B3. RnHBL t UNM, 11MHilk, 21. Hjl igiB. »IX. hto. ^^^^^ ♦ ^^^^^^^^^^^^" ^^^^^^v ^VH^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^V , ^^^^^IH^^BI^v ^^^H^B ^^HMH^BH^B H^^^^^^^^^^^* ^^^^^^^^^^^^^^ •Slovenski Nfcrod" velja po poitl: za Avstfo-Ogrsk*: . cdo l£io skopaj naprtj • K 25*— I SL1^ - - • -• • 13 — Čefrt lcta „ . . . # 650 I na mescc „ . ... 2 30 ■ I za Nemčljo: celo leto naprcj . . . . K 30*— za Amcriko in vsc druge deiele $ celo lcto tiaprej • . . . K 35.— Vpraianiem gfedc inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica al! znatnka. IferralfttVft (*>odaj# dvorile levo), KnailoTa ulica tt. 5, UUIon 4LS5. tifeafa Tsak isu ifiiir iiTienUl nedtlfe In prozaike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali veckrat po 16 vin. Parte in zahvat vrsta 25 via. Poslano vTsta 30 vin. Pri večjih Insercijah po dogovoru. UpravniŠtvu naj se pošlljajo naročninc, reklamacije, inserati ili, to je administrativne stvari ■^——— PoiimeiDi fttevilka valja 10 vinar)«*. ——— Na pismena narobila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Narodna tlskanaM telefon st SS. .Slovenski Narod* velja ¥ Liabl|aal na dom dostavljen: celo leto naprej . . • . K 24*— pol leta „ • • . . • 12*— četrt leta m ..... 6*— na mesec m * • • • • 2*— l v upravnižtvu prejeman: I celo leto naprej . » • . K 22*— pol leta „ •••■-.• 11"-- čeirt leta „ . . . . . 550 I na mesec „ • ••••* w Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. ĐrednUtrot Snaflova nllca £L 5 (v pritllčju levo,) teialon §L 34. -----------------'——•—■— ^■—» Pri utrdbah Arsiero. ITALUANSKA UTROBA ČASA RATTI ZAVZETA. — DOSLEJ JE BILO VPLENJEMH 284 TOPOV. Dunaj, 27. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: I talijansko bojlšče. Oklopna utrdba Časa Ratti, ki pripada utrdbeni skupini Arsiero, cestna zatvora neposredno jugozapadno od Barcarole, je v naših ro-Irah. Poročnlk Albin Mlaker. saper-$kega bataljona št. 14 je vdrl s svo-Hmi Ijudmi brez ozira na silno ohoje-stransko streljanje v utrdbo. vjel so-vražne saperje, ki so hoteli utrdbo razstreliti, ter vplenil tako 3 nepo-škodovane težke oklopne havbice in 2 lahka topa. Sevemo od Astega so se polasti-le naše čete Monte Moschicca, na obrnefnem grebenu južno od doline Sugane so prodrle do Cime Maora. Število v napada! nem prostoru vplenjenih topov se je zvišalo oa 284. Na Monte Siefu in na Krnu smo zavrnili sovražne napade. Ifemestnik načelnika generalnega štaba pl. flofer. hnl. OB DOLINSKI ZATVORI VAL Df ASSA. Duna], 28. marca. (Kor, urad.) Uradno se razglaša: I talijansko bojišče. Naše čete so se oolastile oklopne utrdbe Cornolo (zapadno Arsiera) ter v utrjenem prostoru pri Asiagu stalne dolinske zatvore Val cf Assa Oiigovzhodno Monte Interrotta). Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, hnL • « Boji na tirolsko - italU Hi. Vojnoporočevalski stan, 26. maja: Enajsti dan. Enajsti dan napadov med Adi-žo in Brento je dal velike uspehe. Glavni delež napredovanja pripada delti graškega zbora, ki je bistveno izkoristil severo-vzhodno doline Assa v neprestanem jurišu uspeh, dosežen predvčerajšnjim na Corno di Campo Verde. Ves greben tega gor-skega masiva je zaseden in za-vojevane visine proti jugu z Me a to vred. Tako so se zmagoviti napadalci znatno približali trdnjavi A s i a g o. Boj za ta greben je bil izvojevan tako rez-ko in s takim elanom, da so bili so-vražniki iz pozicij pognani v beg in so jih doletele velike izgube v učin-kovitem ognju naših topov. Prestolonaslednikova skupina. Prestolonaslednikova skupina, de-lujoča desno od graškega zbora, se je priborila v vednih bojih bližje k Arsieru; pregnala je Italijane iz pozicij zapadno Barcarole v dolini Astica. V težkih sedem ur trajajočih bojih je bila pokrajina severno hriba Cimo ne očišćena sovražnika in Itali-jani, ki so se bili utrdili v gozdovih, so potisnjeni proti Arsieru. Naši so zasedli vrh 1230 raetrov visoke ga hriba. V dolini Posina. Tuđi v gorenji dolini Posina so se pomaknite c. in kr. čete na cesti, ki vodi v Arsieru, precej naprej. Kraj Bettale južno hriba Majo v dolini je zavzet. Naši letalcl. V ozki zvezi z operacijami čet so bila včeraj podjetja naših letalcev, ki so obmetali z bombami uspešno več kolodvorov italijanskih dohodnih že-)tznic. Iz vojaškega razmotriv^nja k po-ročilu generalnega štaba 28. maja: Odstranjevanje cestne zapore pred Arsierom. Odstranjevanje cestne zipore na severni fronti Arsiera se vrši razme-roma hitro; ker je padla zapora na cesti južno-zapadno Barcarole, je padel zadnji večji zapadni Člen zapor-nega sistema severno mesta, kameri ima v dveh nadaljnjih zaporah na drugi strani ceste, oziroma na obronku hriba Corbon svoje protizapore. Junaški čin poročnika Mlakama. Junaški čin poročnika Mlakarja priča o eneržiji, ki je lastna tuđi naj-mlajšim članom našega izbornega ofi-cirskega zbora, in o požrtvovalnosti, ki jih odlikuje. Nepoškodovana utroba in naprave bodo gotovo dobro služile našim nadalinjim podjetjem. Hrib Mosciach. Graški zbor je splezal včeraj na hrib Mosciach, 1561 m, južno-vzodne hriba Meata, ki se dviga na široko nad terenom okoli severne fronte Asiaga. Cima Maora. Južno Suganske doline smo dosegli s Cima Undici Cimo Maoro, 2125 m, ki se nahaja približno v enaki visini z Ospedaletom, kamor se je bil umaknil sovražnik, ko je vržen iz Strigna. S Cime Maora je krasen razgled čez vso Sugansko dolino do okoliša P ri m o I a n a; Cima Maora je torej odlična opazovalna točka. V ozemlju Adamella. Ljuti šunki v ozemlju Adameta z namenorn, da razbremene Italijane, so se izjalovili z vehkimi izgubami na-padalca. * »Ođiočna bojna akcija Italije.« Lugano, 24. maja. (Kor. urad.) »Agenzia Sterani^ razširja mnenje, da je ofenziva, ki jo Avstro - Ogr-ska v južnih Tirolih razvija s tako velikimi sredstvi in tako nenavađno silovitostjo, dočim na Francoskem nemška ofenziva proti Verdunu srdito traja dalje, jasno znamenje za to, da hoćete centralni vlasti celo za ceno ogromnih žrtev ljudi in materijala preprečiti končno inicijativo zaveznikov pri operacijah in isto-časno ofenzivo na vseh frontah. Nemčija in Avstro - Ogrska namreč hočeta sprićati Francosko in Italijo, pri čemer računata na trenutno mirovanje Rusije, in upate. da boste Francoska in Italija utrujen»i in se boste morali odpočivati, ko bi bila Rusija pripravljena. Italijarjska in francoska armada imate torej sedaj nalogo. da vzdržujete silovite poiz-kuse centrainih vlasti, ki s pomočjo manevra na notranji crti delujete proti ugednemu. istočasnemu pritisku sovražnih bojnih sii. Italija je, ko je pred letom dni na strani zaveznikov poseTla v vojno o^ajšala pritisk nemških in avstro - ogrskih armad na rusko armado.ki se je tako mogla ustaliti in izvršiti oni znameniti umik. Italija je več mesecev z neumorno ofenzivo vezala in obrab-Ijala ogromne avstro-ogrske bojne sile in mn?goštevilen materijal ter preprečevala, da bi se bile energije Avstro - Ogrske in Nemčije obrnile tjakaj in tamkaj izvajale neznosen pritirk. Ko je notem TŠTcmčija pričela verdunsko ofenziva in je Avstro-Ogrska skušala pošiljati čete in topove na francoska fronta, je pose^la vmes energična italijan^ka ofenziva in je Avstro - Ogrski p-eprečiTa izvedbo tega namena. Ko se Italija jj3O§* upira vejiki avstro • ow>ki ofenzivi, ji bo mogoče, da preide k oni odločni in istočasni akciji zaveznikov, ki bo morala dovesti do mi-litaričnega pol oma centralnih vlasti. V tem zinislu [talijanski narod, ki je vreden občudovanja v svoji za-upljivi mirnosti in 'lezmotljivi žilavosti, z upravičenim ponosom pre-soja nulogo, ki jo izpolniuje njegova hrabra armada v splošnem evrop-skem sporu, in iz istih razlogov za-vezni narodi s simpatično in bratsko solidarnosto spremljajo odločno bojno akcijo Italije. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 25. maja: Od Stillskegra sedla pa do Gardskega jezera oboještranski artiljerijski in pehotni ogenj, ki je bil zelo močan v seravallskem in tonal-skem okolišu. V La^arinski dolini je sovražnik v noči na 24. t. m. po moč-nem obstrelievanju naših postojank na gori Corni Zugna naperil dva napada proti Seravalle in prelazu Buole, ki smo ju krepko zavrnili. 24. t. m. zju-traj je sovražnik s svežimi močmi ponovno srdito, trdovratno napadel pre-laz Buole, a smo ga odbili z resnimi izgubarni. Naši so ga zasledovali in so tako zopet zasedli vrh Parmes ju-govzhodno prelaza. Sovražen top srednjega kalibra, ki so ga nastavili proti Pozzachiju, je bil zadet in se je pre-vrgel. Med Arško in Posinsko dolino so po srditem topovskem obstreljeva-nju naših postojank na Pasubiju ves dan 23. majnika po noči začele napadati močne sovražne pehotne kolone. Toda naš učinkujoči artiljerijski in pehotni ogenj jih je pokosil in odbil v neredu. Med Posino in Astikora je sovražnik včeraj razvil svojo prvo ar-tilerijo ob crti Monte Maggio-Toraro. Naši so jo uspešno pobijali. V astiškem in suganskem odseku je položaj neiz-premenjen. Na ostali fronti do morja od časa do časa artiljerijsko delovanje. Naša artiljerija je povzročila eksplozijo v municijskem skladišču na pobočju vrha sv. Mihela. Nikakih podrobnih po«-očtl. Lugano, 26. maja. (Kor. urad.) Italijansko armadno vodstvo je odklo-nilo v poročilu, katero je razširiia nAgenzia Stefani", dajati obširnejša javna izvestja o poteku vojne kakor jih obsegajo dnevni Cadornovi korau-nikeji. Nevarno je, objavljati oporišča za vojne čine. premikanje armad in pozicije v večjem obsegu. Na tirolski fronti se odigrava „bitka z masami", kjer zadobivajo manevri in presene-čenja odločilno veljavo. Radi tega mora biti armadno vodstvo previdno v svojih poročilih in komentarjih. Med tem pa vstreza Cadorna mnogim pri-tožbam glede nezadostne italijanske vojne reklame in poznega objavljenja svojih poročil v inozemstvu. Ta se objavljajo že nekaj dni za tri do štiri ure poprej. Arsiero se ne more držati. „Pester Lloyd" piše: Ako ne na-stopi kaj nepričakovanega, se srne soditi, da Arsiero pade v kratkem. Ker so Italijani izgubili hrib Cimone, je položaj za Italijane tak, da ne mo-več držati Arsiera. Doline Posine južno Cimene Italijani tuđi ne morejo držati, ker je nekaj naših kolon pre-drlo že čez prelaz Bettale. Naše operacije na južnem Tirolskem so moj-strske delo gorske vojne. Nova fronta. Iz poteka bojev se vedno bolj razloči cilj, kamor streme posamezne skupine. Na levero krilu graškega zbora, ki se naslanja na Brento, stalno prodiranje naših Čet čez visine Dodici na Cimo Maora, ki je bila zasedena 26. t. m. Ta obvladuje na več kilometrov na jugu in vzhodu pred njo stoječe visine, kar povišuje taktično vrednost tega skalnega ma- siva. Gotovo bo U skupina Ua do vi- šinah, ki se vedno bolj znižujejo, kar bi vzročiio zajetje prostora vzhodno Arsiera-Asiago. — $ Cime Maora se vleče fronta na Corno di campo Ve/de, ki je bil zavzet 24. t. m. Od tu se obrne navrh Moschiere, zavojevan 26. t. m — Hrib Majo in in gorenjo dolina Posino do Bettale imajo naše čete, Pasu bio pa še drži sovražnik, obkoljen pa je že v polukrogu do Chiese. — Greben od Nezzane do Porte, nasproti gorenji Vallarsi, drži sovražnik, Zugna Torta je v naši posesti. M a r c o in Mori sta izpraznjena. — Graški zbor in prestolonaslednikova skupina sta prodrla že precej daleč na itali-janska tla. — Asiago in Arsiero sta sedaj žarišče bojev, v katerih se odlikujejo naše izborne čete in se venčajo z lovorjem, ki nikdar ne ovene. Avstrijska ofenziva spretno pripravljena in kreoko izvršena. „ Štampa" pripravlja italijansko obeinstvo na to, da se bo italijanska armada umaknila iz vse gorske pokrajino in se biavi z eventualnostjo, da poskusijo avstrijske čete, premagati Italijanevodprti bitki. »Štampa* pravi, da je bila avstrijska ofenziva spretno pripravljena in krepko izvršena. Začela se je 15. glede na polno luno. Čete so se premikale jako prikrito, kar je omogočilo njihove preložitve. Znano je, da avstrijske čete napadajo v glavnem s silo. Upanje, da avstrijske čete ne pridejo v ravnino. „Corriere" pravi, da se bo italijanska armada umaknila na vsej fronti v ravnino pri Vicenzi, da se tam postavi na široki fronti in bo mogla sovražnika prisiliti, da se razdrobi v male dele. Tako bi Italijani lažje zmagali. „Giornale d'Italia* meni, da avstrijska armada na italijanski fronti ne razpo-laga s tolikimi četami, da bi mogla dospeti nasproti številnim in svežim rezervam Italijanov do ravnine. V to bi bilo potreba, da vrže italijanske čete iz vseh njihovih gorskih pozicij, dalje, da dobi po redkih cestah ogromne množine municije in končno, bi morali Avstrijci imeti toliko čet, da bi se jih ne moglo ogrožati s strani. Položaj normalen. „Secolo" 17. t. m. opozarja na avstrijsko artiljerijo, ki je postavljena na crti hriba Maggio-Torraro. Sicer je položaj normalen. Italijanske čete se pripravljajo, da zadrže šunke na svoje obrambne pozicije. Položaj še ni jasen. „Corriere" pravi glede na italijansko uradno poročilo 27. t. m.: Ne moremo vedeti, katera strategiČna potreba bo zahtevala, da se italijanske Čete tuđi še dalje umaknejo. Ponovno se mora poudariti, da položaj še ni jasen. Vsak odmor je Italijanom v korist, ker je čas zaveznik Italijanov. Za Italijo najtežji moment. Fracarolli, vojni dopisnik »Cor-riera« poroča z bojišča: Posrećilo se je sovražniku, napraviti vrzeli v obrambni zid katerega so izvojevali Italijani tekom zadnjega leta izven deželne meje z velikanskimi žrtva-mi. S pravim ognjenim orkanom so nas obsule avstrijske baterije. Za Italijo je prišel najtežji moment. Mi se imamo boriti z ofenzivo, katera se da primerjati samo z nemškim iu-rišem na Verdun. — Fracarolli poroča da se je pričela avstro - ogrska ofenziva točno ob polnoči od 13. na 14. maja. Letalski naoad na Portogruaro. „Štampa" peroča o zračnem napadu na Portogruaro v beneški pro-vinet, da so se pojavila avstrijska le-tala ponoči ob jedni uri in so metala do 3. ure na razne točke mesta in okolice eksplozivne in vžigalne bombe. Materijalna škoda ni velika. Nekaj oseb je ubitih, mnogo ranjenih'. Samo ena armada. Pariz, 26. maja. (Kor. urad.) „Temps" se bavi z neustavljivim prodiranjem avstro-ogrskih čet v Italiji in zaključuje svojo kritiko s primero: naši sovražniki so v resnici samo ena armada. Naš ministrski predsednik je dejal isto tuđi o zaveznikih; toda alt imajo zavezniki na kaki točki fronte nekoliko stotisoč mož, ki se gotovo potrebujejo tamkaj. ki bi se pa še bolj potrebovali kje drugje? Nemci in nji* hovi zavezniki so nekje mogli odvzeti sile, da jih porabijo, kjer so bile potrebne, ne da bi jim bilo kaj na potu Častna dolžnost aliirancev. „Tribuna" pravi, da je častna dolžnost* aliirancev, da s skupno ofenzivo odtegnejo z italijanske fronte dva-najst divizij avstrijskih čet. PomoČ iz Soluna. „Popolo d'Italia" meni, da je napad aliirancev pred Solunom že v bližnjem času verjeten. Na solunski bazi delujoče čete še nišo zbrane, ali aliiranci so si na Čistem glede tega, da ne morejo svoje akcije več odla-šati, ker morejo iz Soluna sedaj izvršiti jako občuten vdarec na centralni državi. Italijanski generali. Lugano, 28. maja. (Kor. urad.) Generallajtnant Goiran in general-major Pastora sta postavljena na razpolago. Generalmajorja Bernar-doni Rossi in Cartella sta bila reaktivirana. Vojvoda Connaught. Lugano, 26. maja. (Kor. ur.) Kakor se poroča iz Rima, ]e imel vojvoda Connaught pogovore s Salandro in vojnim ministrom. V govorih angle-škega poslanika je izročil nadvojvoda nekaterim oficirjem in vojakom italijanske vojne mornarice različna an-gleška odlikovanja. Javno poročilo o bivanju in nastopanju vojvode v Rimu je nepopoljno. Bissolatti v Rimu. Lugano, 26. maja. (Kor. urađ.) Poslanec Bissolatti, vodja intervencijo-nistične zbornične frakcije, ki služi na soški fronti kot narednik, se je nena-doma vrnil v Rim. Dnevni red poštanske zbornice. Rim, 26. maja. (Kor. urad.) Ministrski svet je določil dnevni red za zbornico poslancev, ki začne delovati zopet 6. junija. Razven nekaterih in-terpelacij o internacijah in cenzuri kakor tuđi nekaj zakonskih načrtov treba resiti budget notranjega mini-strstva. Ministrski svet namerava, kakor se kaže, ako ne priđe ničesar vmes, predlagati takojšnje dovoljenje provizorija za vse nerešene resortne proračune za 1916 in 1917. in potem po-spešiti zopetne počitnice poslanske zbornice. Naznanjeni so dve interpelaciji zadevajoči pospešenje kafespondence i/i preprijazno ravnanje z avstro-ogr-skimi vjetniki. Največji interes vzbuja vprašanje civilnih internirancev^ ki SO pregnani v male kraje po deželi brez vsake sodne preiskave. To se je zgodilo največ s pristaši socijalistične stranke, zato je pričakovati v zbornici burnih prizorov. 15 ruskih parlamentarcev v Italiji. Italijanski listi bahavo naznanja-jo, da priđe v kratkem 15 ruskih parlamentarcev v Italijo. Poklonijo se kralju, potem obiščejo tovarne in se popeljejo v Rim. Tam jim prirede seveda velike slavnosti, čeprav se drugače bridko občuti, da Rusi kar nočejo začeti z ofenzivo proti Avstriji. — Zavezniki Italijo pridno obiskujejo, kakor se vidi, ali pričakovane poraoČi in rešitve ie| nihče ne ppnese. srnu ^« »olA/VCNSiu rmmjtr-, one u. ralja mo. 125. StO. Zapadno bojišče. PONESREĆENI FRANCOSK1 SUN-Kl OĐ MASL BeroOn, 27. maja. (Kor. u rad.) Wolffov nrad poroci: Velfld glavni stas: Zapadno bo]l§£e. Severno od Kanala La Bassee Je vdria oeka naša pa trut Ja pri Fe-stubertu v sovražno pozicijo, v}ela aekaj mož in se vrnila brez izgub. V Argonih živahen bo] z rcinaml, ki je sovražne jarke v veliki Širini razdejal. Ražen neka] vjetih so imeli Francoz! velike izgube na mrtvih in ranjenih. Na levo od Mase so name-lili Francozi od polnoči naprej silne ■apade na Cumieres. Posrećilo se lim je za nekaj časa v dre ti na južni rob vaši. Pri izčiščanju smo vjeli 53 mož. Na desno od Mase se nam je posrećilo suniti do višin na jugo-Tapadnem robu gozda Thiaumont. Francoskl poskušen napad tja smo z artiljerijskim ognjem v kali udušili. Dva sovražna napada na naše na novo zavzete pozicije južno od utrd-be Douaumont sta se popoinoma ponesrečila. V bojih jugozapadno io južno cd te utrdbe smo vjeti od 22. tnafa sem 48 častnikov In 1943 mož. Vrhovno armadno vodstvo. BOJI V CHAMPAGN1 IN OB MASL Berlin, 2$. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad Doroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Nemški izvidni oddelki so vdrli po noči na več točkah fronte v sovražne crte. V Champagni so nripe-l|al! kakih 100 vjetih Francozov nazaj. Zapadno od Mase je napade! so-vražnik naše pozicije na jugozapad-netn pobočju Mort Homma in pri vaši Cumieres. Povsod smo ga z veliki-mJ [zgubami zavrnffi. Vzhodno od reke ie vladal silen artiljerijski bo}. Vrhovno armadno vodstvo. • ♦ • FRANCOSKO URADNO T'OROČILO. 26. majapopoldne. V Argonih smo pri Pille Mortu z uspehom razstrelili mino. Na levem bregu Mase silni artiljerijski boji v odsekih grozda pri Avocourtu in Mort Hommu. V tem prostoru se je ponesrečil neki nemški sunek še med pripravami v našem za-pornem ognju. Na desnem bregu Mase je dal protinapad Francozom zopet nazaj kose jarkom med gozdom pri HaudTomontu in pristavo Thiaumont, ki so jo Nemci včeraj zasedli. Severno od te pristave so Francozi čez noč med bojem z ročnimi granatami napredovali. Na ostali fronti je bila noč razmeroma mirna. 26. maja zvečer. Na levem 6regu Mase je delovala artiljerija zlasti v okolici Avocourta in visine 304. Ob-streljevanje naše druge crte na desnem bregu je od časa do časa prenehavalo ter je sovražnik tekom popoldneva iz-vršil silen napad na strelske jarke v blizini forta Douaumont. Z ognjem naših strojnih pušk in naše infanterije pa smo ga s težkimi izgubami popoinoma zavmili. Naša artiljerija je ob-streljevala in razpršila nemške čete, ki so se gibale v gozdu Chauffour. V Vogezih je provzročil natančni ogenj sne naših baterij eksplozijo v nekem municijskem skladišču v smeri na Cha-pelitte (severovzhodno od Sellesa). Z ostalih delov fronte ni poročati o no-benem pomembnem dogodku. Belgijsko uradno poročilo. 26. ra a j a. S fronte belgijske ar-made ni poročati ničesar. ANGLEŠKO URADNO POROClLO. 26. maja. Zadnjih 24 ur skoraj Izkliučno boji z minami in artiljerijski boji. Sovražnik je po noči pri Fri-courtu zazgal veliko mino, ki ni napravila nobene škode. Podzemske operacije v kotu pri Loosu, kjer je prišlo po noči do malih eksplozij in do streljania, trajajo. Nasproti Serre-ju smo s strelom iz dalekosežnega topa razpršili neki sovražni artiljerijski oddelek. Danes smo napadli sovražne strelske jarke pri Mametzu. Po noči smo vzdržali živahen boj z bombami med jarki. Severno od kota pri Ypresu je prišlo na ozemlju med jarki do boja z nekim sovraž-nim oddelkom, določenim za kritje, ki je trajal 25 minut; sovražnika smo spodiU nazaj v jarke. Boj! pri Verdunu. »Lokalanzeiger« poroča iz 2e-neve, da so imeli Francozi od 4. maja sem zlasti med Cumteresom m Avocourtom strasne izgube. K temu prihajajo še nenaoadno visoki od-stotki mrtvih pri poskušenem šunku 4ia desnem bregu Mase, ki ga sut- trajo ćelo naibotj vneti Castehuvovi pristaši za pogrešen. Pariški listi po-trfujejo, da Je bila akcija nemške artiljerije na visino 304 tn na okolico Mort a Homma uničevalna. Zasala Je francoske jarke prve crte popoinoma. Kar je ostalo francoskih čet, more prodiranje Nemcev samo ovirati, ne pa preprečiti. Francozi cenijo šte-vilo neraJkih topov na več kakor 3500. Olasom poročil angleškfh listov, prrpravljajo vojni poroč^valci pri Verdunu na to, da bodo Francozi v kratkem izgubili pozicije pri Esnesu in južno od točke 304, katere Nemci obsežno napadajo. Zadnja francoska nota, izdana v pomirjenje Francozov trdi, da francoske izgube ori Verdunu nišo prekoračile 120.000 mož. Francosko • angleškt fronta. Iz Londona izvedo švicarski listi: Sistematično nadome>čanie francoskib čet južno od Somme se nadalju e. Te dni so angleške teritorijalne čete, 3 polki, zasedle kos fronte dolg 15 km. Bivši minister Oallieni f. Pariz, 27. maja. (Kor. urad.) A. Havas. Bivši francoski vojni minister Gallieni je danes zjutraj umri. VPOKLICI NA ANGLESKEM. London« 25. maja. (Kor. urad.) Kralj Je izdal okiic na a n gleški narod, ki pozivlja vseza orožje'zmožne m o -š k e od 18. do 45. leta pod o r o ž j e. Krali se zahvaljuje ljudstvu za njegov patriotični nastop, ki ie omcgočil s prostovoljnim naborom postaviti na noge armado 5,041.000 mož. Prememba v nemški vladi. Nemški fininačni minister dr. Helfferich je postal minister notranjib del in namestnik đržavnega Kaicler-ja. Iz komentarja »Vossische Zeitg.« je razvideti, da to ni nikako poviša-nje. Ministrstvo notranjih del je v vojnem času že samo na sebi dosti manjšega pomena. kakor finančno ministrstvo, posebno pa še zdaj, ko so odvzete notranjemu ministrstvu najvažnejše agende, vsi problemi glede preskrbe živil. Da je minister notranjih del namestnik đržavnega kanclerja, je samo tradicija, ne v postavi dotočeno. »Vossische Zeitg.« priznava, da je Helfferich v največji meri vplival na to, da se ie konflikt med Nemčijo in Ameriko poravnal, pravi pa, da Helfferich ni mogel več ostati finančni minister, ker se njegovi nacrti z novimi davki nišo ob-nesli. List konstatira pri ti priliki, da se je prav zadnji čas pokazalo, kako moč ima še partikularizem na Nem-škem. Prvič se je to pokazalo pri Helfferichovih davčnih načrtih. kjer so se zastopniki drugih nem^kih dr-žav v zveznem svetu združili proti zastupnikom Pruske: druer'č se je to pokazalo pri močnem odporu južno-nemšk'h držpv zoper centralizacijo preskrbe živil. Iz francoske^a parlamenta. V petkovi seji francoske zbornice je prišlo do burnih prizoriv zaradi goljufivega draženja živil, kakršno se je dogajalo zlasti v Avignonu, kjer hujska reakcijonarna stranka k po-dražitvi živil, dočim se pripodniki revolucijonarne stranke npiraio ta-komu odiranju ljudstva. Ducrenus je nastor>il proti Poincarejevim govorom v Nancyju, češ. vsi diplomati miru naravnost ne pdklanjajo. samo predsedm'k Poincarć noče slikati ničesar o miru. Prišlo ie do burnih pri-zorov ter je končno zbornica sk1e-nila, da se o tej zadevi ne vrši debata. Počakajo zmage obeh narodov. Na dan 18. t. je bil določen se-stanek francosko-italiianskega pobra-timskega komiteja v Parizu. Ali ta se-stanek je odložen za prihodnji mesec. Na tozadevno Pichonovo brzojavko je odgovoril Luzatti pritrjevalno in izrazil upanje, da „borno mogli potem pozdraviti zmago obeh naših narodov." • * • Položaj im Irskem. Vstaja na Irskem ni končana. London, 27. maja. (Kor. urad.) V Dublinu se je razglasilo, da ostane zaradi trajajoce nezadovolinosti in nemirov v gotovih delih Irske vojno stanje na celem Irskem še nadalje v veljavi. Zasilna vlada na Irskern. Iz Londona porocajo, da bo dobila Irska najbrže provizorij v zasil-ni vladi, katera bo sestavljena do polovice iz Ircev, v drugi polovici pa iz angleških častnikov. Zatrjuje se, da irski nacijonalisti s tako vlado ne bi Vojna z Rusije NAte m NEMSKO 5OBOTNO POROClLa DrnmL 27. mala. (Kor. nrad) Uradno m razglaift: Rusko b#Illče. NiteMr noven. Namestafc načelalka Keneralnega Mba Pl. Hftftr, fmL Berotn, 27. maja. (Kor. nrad.) \Vo1ffoir Hrad poroča: Velttl Kiavnl stan: Vzhodno boilšče. Pri uspešnem patnilj-kem pod-vretjn m*no od Kekava smo v}eH nekaj m^>ž. Vrhovno armadno vodstvo. NAŠE FN NFM^KO NEDELJSKO POROClLO. Duna? 28. maja. (Kor. nrad.) Uratlno ^e razjffa^a: Rusko bo]Išče. Ničesar pomembnega« Namestnik načelnika generalnega §taha Dl. H o f e r. fmL Berlin, 28. maja. (Kor. urad.) Wc* -v «i-^d poroča: Velik! glavni stan: Vzhodno bojišče. Nobene Izpremenrhe. Neko rusko lefalo smo v zračnem boju v okolici Slonima zbili. Letalca, 2 niska Caat-nika smo vjeli. Vrhovno armadno vodstvo« kLSKO URADNO POROClLO. 25. maja. Zapadno od otoka Dalna so napadli Nsmjn po silni artiljerijski pripravi. Potisnifi so naše prednje straže nazaj ter vzeli neki naš eksponirani jarek. V protinapadu smo vrgli sovražnika zopet ven. Sovražnik se je umaknil v svoje jarke. Sovražni poskus, prodreti proti Kar pilovki (10 vrst severno od kolodvora Oljke) in ratd^jali na^e žične ovire, smo s svojim ognjem zavmili. Na ostali fronti je položaj neizpre-menjen. 26. maja. Ob Višnjevskem jezeru in severno od Sčersov (24 km severo - vzhodno od Novogrodeka, so se ponesrecili poskusi sovražnih oddelkov priblfžati se našim jarkom. Na ostali fronti je položaj neizpre-menjen. PRED NOVIMI BOJI NA RUSKI FRONTI? »Pester Llovd« poroča iz Crno-vic: Dočim vlada na jugo - vzhod-nem delu besarabske fronte razm&-roma mir, razvijalo Rusi v blizini brega Dnjestra, kjer se dotika bes-arabska fronta Dniestra, m bolj proti severo - zapadu živahno delova-nje. Nervoznost na ruski frontf je močno narasla, odkar so slišali Rusi o avstrijskih uspehih na Tirolskem. Tz Kodanja poročajo, da nazna-njajo ruski vojaški strokovnjak!, najbrže pod vplivom očitanj zavez-nikov zaradi pasivnosti Rusije ne-upoštevanja zavezniških dofžnosti itd.. da je pričakovati novih silnih bojev na ruskih frontah. »Russkij invalid«, glasilo vojnega ministrstva, prorokuje v kratkem pomembne do-Rodke na ruskem bojišču. »Rječ« poroča, da uporabljajo Nemcf v od-seku pri Ri#i na noseben način pri-trjene strojne puške, ki jib ni mogo-če poskodovati niti s kroglarni pušk, niti s šrapneli. Nov letalski napad na otok Oesef. Wolffov urad poroča 27. maja: V noći na 26. maj je neka nemška Ictalska flotilja iznova obložila rusko letalsko štacijo Papenholm na otoku OescI z bombr?m^ ter večkrat, zlasti v hangarje, dobro zadela. Kijub sil-nemu obstreljevanju so se vsi letalci v dobrem stanju vmili. Zlvilska d'ktatura v RusfJI. Iz ruskega notraniega ministrstva se izve, da je bil svetnik v no-tranjem rrnnistrstvu Kovalevskij imenovan za poveri^nika v vpraša-nju preskrbe Rusije z živili. Ima baje zelo obsežno polnomoč. Dogoditi na Balkanu. NAŠE IN NEMŠKO SOBOTNO POROClLO. Duna], 27. maja. (Kor. urad.) Uradno se razgfaša: Jngovzbodno bolfšče. Pri Terasu so noskusili Italifani požgati fn opienitl kraje na ?evcrnem tresu Vojuse; naše patrulje so jib prepodfle. Namestnik naCelnika generalncga Birolo, 27. maja, (Kor. nrad.) Woiffor urad poroćm: Veliki davni stan: Baltaflsk* kolišCc NobMS Izpraaicnito. Vrto^no armadso vodftro. NAŠE W NEMŠKO NEDELJSKO POROClLO, DaoaL 28. maja. (Kor. nrad.) Uradno s« razjjlasa: Jufovzbodno boilšče. Ob dolenj! Vofusi praske z Itatl* janslumi patruliamL Položaj neizpre-menien. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer. fml. Berlin, 28. maja. (Kor. urađ.) \Volftov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko holHče. Prioetilo se ni nič bistvenega. Vrhovno armadno vodstvo. BOLGARSKO URADNO POROClLO. Sofija. 28. maja. (Kor. urad.) Agente telwafique bulgare. Dne 27. maja se uravdno razglaša: Oddelki naših v dolini Strume delujoćih čet so prodrle iz svojih po-zicii in ho zasedle južni izhod prela-za RuptU Itakor tuđi bližnje visine vzhodno 'n zahodno reke Strume. Sarrailova ofenziva. Švicarski listi poročajo, da se Je v Solunu pod predsedstvom Sarraila vrilo veliko posvetovanje vseh po-veljnikov. ter so se posvetovanj ude-Iežili tuđi srbski častniki in angleški. vrhovn" povelinik general Milna. Storjeni so bili baje važni sklepi. General Sarrail dela velike priprave, lako da je pričakovati velike ofenzive. Doslej je dospelo v Solun 46.000 srbsk:h vojakov. Neprestano dohaja-lo ladie z velikimi množinami municije, z novimi baterijami in konji. Iz Soluna beži civilno prebivalstvo trumoma, ker pričakuje v kratkem velike boje v Makedoniji. DosleJ ie baje zbežalo iz Soluna že nad 22.000 civilnih oseb. NOV NASTOP ANGLUE PROTI GRŠKL »Ne a I m e r a« poroča: Angleško brodovje je pri-plulo pred pristanisče v Naupliji ter je obstrelie-valo tamošnje velike petrolejske rezervoire. ki so začeli goreti. Požar jeuni-či 1 vsa Doslopja ob prista-ni§ču. Škoda je zelo velika. Grška vlada je zaradi tega neopravičljivegapo-stopanja storila korake. KRONSKI SVET V ATENAH. Iz Ženeve: Glasom po-ročila iz Aten, se Je se-stal dne 25. maja kronski svet pod predsedstvom kralja Konstantina. Po končani seji je imel mini-strski predsednik Skulu-dis daljši razgovor z ro-munskim poslanikom. O grški kabinetni krizi. List »Embros« odločno zanika vest lista »Athinai«, da je ponudil Skuludis kralju ostavko. Na mero-dajnem mestu naglašajo, da smatra Skuluđis in njegov kabinet za svojo dolžnost, brezpogojno vztrajati na svojem mestu v tem času, ki mora prinesti odločitev. da krmilo ne priđe v roke prijateljev nasilnih tujcev. Zopet incident v Epiru. Iz Argirokastra poročajo v Atene, da je dospel neki italijanski oddelek 35 mož s 3 častniki v Gornji Saicaii. da kraj zasede. Velik grški oddelek, ki je stal v blizini, je dospel v nsesto ravno ko je poveljnik itali-janske&a oddelka izjavil županu, da mora mesto na povelje italijanskega armadnesca poveljništva zasesti. Grški poveljnik je zahteval, da Italijani takoj 7-apuste mesto, italijanski poveljnik pa se je hotel n^jprej prepričati, kako močni so Grki in ko ]e spoznati, da imajo Grki premoč, se je hotel ?ele umakniti, česar pa Grki nišo hoteli pripustiti, marveč zahte-vali ra7oroženje. Ker Italijani orožja nišo hoteli odložiti, je.prišlo do boja, v kaierem je bilo več Italijanov ra-t'jetifh, ostalim pa so Grki vzeli ororje. Nemški In avstrfiski konzul na Kreti. Iz Aten poročajo: Avstro - ogr-sk; in nemški konzul z osobjem in rodbinama sta se 24. t m. odpeljala iz Kaneje v Atene. Odpeljala sta se ne da bi bil kdo vedel za to. Med vo/nio se ni pripetilo nič. Atene, 27. maja. (Kor. urad.) Iz Kanejc brzojavljajo, da so poslaniki ententnih đržav vsled korakov, ki HJtltoriU grika vlada, dovolit nemSkemn bi avstro - ogrskerau konzulu v Kaneji, da se odpeljeta v PireJ. Konzuli so se s svojim perso-nolom vkrcali 24. maja na nekem grškem pamiku, ki ga je kmalu, ko je odpiul, neki angleški rušiiec ustavi! ter odpelja! v zaliv Suda, od koder je ladja 25. maja zjutraj s konzukmia zopet odplula. Boji na morju. BOJ MED TORPEDOVKAMI V ADRUI. Dunaj 27. maja. (Kor. urad.) V noči 23. maja ie srečaia neka naša stražna TGrpedovka kakih 20 morskih milj od sovražne obali dve sovražni torpedni enoti. Med vožnjo Iadji- mimo ladje se Je razvil komaj eno minuto trajajoč boj na kratko razdaijo. Sovražni torpedni enoti so pluli mrno v brzi vožnii ter izginili takoj v sinu-i proti italijanski obali. Naša torpeduvka je bila Ie enkrat in si^er brezpomembno zadeta, sama pa je taJi naimanj enkrat zadela sovražno torpedno enoto. Dogodek je oii taka brezroraemben, da ga objav-ljanio samo zato, ker se »Agenzia Stefani« z navadnim pretiravanjem s tem bana. Poročilo iAgenzije Stefani« 2 dne 25. t. m. se glasi: Dne 23. zvečer sta srečali dve italijanski torpedovki po 130 ton v zgornji Adriji neki so-vra/m torpedni rušiiec 400 ton. Ob-streljevali sta torpedni rušiiec, ki je bil večkrat zadet in prisiljen se odstraniti. Ena sama sovražna krogla je zadela eno italijansko torpedovko, ni pa provzročila nobene izgube na rao-štvu ter napravila Ie malo stvarne škode. Dve sovražni torpedovki unlčenL Ženeva, 27. maja. (Kor. urad.) »RadicaU poroča. da sta zadeli 17. ali 18. maja ob afriški obali neka an-gleška in francoska torpedovka ob mini ter bili popoinoma uničeni. Po-sadka je bila rešena. Naše in italijanske izgube v Ađri]L »Baseler Nachrichten« priobču-Jejo pregled izgub avstro - ogrskega in italijanskega brodovja od početka vojne. Avstro - ogrsko brodovje je izgubilo 5000 ton, od početka vojne z Italijo ćelo samo 2700 ton. Italijani pa so izgubili 33.000 ton, s Francozi skupaj 50.000 ton. Potopitev paraika »Berkelstroom«. Amsterdamski plovstveni svet je ugotovil glede potopitve nizozem-skega parnika »Berkelstrootn 5« to-le: Tovor, ki bi se eventualno lahko smatral za konterbando, je obsegal mnogo manj, kakor polovico vsega tovora. Samo, če bi bila več, kakor polovica tovora konterbanda, bi bila zaplemba parnika upravičena. Jasno je torej, da je bil pamik >Berkel-stroom« po krivici od nemŠkega pod-morskega čolna potopljen. Haag, 26. maja. (Kor. urad.) Pol-uradno se poroča, da je poslalo nizozemsko zunanje ministrstvo potom svojega poslanika v Berolinu nemški vladi potrebno noto gledie potopitve parnika »Berkelstroom«. Tekst note se bo te dni objavil v oranžni knjigi. Ob kurski obali. BeroHru 28. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Kakor se je na severnokurski obali opazovalo, je zadel 27. maja popoldne neki ruski iskalec min na zapadnem vhodu v zaiiv pri Rigi ob mino in se potopiL Turska vojna. TURSKO URADNO POROČILO. Carigrad, 28. maja. (Kor. urad.) Agence telegrafique Milli. Glavni stan poroča: Fronta ob Iraku: Nikake iz-premembe. Kavkaska fronta: Na desnem krilu boji med izvidnimi oddelki: Napad sovražne stotnije na naše izpostavljene postojanke se je izjalo-vil; vjeli smo nekaj mož. V središču mir. Na levem krilu smo pregnali s pretinapadom sovražnika, ki je bil zasedel de1 pozicij naših predstraž in smo vplenili precej pušk in ženij'ske-ga orodja. Sovražno letalo, ki je pre-letelo poiotok Oalipoli, je zbežalo v smeri na Imbros, ko so se pokazala naša letala. En torpedni čoln, ki se je pojavi! v blizini otoka Kosten, je pregnai naš ogenj, 2 monitorja in nekaj torpednih čolnov je bombardiralo na to brez uspehov našo artiljerijo v okolici. Ko je bil jeden monitorjev z našim ognjem zadet, so ustavile vse sovražne ladje ogenj in so se oddaljile. Sicer nič bistvenega. Car priđe v Malo Aziio. Iz Odese poročajo, da namerava car osebno obiskati maloazijsko rusko fronto. Veliki knez namerava najprej zