasih je cula nervozni glas prvega knjigovodje, potem zopet nosljavi, vedno nekoliko pikri in vendar tako čudno pri-kupljivi smeh mladega gospoda Ervi-na, ki bo nekoč lastn;k vsega očetovega podjetja Nameščenci in name-ščenke že sedaj cenijo tehtnost te pomembne istine. Kamor stopi gospod Ervin, je vse sama živa uslužnost. Po- slovodja, fakturist, disponent Slinar, strojepiske, prodajalke, vajenci in va-jenke tekmujejo med seboj, kdo se bo bolj prikupil gospodu Ervinu. In vse trepeče pred njim. Ljudje namreč vedo, da je za slednjega uslužbenca usodno, ako pri ocenjevanju tega ali onega mladi oblastnik v razgovoru z očetom malomarno skomigne z rameni, češ: »Ta je pa bolj tako, tako.« To je že končna obsodba, obsojenec pa se v najkrajšem roku zave na cesti v trumi onih brezimnih, ki dan za dnem zaman hodijo od vrat do vrat in moledujejo za delom. Ida se ni bala take usode. Kadar je govoril gospod Ervin z njo, se je smehljal brez pikrosti. Bilo je *ako lepo, tako pravljično čudovito. Ko so spomladi prikimali prvi zvončki iz tal, se je začelo. Ervin je posvečal njej več pozornosti nego vsemu očetovemu podjetju. Kakor kraljico jo je obsul s svojo toplo ljubeznijo. Bilo je mnogo, mnogo toplih poletnih noči, bilo je lepo število prekrasnih nedeljskih popol-dnevov. ko je gorela Ida v njegovem objemu. Čudovita omotica je bilo vse to. sen iz kraljestva razkošnih čarov, sreča, ki je za kratek čas stopila na zemljo. Z vso dušo je vzljubilo dekle svojega kraljeviča, ki je bil prvi in edini v njenem srcu. Kaj bogastvo, kaj vse razkošje, ona je ljubila človeka. Pa da bi pri priči postal berač, bi bila pripravljena iti po najbold trnievi poti z njim, trpeti pomanjkanje, lakoto, žejo, vsaktero muko in celo samo smrt, tako ga je ljubila. le vzduh, kjer se je gibal Ervin, wi je bil svet, slednji še tako neznaten predmet, ki se ga je dotaknila njegova roka ali ga je tudi samo pobožal njegov pogled, ji je bil mil in drag. Kaj, če se ji družice rogajo, kaj, če jo znanci pogledujejo s spolzkim narni-gavanjem, ona ljubi in je kraljica, bo-•ginja. ki prah bedne zemlje ne seže do nje. Ona hodi po samem čistem soncu in ta, ki mu utriplje njeno srce je kralj med kralji, izvoljenec iz vrste najboljših, jedro vseh Idinih misli in utelešena vsebina vsega, kar more kdaj biti lepega v njenem življenju. Tako je ljubila Ida. Hodila je po sinjih višavah, spodaj pa se je v zamolklem šumu valilo vsakdanje življenje naprej. Nekoč se ie potem zgodilo, da je stopil Ervin. Idin sončni car. z visokega prestola prav doii v globine najpustej-še vsakdanjosti, češ: »Treba bo napraviti bilanco.« Ida se je zasme.iala, tudi Ervin sam se je smehljal, toda zdaj je že zvenel njegov smeh pikro in v ustnih kotih mu je mišičje nestrpno podrhtevalo. »Res, Ida,« je dejal. »Saj nima smisla dirjati dalje, ko sva na kraju. Oče noče nič slišati o tem. Ne vem, kdo mu je omenil. Sam mu nisem, ker sem hotel pričakati bolj ugodnega trenutka. Sicer je pa to brez pomena. Oče ve in me je prav trdo prijel. Razumela boš, da ne morem drugače, poznaš me pa tudi, da nisem umazan.« Besede so padale kakor malovredni novci na kamnito ploščo blagajniške mize. Ida je trepetala in ihtela, toda trgovsko poslovanje ne pripoznava solz kot plačilno sredstvo. »Nikar ne uganjaj komedij,« se je vznevoljiil Ervin, »saj veš, da ti to niti najmanj ne prtstoja. Pomeniva se rajši pametno. Disponent Slinar bi šel zate v ogenj, pred oltar pa še rajši. Saj je čisto ročen človek. Kaj misliš?« Ida ni mogla misliti čisto nič, Ervin pa je razpletal: »Primeren znesek ti dam seveda na roko, poleg tega pa tebi in njemu takoj po poroki povišek pri plači, pa svatbena gostija Ln tvoja oprema prideta v breme podjetja. No, ali ni to "'godno? Ti je prav? Naj bo: še šest piragffiolko Božič — v smuki Brez velikih športnih dogodkov se fe smučarska armada za praznike povsod veselila idealne smuke Drugod fe bilo živahno tudi na zelenem polju veda na manjše ploskve — so se lotili tre- Ljubljana, 26. decembra Prav za prav ni res, da je tako, toda športna rubrika kljub temu ne more beležiti nobenih večjih dogodkov. Sneg, ki je letos tako zgodaj na debelo pokril dol in breg, je nekaterim prekrižal račune, druge pa — in ti so v ogromni večini — je potegnil ven v božjo naravo kjer so se za minule praznike lahko po mili volji navžili zimskega veselja. Na tisoče jih je bilo, ki so te dni hiteli za belim blagoslovom, na tisoče jih je bilo, ki so te dni uživali lepote smučarskega športa, toda o vseh teh bo za zdaj pisala samo še dnevna kronika Smučarji-tekmovalci, naša smučarska elita, ki jo čaka letos — če se vremenarji nc premislijo — bogat in težak spored, pa se na vseh straneh pripravlja za svoje nastope. Planica, Pokljuka, okolica Ljubljane, razne terene so si izbrali za treninge in če kdaj, letos lahko z gotovostjo računamo, da bo imel JZSS najlepše uspehe s svojimi trenerji. V znamenju treningov je minilo preteklih 14 dni snega, zdaj pa se pričnejo tekmovanja. Od klubskih in med-klubskih tja do državnega prvenstva za Svečnico! Prav tako kot smučarji — omejeni se- ninga tudi drsalci in igralci hockeva, ki jih tudi že po Novem letu čaka tekmovalna sezona. Sankači so na Pohorju že začeli. Nogometaši in ostali ljubitelji zelenih igrišč so morali ostati doma ali pa se pomešati med zimske. Sicer pa je enaka usoda zadela še večja nogometna središča; zanimivo je, da letos celo Praga za Božič ni imela nobene nogometne prireditve. Zato pa so bile drugod zanimive nogometne prireditve, ki jih podrobno navajamo nižje. Po dolgih letih je b'l letošnji Božič res bel. po dolgem je bil takšen, da je naša smučarska armada lahko manifestirala za svojo panogo in dala praznikom vse drugačno sliko kot smo je bili vajeni dozdaj. Se večja pa je razlika od onih polpreteklih zim, ko se je po prvem snegu — razen šolske dece in nekaj tucatov pionirjev smučarstva, ki so vriskaje uživali njegove čare — vse zavilo v kožuhe in prečepelo dolge zimske mesece za pečjo. Letošnji Božič je temeljito obračunal s to staro navado m pokazal, da je zima prav tako lepa kot poletje in jo človek prav tako lahko uživa sredi njenega naročja —• brez peči in kožuha! Klubska tekma SK Kamnika Kamnik, 25. decembra. Zrmskosportna sezona je tudi v Kamniku v največjem razmahu iu agilni SK Kamnik je že za nedeljo, 24. t. m.organiziral klubsko tekmo na 10 km dolgi progi. Ker eo imeli kamniški športniki za seboj že dalj&i trening, se je obetala zanimiva in napeta borba za prva mesta. Tudi med tekmovalci je bilo zanimanje za tekme izredno veliko, kar kaže zlasti številna udeležba. Tekmovalo je 16 smučarjev, ostali pa so se žrtvovali za markiranje proge in vodstvo tekme. Start je bil pred Gjurinovo brivnicona Klancu, proga pa je šla preko žal in Poljan na Milji vrh in na Tunjiško mlako, odtod pa po precejšnjem vzponu na Stokiik in za zidom smodnišnice na Zale in dalje na Klanec, kjer je bil tudi cilj. Vsa proga je bila dolga okrog 10 km in je bila dobro izvožena, da so imeli tekmovalci prav lepo i zglajen tir. Tekmova-ci so odšli iz starta ob 9. ln kmalu po 10. se je pojavil že prvi tekmovalec na cilju, kjer je bilo zbrano lepo število občinstva. Vodja tekme je bil predsednik SK Kamnika Ferdo šmuc. Rezuitat tekmovanja je prinesel majhno presenečenje: na prvo mesto se je plasiral mladi Adolf Ravnik v času 59.03 pred klubskim prvakom Sveiičičem ki je potreboval za progo 1:00.1. Tretje mesto je (pripadlo Karlu Freslu, ki je vozil 1:00.2. Sledijo Miloš Levičnik, Franc Seršen itd. Doseženi rezultati so prav dobri in uspehi posameznih tekmovalcev nam dajejo prijetno nado, da bo ime SK Kamnika tudi v bodoče uspešno zastopano na smuških tekmah. Za tekmovalce je bila nedeljska tekma prav dobra preizkušnja. SK Kamnik stoji sedaj pred tekmami v smuških skokih za prehodni pokal kluba, ki ga brani Franc Palme. Kamniški športniki so že prejšnji teden pripravili skakalnico, na kateri prav pridno trenirajo. Kamniške planine so imele v božičnih praznikih mnogo obiskovalcev. Kljub temu, da je tudi v dolinah dovolj snega, je odšlo mnogo smučarjev na Krvavec in na Veliko planino, kjer so imeli zlasti v ponedeljek krasen solnčni dan in ugodno smuko. Kamniška simnška armada pa je s smučmi zavzela vse vzpetine okrog Kamnika, večje družbe pa so tudi odšle na Gozd, kjer so znani in zelo ugodni tereni za smučanje. Med našimi smučarji bi morali delati, da se izražajo slovansko a ne nemško. Koliko težav dela streme, kako lahko ee reče bin-dunga ali vezava, vsi naii smučarji vozijo, diiei smučar samo smuča, vozi pa konj ali avto, in vozijo celo >šus«, mesto da bi smučali v smuku. Zdaj nam bodo knjige in smuške šole pomagale uvajati skijanje, da se bodo maši bloški 6mu6arji obrnili v grobu. Vsi oni, ki jim ie naše izrazoslovje pri srcu, vsi oni, ki čuvajo z ljubeznijo vsj, kar je pristnega, narodnega zraslo med nami, naj pomed?'jo v koš vse, kar je tako neokusno, s pavjim perjem spravljenega v promet, za nas ne sme obstojati ne Ski, ne Jmgoski, pa najsi je to knjiga aJi šola! Kaše športne organizacije bodo poskrbeli po svoje za to. naša športna javnost r>a naj ooskrbi po svoje- J. O. Ski, jugoski in slično Čudni ljudje smo Slovenci. Za lovom za dobičkom ali pa zaradi skrajna površnosti gremo mirno preko vseh narodnih svojin in se odenemo s tujim perjem, četudi je manj vredno. Dobili smo knjigo »Skic, smučarsko šolo iugoski. še nekaj takih, pa bomo začeli tudi mi izpodrivnti naše narodno izrazoslovje za smuški šport, ne glede na to, da smo Slo; venci eden izmed onih treh narodov, ki imajo svoj lastni izraz za smuči in da ima sm ičaretvo v našem narodu zgodovino, kot jo nima v vf^i Evropi, z izjemo severnih držav. In to danes, ko je naša vojska osvojila izraz smuči mesto ski in ko se ustanavlja nebroi smučarskih klubov od Bitolja na do Podgorice. smučarskih, ne skijaškihi V Beogradu in Srbiji smučajo. Slovenci počenjamo ski jati. Sankaška tekma na Pohorju Maribor, 26. decembra Na tradicijonalni progi od Ruške koče do Ruš so se vršile danes dobro obiskane sankaške tekme, na katerih je startalo nad 30 tekmovalcev. Doseženi časi so z ozirom na snežne razmere odlični in je bil rekord na tej progi zboljšan za celih pet minut. Prireditelju mariborskemu Maratonu sta pomagala še ruška podružnica SPD in Sokol Ruše. Doseženi rezultati so bili naslednji: Posamezno: I. Jamnikar (SPD Ruše) 13:53, 2. Kramar (SPD Ruše) 14:45, 3. Pečar (Sokol Ruše) 15:13, 4. Stani (Sokol Ruše) 15:44, 5. Maurič (Sokol Ruše) 15:54, 6. Titzner (Maraton) 16:05, 7. Musnik (Rapid Maribor) 16:10. 8. Doki (Sokol Ruše) 17:13, 9. Borovnik (SPD Ruše) 17:42, 10. Sojič (Maraton) 17:56. V dvoje: 1. Sket-Dolinšek (Sokol Ruše) 16:42, 2. Strucl-Verbošt (Maraton) 18:40. 3. Rojc-Orel (Maraton) 22:16. Božični nogometni spored Zagreb: Božični turnir: Gradjanski : reprezentanca I. razreda 1 : 1 (0 : 0) Li-gaš ni pokazal najboljše igre in je šele prav pred koncem zabil svoj zmagonosni gol. V vratih reprezentance je igral Mi-helčič, ki je še zmirom mojster v svoji stroki. Amsterdam: BSK (Beograd): Ajax 2 : 2 (0 : 1). BSK je že vodil z 2 : 1, kar si je zasigural s premočno igro v drugem polčasu. Gledalcev je bilo 10.000. BSK igra v Holandiji še tri tekme, kot zadnjo revanž z Aajaxom za pokal tamkajšnjega jugoslo-venskega generalnega konzula. Dunaj: Rapid : FC Szeged 8 : 3 (4 : 1), WAC : Favoritner SK 10 : 5 (2 : 4). Curih: Grashoppers : FC Basel 3 : 0, Concordm (Basel) : CC Ziirich 2 : 1, Young Fello\vs (Curih) : Nordstern (Basel) 2 : 1, FC Bern : FC Locarno 5:3. Rim: Ambrosiana : Turin 0 : 0, Floren-ca : Padova 3 : 0, Juventus : Lazio 2 : 2, Roma : Alessandria 5 : 1, Brescia : Trieste 1 : 0, Ca sle : Livorno 4 : 4, Napolj : Milan 1 : 0, Pro Vercelli : Bologna 2 : 0. Alžir: Austria (Dunaj) : Racing Universi-tare 12 : 0, Austria (Dunaj) : Slavia (Praga) 3 : 3 (0 : 2). Slavia (Praga) : Gallia 3 : 1 (2 : 1), Viktorija - Žižkov (Praga) : Gallia 5 : 1 (1 : 0). Oran: AdmJra (Dunaj) : Orana 5 : 4 (3 : 1) in 4 : 0 (1 : 0); Viktorija Žižkov (Praga) : SMO Oran 1 : 0. Casablanca: Ujpest (Budimpešta) : Racing C. Maroquin 7 : 0 (2 : G). Malta: Viktorija (Plzen) : Repr. Malte 5 : 1 (4 : 1). Antibes: Viktorija (Plzen) : 01impique 3:1 Atene: Sportklub (Dunaj) : Etnikos 2 : 0 (0 : 0), III. okraj (Budimpešta) : Pana-tenaikos 2 : 2 (0 : 2). Lissbona: Vienna (Dunaj) : SC Lissbon« 2 : 1 (1 : 1), Vienna (Dunaj) : Bensico 1 : 1 (0 : 1) Barcelona: FC Barcelona : Donau (Dunaj) 4 : 2 (2 : 1). Genova: SC Bocskav (Budimpešta) : Komb. moštvo Genove 5 : 3 (3 : 1). Mantova: Phobus (Budimpešte) : US Mantua 3 : 3 (2 : 2). Reggio Calabria: FC Wien : Catania 1 : 1, FC Wien : FC Reggio 2 : 2 (2 : 1). Strasbourg: Libertas (Dunaj) : FC Kol-mar 4 : 0 (2 : 0), Libertas (Dunaj) : SK Dombesle 7 : 0 (3 : 0). Mannheim: Hungaria (Budimpešta) : Repr. Mannheima 2 : 0 (2 : 0). Toulon sur Mer: \Vacker (Dunaj) : Tou-lon 6 : 0 (4 : 0). Lille: 01impique : \Vacker (Dunaj) 4 : 2 (1 : 1) Bordeau*: Hakoah (Dunaj) : Repr. Bor-deauxa 5 : 1 (3 : 0). Mladina na skakalnici Da se olajša izbira in vzgoja dobrih ska-kačev že v otroških letih, bo vodil norveški trener Bjorn Jahr na mali provizorični skakalnici blizu naše skakalnice na Moste-cu, trening otrok in mladine od 12. leta dalje. Kdor ima veselje za skoke, naj pride danes v sredo ob pol 10. na skakalnico; trening j« brezplačen, pogoj je, da zna smučati, imeti mora navadne smučke. Najboljši trije skakaši bodo ob koncu tečaja nagrajeni. Trening bo dnevno dopoldne do 1. januarja. Dnevno popoldne ob 3. uri bo trening že izvežbanih skakačev na Mostecu. Za ta trening velja vse isto, kot je bilo že objavljeno. Pravico udeležbe imajo čkni sa-veznih klubov. Trening bo v Ljubljani do 1. januarja 1934. MZSP (službeno). Seja upravnega odbora v petek 29. t. m. ob 20. v Aljaževi sobi hotela Orei. — Izpiti za sodnike bodo v Mariboru v petek 5. I. 1934 v Aljaževi sobi hotela Orel, in sicer za priglašen-ce s koroške proge ob 15., za priglašence iz Celja in Ptuja ob 16. Priglasijo naj se kandidati z najmanj 25 leti, ki morajo obvladati tvarino sodniškega pravilnika. Vsak kandidat mora imeti vse pravilnike, ki jih dobi pri podsavezu za ceno 45 Din. Zaradi praznikov dne 5. in 6. se udeleženci lahko udeležijo dvodnevnega smučarskega izleta na Pohorje. — Dne 7. I. 1934 je klubski smučarski dan; opozarjajo se člani, da vpošljejo razpise svojih tekem. Pri tekmah morajo sodelovati sa-vezni sodniki; če jih člani nimajo, naj jih zahtevajo od podsaveza proti predhodni predložitvi določene takse. — Dne 14. I. 1934 bo hockev tekma pri Treh ribnikih v Mariboru med moštvom Kastner & Oehlerja iz Gradca in Ilirije iz Ljubljane. — Dne 21. I. 1934 bo motoskijoring in skijoring na vežbališču v Teznem pri Ala-riboru, dopoldne pa propagandna vožnja in jahanje po mestu. Za MZSP bodo v vodstvu prireditve: Parma, Aljančič, Go-lubovič in Vetrih. Prijave za to prvo prireditev v Mariboru sprejema do 13. I. Cre-pinko Oton, Maribor, Meljska c. 2. — Tečaj za savezne učitelje na Krvavcu od 6. do 18. I.; prijave do 1. I. na JZSS. Dosedaj prijavljeni: Vezjak Viljem in Korbar Vladimir. Tečaj za tekmovalce pri Senjor-jevem domu od 8. do 18. I.; prijave do 1. I. na MZSP. — Kot nov član se je prijavil pododbor združenja rezervnih oficirjev in ratnikov v Mariboru. — Člani se opozarjajo, da nemudoma vpošljejo tekmovalne legitimacije v podaljšanje. Pisarna MZSP je v Mariboru. Kolodvorska ulica L Mariborski smučarski klub ima v sezoni 1933/34 stalne smučarske tečaje pri Pohorskem domu na Pohorju, v penzijj Brezje iPirkhof), žel. postaja Guštanj—Kotle in v Rogaški Slatini (od januarja dalje). Razpis klubske smučarske tekme na daljavo dne 7. 1. 1934 pri Ruški koči na Pohorju za senlorje 16 km, za juniorje (do 18 let) 8 km. Prijavnina Din 5.— do 5. 1. 1934. tednov dopusta, izrednega seveda, rednega dobita potem še posebej.« Ida je omahnila in se krčevito oklenila Ervina: »Ali je to — ljubezen, ti moj edini?« Mladi gospod jo je pobožal po laseh Ln jo pohvalil, češ, da je že v naprej vedel, kako je pametna in razumna. Lahko se zanese, da ji ne bo nikoli žal svoje uvidevnosti. Mladenka ni niti razumela, kaj Ervin govori. Stala je pred njim zdaj kakor prikovana sužnja s povešeno glavo in sklenjenimi roka/mi. Ervin ji je položil v torbico večji znesek gotovine in se poslovil. To je bilo pred nekaj tedni. Poslej je živela kakor v omotičnih prividih. Slokokraki disponent Slinar se ji je prijazno priklanjal in jo včasih tudi spremljal do doma. Gospod Ervin je želel, da bi Ida iin Slinar pod božičnim drevescem praznovala zaroko, zato je bila mladenka to zadnje popoldne tako vsa iz sebe. Zvečer pa se je z malenkostnim izgovorom izmuznila iz trgovine, češ, da se tako-j vrne. Jela je tavati po ulicah. S stolpov so vabili božični zvonovi, tu in tam se je oglašalo petje, iz beznic zamolklo vreščanje izgubljencev. Včasih je šinila mimo Ide senca blodnice, ki je slutila tekmovalko in jo je ošinila z nevoščljivim pogledom. Ida je tavala dolgo, ko se ji končno zazdi, da jo zasledujejo moški koraki. Ozre se in vzdrhti: To je Slinar! Nehote obstane in -počaka. V ponošeno suknjo zavit moški pride za njo. »Kam pa, deklic?« »Zaroko grem obhajat,« se loti mladenke obupna prešernost. »Greva skupaj?« In gresta-- Ko se Ida po prazniku vrne v trgovino, jo premoti Ervin z nevšečnim, a veščim pogledom. »Gospodična,« jo pokliče v pisarno, kjer čaka Slinar, »gospod disponent me je naprosil, da —« »Res sem bil tako predrzen.« zastoka Slinar iin suče v rokah kričeč velik šopek. »Prosim, gospoda, prosim,« se smeje Ida in zmede celo vedno prisotnega gospoda Ervina, ki komaj pove, da prosi Slinar Idine roke. »Je na razpolago.« se pikro zasmeje dekle. »Želite desno ali levo?« Ko disponent SMnar ves blažen po-drhteva. vzame Ida iz torbice lW5en zavojček sladkorčkov, ponudi Brvmu ln vzame tudi sama. »Midva oa.« se vročično zasmeje Slinarju, »bova imela še itak dovolj sladkosti.« Nato začno kramljati. Ida ponudi Er-vinu še drugič m tretjič in vzame vselej tudi sama, le Slinarja odpravi vselej s pripombo, da bosta imela še dovolj sladkosti. Preden je razgovor pri kraju Ida zavije oči in omahne, Ervin se brez moči zgrudi na pisalno mizo, Slinar pa začne klicati na pomoč. Mahoma je vse obširno podjetje pokonci, telefon brni, zdravniki hite skupaj. a najdejo mesto gospoda Ervina in brhke prodajalke Ide samo mrtvo moško in žensko truplo. Že v osmih slučajih se ni izplačala nezgodna zavarovalnina, ker so bili naročniki v za* ostanku s plačilom naročnine. Tudi '.a Vas -varovanje pri zavarovat niči »TRIGLAV« ni v veljavi, če 6e niste nakazali denarja za tekoči zadnji kvartal. Končno! Aparat, ki združuje vse odlike, ki jih zahtevajo: moderna oprema, odlična kvaliteta, visoka selektivnost, idealno lep zvok, nizka cena in 12mesečno odplačilo! Obrnite se na naše zastopnike. ZASTOPSTVO „RADIO", r. z. z o. z. v LJUBLJANI Telefon št. 3190 MIKLOŠIČEVA CESTA 7 Telefon št. 3190 Tekmuje se za naslov klubskega prvaka za 1934. Darila častna in praktična. Vodstvo tekme: predsednik Parma Bruno, tehnični vodja: Vetrih Fran jo, starter: Laznička Pepo, časomerilec na startu: Vidic Julij, časomerilca na cilju: Jakše Janko in Vidic Julij, sodnik: Pirnat Ignac, zapisnikarja: Ferenc Krista in Cerin Tonček. Prijave sprejema MSK — trgovina Šport — Stoječ, Maribor, Trg svobode. Istočasno izvede klubsko tekmo SK železničar, Maribor. SK Ilirija (hazenska sekcija). Današnjega treninga v telovadnici ne bo. Prihodnji gimnastični trening bo objavljen pravočasno. V soboto običajni croas-country trening. Opozarjamo vse članice na pravočasno poravnavo članarine. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 18.30 morajo biti v kleti Emone sledeči: Starec, Hasl, Bertoncelj I. in n., Zemljak, Makovec, Boncelj, šlamberger, Er-man, Jež, Jug II. m Pišek I. Odbor »Teka uedinjenja«. Danes ob 20. v tajništvu kluba važna seja. Prisotnost vseh gospodov odbornikov potrebna. — Predsednik. Ljubljanske športnike prijazno vabimo na silvestrovanje, ki bo letos v vseh prostorih Kazine. Ta večer naj nas združi v prijetni zabavi in smehu. Pozabimo enkrat na leto, kar nas deli, in bodimo eni v dobrih mislih. Odbor Silvestra v Kazini. akvaristove torbe O prazgodovini vodožttja Ko se je naša zemlja začela, še ni bilo na njej življenja. Po naziranju učenjakov Kanta in Laplasa je bil ves sedanji solnčni sistem združen v žarečo plinasto kroglo, ki se je z velikansko hitrostjo vrtela okoli svoje osi. Krogla je bila na tečajih sploščena, ob ravniku so se pa nakopičile mase, ki so se ločile od nje, hitele v vsemirje in začele krožiti okoli svoje matice, okoli soLnca. Na ta način so nastali planeti našega solnca. V trenutsu, ko se je ločila tedaj žareča masa naše zemlje od solnca, se je začela njena zgodovina, ki je podeljena na 4 glavne dobe, na arhajsko, paleozojsko, mezozojsko in kenozojsko dobo, to je na pravek, na stari, srednji in novejši vek. Ko se je zemlja počasi ohladila, se je začelo porajati življenje v tedanjih morjih. V zgornjih plasteh arhajske dobe so dobili okamenine mreževcev, ki spadajo v praživalce, raznih spužv, črvov, rakov, mehkužcev in polžev. Druga doba je paleozojska doba, ki je razdeljena v 5 tvorb, ia to v kambrijsko, silursKO, devonsko, karbonsko in permsko tvorbo. V kambrijski dobi opažamo okamenine trilobitov, ki spadajo med rake praskrluparje. Oglavje in zadek jim je ščitil okleip, ostali del trupla z obročki je pa podoben debelemu vijaku, razdeljenemu po treh podolžnih zprezah na tri dele. Izkopanine okamenin te tvorbe nam nadalje pokazuoejo ramenonožce, ki nas spominjajo školjk, samo da so se pritrjevali na morsko dno. Njih potomka je na primer jeziKovka, ki se nam vidi kakor školjka na daljši cevki, katere konec je zasidran na morskem dnu. Silurska tvorba te dobe ima zelo mnogo okamenin. Tedaj so živeli raki velikani. 2 metra dolgi. Njih potomec je n. pr. ostvar. Oglavje je v zaokroženem širšem, ostalo truplo pa v ožjem oklepu. Tudi morskih ježkov je bilo tddaj mnogo vrst in veliko število slavonoicev. Glavonožci so bili po obliki svojih lupin podobni pol. žem, kaicor n. pr. navtll ln premoroiec. Potomec pradavnih glavonožcev silurskih morja je n. pr. brodnik (Nautilus pompi. lius), ki živi v Tihem oceanu. Iz gornjih plasti silurske tvorile so izkopali okamenine najstarejših rib, ki so se v poedi-nostih vnanjosti in notranjosti razlikovale od današnjih, to pa zaradi tega, ke-so bile šele v začetni fazi svojeza razvoja in ker so živele v drugih okoliščinah, kakor so n. pr. dandanes (klima, toplota, sovražniki itd.). V devonski tvorbi vidimo ribe ščitarice ki so se dobro varovale pred svojimi neštetimi sovražnisi s ščitom na sprednjem delu telesa, rep so jim pa pokrivale močne luske. Tudi ribe pljučarice, ki so imele samo dva para plavuti, opažamo v oka. meninah te tvorbe. Njih potomec je n. pr. baramuda ali rogozob, ki živi v avstralskih rekah in ki si napravi za časa suže blatno lupino, kjer čaka v (globokem snu na deževje. Plavuti so na debelejših nogam podobnih končinah, rep je pa zašiljen. Glava je po vnanjosti napol žabja napol kuščerjeva, život pa podolgovat z velikimi luskami. V gobcu ima ostre, zašiljene zobe. Tudi ribe hrustančnice, kakor n. pr. velikanski somi, skati in skle-noluskavke, prednice sedanjih jesetrov, j-o oživljale devonska morja. V karbonski ali premogovni tvorbi, ki Jo imenujemo tako po izogljenelih rastlinah tedanjega časa, so živeli razni repa-sti krkoni, kakor n. pr. ščitoglavci z oklepi na glavi in koščenimi luskami po telesu. Ti so najstarejši vretenčarji z dve ma paroma inog. 'Iz te dobe pozna.mo izmed ostalih živali veliko žuželko, podobno kačjemu pastirju, ki je jadrala po zraku s kriloma, ki sta merila v razpetem stanju 70 cm. Iz permske tvorbe nam je zemska skorja ohranila tudi okostja pTvih plazilcev. Potomec teh plazilcev je haterija, ki ima na čelu tretje oko in klinasto zobovje. Kakor vidimo, je bila zlasti paleozojska doba zelo produktivna. Pojavile so se razne živali, često velikanskih dimenzij, o:l katerih so se le poedine vrste v delno iz-premenjeni obliki ohranile in se prilagodile današnjim prilikam na zemlji. V tej nedognano dolgi dobi so se jjojavile v začetnih tvorbah živali, ki so za časa zadnjih tvorb izumrle. V paieozojski dobi nedospel razvoj živalstva do prvih četvero. nožnih plazilcev, mezozojski in kenozojski dobi je pa stvarstvo prepustilo, da porajata bitja višjih stopanj, namreč ptice in sesalce. o .<>. Repertoar NARODNEGA GLFT>AM«CA V LJFBLJ\ NI DRAMA. Za?etek ob 20. ^»da. 27.: Zaprto. Četrtek. 28.: Tartuff?. Sreda. Petek, 29.: Praznik cvMofih češenj. B. Sobota. 20.: Turške kumare. Znatno znižane cene od 5 do 14 Din. OPERA. Za?etek ob 20. Sr^da, 27.: Zarprto. C-tvek, 28-: Pikova dama. Četrtek. Petek, 29.: 01 - 01 Začarani ptič. A. Sobota, 30.: Boheme. Gostovanje gdč. Anite Mezatove Izven. * Ljubljanska drama. Abonente reda Sreda opozarjamo, da bodo imeli v tekočem tednu zaradi p-aznikov izjemno predstavo v četrtek. Uprizori ei Molierov sTartuffe«. Ljubljanska opera Gdč. Anita Mezetova. ki je dobila poleti na Dunaju pri mednarodnem pevskem tekmovanju eno prvih nagrad, bo gostovala v sobr%o 30. t. ni. v operi >Bo-hemer. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" TEDEN DNI FILMA Schmidt poje v novem filmu Dunaj, 20. decembra. Ondan sta prišli dve mladi dami v trgovino z gramofonskimi ploščami: »Prosim ali imate ploščo iz Schmidtovega zvočnega filma »Pesem sveta«? — Na žalost, gospodični. popolnoma smo razprodani s Schmid-tom, toda v nekaj dneh ... Tako in podobno je moralo slišati te dni mnogo mladih damic. Vsem tem v tolažbo, vsem onim. ii so Pesmi sveta že s te, pa v veselje, bodi povedano, da bo »Pesem sveta« kmalu obledela, kajti na vidiku je nekaj še lepšega, še melodioznejšega. Drugi film s Schmidtoin je gotov. Ravnokar so imnr-ali še zunanje posnetke ob francoski nec. Scena pokvarjena. Žica je bila nekje prekinjena. Znova prično. Ko zopet pridejo do mesta, kjer zapoje gramofon — zopet nič! Mojster Osswald že besni, njegov glas že pojema v hripavosti. Tretjič — los! Zopet ne gre. Ali je »tonmajster« znorel v svoji kabini ali kaj, besni režiser. Kaj takega še ni doživel! — Tonmajster pride iz svoje utice pa pove čisto mirno: kako pa naj vem, kdaj naj sprožim, ko mi ne daste signala. No, ko so se domenili zaradi signala in ko je soditi, da bo to pot šlo, se pa Schmidtu zatakne besedilo in — konec. Toda sedaj se nihče več ne razburja. Szakall vpraša, če se sme prihodnjič on zmo- obali. V ateljeju so pa že davno napravili piko. Obljubil sem bil in ker obljuba dolg dela, evo nekaj slik iz ateljeja. Eno že vidite tu najbolje reproducirano: Mladi pevec Karlo (Schmidt) in njegov dobri manager Bepo (Szakall) sta v hotelski sobi, ko prihrumi njun sosed in razburjeno očita Karlu, da nikakor ne vzdrži več, venomer poslušati odsekane glasove (Karlo namreč vadi skale), češ, da se on tudi nekaj na glasbo razume, saj je vedno z najboljšimi muzikanti bridge igral, toda kaj takega še ni slišal. »Ko bi znali tako peti kakor Karlo Kordini, a, to bi bilo kaj drugega! Pridite v mojo sobo. tam boste kaj slišali!« Kcrlo mu sledi in nervozni sosed mu zaigra njegovo lastno ploščo, katero Karlo prepoje v nezaslišano začudenje soseda. Ali ie bil halo pri tej sceni! Toda ne tak. kakršnega si vi predstavljate. Preden so se zedinili zaradi besedila, vam je bilo od sile besednih dvobojev. Še dobrodušni in dobro zalit a ta Szoke so se malo razburili. (Namreč zaradi take predrznosti hotelskega gosta, da prihrumi kar nenajavljen v sobo!) Ko so se duhovi pomirili so pričeli. Ko priigraio do sredine scene kjer mora zaigrati plošča — molk in tudi ko- titi. Petič: — mirno! Hupa, sinhronski klo-potec, scena št. 105 ponovitev — snimanje! Vse gre v redu in bi to pot tudi šlo. da ni na tri četrtine scene — zmanjkalo materi-jala. Pa je šlo celo popoldne v zgubo zaradi nepredvidenih zaprek, recimo, zaradi ateljejskega škrata. Z avtomobilom so »e tudi vozili po ateljeju, pa še kako imenitno! Kar brez bencina in brez motorja je šlo. Dva možaka sta zagrabila zadaj za karoserijo in jo ru-kala in tresla, da bo v filmu videti, kakor da voz v resnici poskakuje čez grabenčke tam ob francoski obali... A jaz vam ne maram pokvariti iluzije. — Zadnji dan 6ni-manja so se komparzi že od ranega jutra gnetli po ložah in sedežih gledališča, ki je bilo zgrajeno v ateljeju. Prišel sem ob petih popoldne, pa sem prišel še vedno uro prezgodaj k predstavi. Ko so se vse domenili in pripravili, so pa kar hitro opravili. Mu-ziko je napisal H. May, zelo ljubko in melodiozno. Valček »\Venn du jung bist, gehort dir die Welt« bo šel vsakomur takoj v ušesa. Prav teko tango in melodramski vložki. Premiera bo februarja na Dunaju. Torej dva nova »šlagerja« na vidiku. Dr. M. F. Božični spomini filmskih zvezdnikov Božični prazniki prazniki otrok in spominov na otroška leta. Vsak izmed nas ima svoje l^pe spomine na čas, ko je 6 pobožnim hrepenenjem čakal na veliki dan, na božič. N?kai skrivnostnega ;e v teh praznikih. Filmski igralci in igralke kaj radi pri-©brujejo svoje spomine na leta detinstva- Viktor de Kowa pravi, da raj ie najbolj v spomirvu ostala nastopna dogodbica, ki io sam pripoveduje tako-le: sKo sem bil des^t let star. 6em bil kadet. Poletr te nesreče sem bil še zelo kratkoviden in srni moral nositi naočnike. Po strogih predpisih smo sm°li nositi naočnike samo čez teden, za prazmke in nedelje so pa bili predpisani ščipalniki. Za božične praznike sem šel na dopust. &e danes se živo spomininm prestrašenega pogleda svojih staršev, ko so me zagledali vsega poli-kane>ga. s svetlimi gumbi, kratko ostriženega. s štrlečimi ušesi in s ponosnimi ščipalniki na nosu Pravi izlikan in z vsemi poma-dami namazani bodoči g^n^ral-« Willv Fritseh pravi: >Moj naileoši spomin na božične praznike je holandsko kolo. Takrat še niso bila kolesa taka kakor dnnes. To "ra ie bilo muke pri v^žbaniu. V slabem vremenu so se glavne vaie vršile v sobi. Pohištvo tedanjega čas a menda ni bilo tako trdno graj-mo kakor danes Sledovi moiih sobnih vežb eo se poznali povsod, na'boli pa na tistem delu telesa, ki pri takih vežbah mnogo trpi.« Kari Ludwig Diel >Nekoč za božič po me nadobudnega dečka povedli starši v gledališče k otroški predstavi. Tj s^m v kralji*atvu pravliic občudoval lepega in junaškega nrinca. Moje navdušenje je bilo tako veliko, da sem že takrat sklenil postati gledališki igralec. Ne samo princ, tudi leipa plesalka me ie zanimala, tako da sem se glasno in razločno obrnil na očeta z vprašanjem: .Očka, ali poznaš to damo?' To moie vprašanie ie pozneje postala krilatica na univerzi in moj očka je imel precej neprijetnosti zaradi tega.« Dolly Haasova se hvali, da je bila v desetem letu prava vir-tuozinja na trompeto Sicer ta trompeta ni bila prava, nego je Dollv položila roke pr-^d usta in posnemala glas trompete tako natančno in dobro, ko je nekoč prevarila še učiteljico. Ko io je učiteljica slišala, kako trobi, se fe pognala za njo in ji hotela vzeti trompeto- Ko pa je videla, da so bili ti glasovi le umetno ustvarjeni, s1 je morala samo smejati. »Za božič sem si izposodila.« nravi zvezdnica, »vse stanovalce nas? hiše. Po dvoriščj in stopnišču sem trobila tako. da je bilo vse na nogah. Vsak mi ie dal kakšen dar. nekateri sadia in bonbonov, drugi celo denar. Za denar sem nakupila darov za domač-* in sem bila prav ponosna na to. kar sem sama zaslužila. T roben tati znam še danes.« Willy Forst »Ko mi je bilo deset let, sem za božič šel z očetom prvič v gledališče k popoldanski predstavi. Igrala se je baš neka vesela Nestroyeva reč Vso pot od doma sem kar divjal od veselja. Hodil sploh nisem ampak skakal iakor kako žrebe, ki ne zna držati koraka Med predstavo je moje navdušenje doseglo vrhunec. Ko je igralec na odru vprašal, kje je neka oseba, sem takoj skočil na noge in mu povedal: »Skozi vrata je šel«. Ta moja prva prostovoljno neprostovoljna vloga je pri gledalcih vzbudila toliko smeha in odobravanja, da smem ta prizor šteti med svoje prve velike uspehe.« Olga Oehova ie do svojega desetega leta trdno verovala v božičnega moža. »Komaj smo otroci čakali, kdaj pride. S strahom smo pričakovali trenutka. ko se prikaže ta sveti mož in prijatelj otrok. Nekoč za božič, ko je bilo že vse pripravljeno za sprejem, so me iz nekega vzroka poslali v kuhinjo. Ko sem odprla vrata, sem zagledala, kako je naša kuharica našega slugo pripravljala za božičnega moža. Od tega dne sem bila prevarana za prvo iluzijo.« Lulse Ullrichova »Za božič se je pri nas vedno predvajala neka igra, v kateri so nastopil' sv. Trije kralji. Jaz sem bila tudi med njimi. Zdi se mi, da sem igrala kralja Balteža-ia. Hodila sem vedno v sredi in sem se strašno bala, da ne stopim kralju Mihi na lep" vlečko. Kljub temu, da sem imela lepo obleko iz prekrasne spalne oolekc svoje stare učiteljice in na glavi zlato papViato krono, nisem bila srečna. Kralj Gašper bi bila rada. On je zamorec in se ie smel pobarvati z rjavo barvo, kar mi ie bilo silno všeč. Szoke Szakall pravi, da se ničesar ne spominja tako dobro, da bi lahko povedai. Sicer pa da tudi ne utegne misliti nazaj. »B o it lepo,« pravi, »in rad bi imel, da bi še bilo lepo, ker življenje je lepo.« Zdaj se peča z rejo golobov in bo o tem predaval s P ccaverjem v Ljubljani ob novem letu. Za enkrat pa da želi vsem vesele praznike 'n mnogo zabave, posebno v novem letu Na krizo in zdravila proti njej da se sicer ne razume, vendar pa daje rad nasvete za dobro vo-fjo in prerokuje bodočnost kar tako na oči. Pravi, da bo drugo leto zeio leno Umrlo in rodilo se jih bo zelo d.>sti posebno če pritisne še hujši mraz in če bo zima dolga Leni Riefenstah! ve zelo dosti, a vse to bo rajši nek^č pokazala v kakem filmu. Ni, da bi človek kar naprej povedal vse. Nekaj ie potreba pustiti tudi za spomine, ko poidejo s*ara leta. Za praznike se je izgjbila v gore in hoče biti v svojem kraljestvu na sinučih sama. Nemoteno se hoče nauži* svežega zraka in lepote v beli opojnosti božanskih gora. Sicer pa ni potrebno da nam kaj pove. V njenem kraljestvu jo bomo videl' itak, ko bomo gledali njeno delo »Zaklad gorA«. Alfred Piccaver Ta slavni tenor dunajske državne opere in član Metropolitan Opere v Ne\vyorku je prvič nastopil v filmskem veledelu »Življenje je lepo«, ki se bo predvajal za novo leto v Ljubljani. Piccaver je eden redkih pevcev, ki so ostali na vrhuncu svoje slave do konca. Dunajska opera se mora v veliki meri zahvaliti njemu za ugled, ki ga uživa v svetu. Z njim nastopita Nora Gregorjeva in Szoke Szakall Oba sta v tem filmu taka, da se jima občinstvo mora smejati, poleg pa posluša lepo petje in občuduje lepe posnetke iz narave. To pot bomo občudovali Szoke Szakalla kot spretnega gojitelja golobov in neprekosljivega menažerja, ki mu je do slave malo, samo da dob' svojih 12 odstotkov provizije. Vsebina filma je vesela in zabavna, torej pripravna za vstop v novo leto. ki ga moramo začet? z veseljem. Szoke Szakall pravi v tem delu: »Življenje je lepot. MALI OGLASE Službo dobi Vaaka beseda SO par; u dajanj« Matov« aii u litra pa S Dia. (V) Biro »Central« Vasi na 6. telefon M-228. Beograd, potrebuje u od li&ue »biteiji boljSo privit oo »ItJiroiad u Beograd, notranjost. 44828-1 Potniki idor ii6t Bul« pot. nika, plaia u vsako bnsed« 50 par; M da janj« naslova ali ta jifr* S Din. — Kdor »prejema potnik«, pja ta besedo po 1 Din; ta dajanj« aaslova ab u Hifro pa S Din. (6) Zastopništva »prejme beograjska agen-tura, odiifoo vpeljane, z veliko prodaj*«) organizacijo. Detajlne ponudbe pod »Proeperitet 272« na Jugo-moset, Beograd. 45245-5 Iščemo sotrudnike spo&o-bne, agilne in poštene, po-d najugodnejšimi pogoji, ra vsa mesta dravske banovine. — Zrno ugodno za vjK)kojence n osebe. ki 60 ee že pečale e prodajo vrednostnih pa-pčreiv na obroke. — Ponndbe pod »Veoma lak i uinosan posao« na Publi-oitas, Beograd, požt. p-e-tioac 60. 47367-5 Prodam 0«iaai k«. snačaja pa 1 Dia beseda; ta da Janj« naalova ali ta tUr« S Din. — Ogla« »ocialnega maAeja vaa ka beseda SO par: sa dajanj« naslova ali ta «(no pa S Dia. f«) Smuči in sanke prtmano najbotjii udslek dobit« oajug^lnejt pri it 4H ovalen M Fajfar, Ljub lj«na. Trnovska ali«« !8. T«l*fo« 84-10. 45229 * Kapital Vaaka beseda t Dia: I ta dajanj« naslova ali I ta «ra pa S Dia. (16) } Hranilno knjižico Kmetske posojilnice, i vlogo 12—115.000 Dm, kupim. Ponudbe na og'esiri oddelek »Jutra« pod »Ugoden nakup«. 45171-16 Ureditev dolgov poravnalne in konkurent zadeve, upeliavo knjigovodstva, sta'mi nadzor in vodeno knjigovodstva — ee»tav'0 bilanc, revizijo oprave, izdelavo proraftu-&ov io k« l.kiilaotj, opravo bii. vse informativne ia drage trgovs-ko-obrtme po »le poverne zaupno konce« joniraui Komerorjal. pl-*armi Lojie Zaje, ^odni zadr. revt/or in zaprieeie-tti strok iT*5« k v kniipo-vodcftni, T_,.hib':flrra. Flori-ja.ns.ka u1m» iter 101. 44940-16 Posojila dajemo najkmantneje na: vio-ge velebank, vrednotne papirje, rasno šteto, d-ia.v-ne bone. B'«lrov* posojila in knrantno blago. Naročila i dežele obevljamo proroptmo. Pufka Stediona ▼ Zagrebu, Meduli6eva SI, telefon 90-03 Obrnite se na našega zastopnika za dravsko banovino: Rudolf Zore. Ljub Ijana, Gledališka oliea 12. 13208-16 V najem Fižol veake r»te kopi veletrgovine Ed. Suppana. Pristava 4-4998-33 Suhe gobe l«pe, bele, zadnje rasti. vsako množino kupuje Oskar Marid, Ptuj. Tele fon 36. 450714-38 Stanovanja Vaaka beaeda SO par. M dajanj« naslov« aH ta bfr« t Dia. (21-a) Dvosob. stanovanje s pritiikl.inami. išče mlad zakoLeti par. Ponudbe z navedbo cene na og'asni oddelek »Jnlna« pod šrfro »Komfortno«. 47368-31/a Sobo odda VaiUa beseda 80 par; aa dajanj« aaatov* aH aa Wr* 8 Dia. (28) Opremljeno sobo s poMbnim vbodom, oddam e 1. februarjem v R.jfeLi ulici S. 47365-23 Sobo s posebnim vhodom, oddam s 1. januarjem 1964. Telefon na mz.po!ago. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45;&4-Ž3 Vsaka om«kn«na, timska. Dia 6. S •« 4. ti ms ko »korane ta boje okrog 80—100 kg brnto, povietno r*zpoiilj« P »t.rlrn. Maribor. Gozdna H. 66. «4305*4 W4FFHM Vaaka beaeda 1 Din; m dajanj« aaalora ali ta litra pa B Din. (27) Vaaka beseda I Din. ta dajanj« aaslova aH ta tifro pa 5 Din (1T> Trgovino oddam v najem t talogo nad 600.000 Din. Ponndbe pod »Slučajna prilika« na oglaani oddelek »Jutra« 45053-17 Gostilno s trgovino r Slov Goricah oddam takoj v najem osebi, ki v gotovini položi Din 15—20.000. Evenfcue'no mi di prodam e posestvom vred za dobre 'hranilne knjižic«. Dopise na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »175.000«. 47366-17 Vrednote oeseda I Diu I aa dajanje naslora al* j «a t« B Di« f3f>~ I Srebrne krone staro zlato in srebro k a p n j • rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska u.lica štev 36 — vhod ii Vidovdansfce ceste (pri go stilni Mo žima). 70 Vsakovrstno zlato kuipuje po najvišjih eenah ČERNE - juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Pridelki Vaaka Peaeda | Dui aa dajanj« «Mto»a al aa Bh« pa i Dia. (83) Ptičjo hrano prrorrscoo ta vse »me ptic. po tni&ao« eent nod-Sever i Kom p., LJnbljaaa. Goeposveteka ee»ta Si. 6 44851-83 Kislo zelje, repo in sarmo prvovrstno v aodih — po brotkonkur-nftrt eeoi do barija Roman Sv Petra a. It 88 43601 SS Moj psiček j« bil odpeljan izpred Jubilejnega mostu. Odpeljali so ga otroci neke družine, bivajoče na Poljanski cesti aH na Am>brotevem trgu. Detektiv je že na sledu. Stranko, ki ima malega resastega p6lika, ki pleše po zadnjih nogah, svarim pred posledicami, k®r jo bom tožil v primeru, d« psička v tekn S dni ne odda v ogl. oddelku »Jutra«. Kdor ve katera stranka ima takega psička. na.j javi na oglas, oddelek »Jutra« v Selen burgovi uJdci. 45<237-27 Zdravstvo Vaaka beseda 1 Din; ta dajanje naslova ali ta Iifro pa 5 Din. (40) Slabotni moški Ne glede na vzrok slabosti starosti io druge oeprilike se Vam takoj povrnejo oonnalne moške «Me Nika kib pilnl. tablet in drugih notranjih sredstev! Special ae prospekte pošiljamo di skretno v zaprta kuverta, brez zunanjega napisa — proti poSilja tvi 5 Din v znamkah »Salus«. Zagreb 6/Jo. Savska 10. 302-40 Izgubljeno Vaaka beaeda 60 par: ta dajanje naslova aH ta Iifro pa S Din. (26) Zlato zapestno uro s črnim trakom sem izgu bila v ponedeljek iz Šiške do kina Matice. Kei mi je drag spomin, prosim po štenega najditelja naj jo proti nagradi odda v ogl. oddelku »Jutra«. 47368-28 Zlata zapestnica z imenom in dvema letni oama, je bila izgubljena 23. decembra na potj po Prešernovi ulioi mimo po šte. do ričarja je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da f proti nagradi odda v ogl. oddelku »Jutra«. 47364-28 tEEB. Vsaka &e»eda 1 Din. ta dajanj« »aalova aC ta Wfr» pa b Dia. (87 Telefon 2059 PREMO*' suha drv; POGAČNIK Bohoričeva ul. št 5 VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER postrezi s pristnim BERMET-VINOM Dob! ga te v sodčkih od 501 naprej pri MARINKOV. SREMSKI KARLOVCI NajizvrstnejSe zdravilne vjnr 7 FruSke gore ZA NOVO LETO svilene, ovratne rute. fini robčki v pastelnih barvah, »Breda« robčki za deco, torbice za ser-vljete, zavese in pregrinjala, vse po Izredno nizkih cenah pri MATEK & MIKE5, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Specialni entel oblek ln volan, ažur, predtlsk. Vezenje monogramov, perila, zaves Itd. — Pro ti predložitvi tega oglasa 5 odst. popusta. Ne, želim samo OLLA, ne spuščam se v druge eksperimente! Pred mescem dni sem bila na videz 10 let starejša »Imela sem brazde okrog ust in oči, razširjene pore in upadlo vehasto kožo. Danes ie moja polt ravnotako lepa, kakor polt moje lepe, mlade hčerke. Po zaslugi izred-nego odkritja profesorja dunajske medicinske fakultete zamore koža absorbirati hrano ter jo spreminjati v zdravo in živo kožno tkivo. Ne leta, temveč preslaba hrana pov-zročuie grbe in vehavost kože. Uporabljala sem sredstvo, katero mi je priporoča! zdravnik, pa sem v 4 tednih postala za tO let mlajša. Nadam se, da bo vsaka žena, ki je že preko 25 let, storila isto in bo deležna istega veselja kakor jaz.« Jamčimo s svoto 200.000.— Din, da vsebuje krema Tokalon hranljive dodatke, o katerih pravijo slavne avtoritete, da plo-mlajuieio kožo. Ti dodatki so: olivno olje, sveža smetana, emulzirani estrakti iz beljaka in rumenjaka. Ze po eni noči boste opazili naravnost neverjetne uspehe. Z redno uporabo dobite mlado. lepo. svežo in čvrsto polt brez vsakih gub Krema Tokalon, rožnate barve, nai se uporablia ponoči, ona bele barve, fne mastna) pa podnevu. Uspeh ie zajamčen, v nasprotnem primeru pa se vrača izdan denar Zanemarjeni zobje Zato večno samo pasto za zobe Industrijski uradnik 29 let samostojen korespondent za slovenski, srbohrvatski, nemški, francoski jezik s temeljitim poznanjem tu- in inozemskega trga, dobro upeljan, išče namestitve; sprejme tudi .zastopstva serioznih tvrdk. —• Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Odlične reference«. 13341 V dravski banovini zelo dobro vpeljan trgovski zastopnik, ki potuje s svojim avtomobilom išče zastopstva v trikotaži in pleteninah. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod šifro »J. K. 109« a Ljubi Jezus ček! Prav lepo Te prosiva, primesi nama L AN J SKI LETNIK »MLADEGA JUTRA«! Veva, da v iej krizi nimaš mnogo denarja, zato je najina želja skromna, saj stane ta letnik, čeprav je zelo okusno vezan v platno, samo Din 60-— Knjiga obsega 416 strani in je okrašena z mnogimi slikami! Prav lepo Te pozdravljata in že naprej se Ti zahvaljujeta Bratec Branko m sestrica Mica. Vsak „JUTROV" naročnik fe zavarmm za 10.000 Di**! .: ''jisBf i" Mestni poigrebni zavod Občina Ljubljena Umrla nam je po kratki bolezni dne 25. t. m. naša dobra in skrbna mama in stara mama, gospa Pire Marija posestnica Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 27. t. m. ob 2. uri pop. iz hiše žalosti Vodmatski trg 4 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 25. decembra 1933. ŽALUJOČI OSTALI. •radio cev? ki ustvarja čudeže ©s« TRIOTRO Zahtevajte v vsaki boljši radio-trgovini novi cenik XI-33 s praktično tabelo primerjave in karakteristik. Glavni zastopnik za Jugoslavijo: F. L. ROSENFELD, BEOGRAD, Topličin venac 7. 1333G Urejuje Davorin Ravljeai. Izdaja za koonzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani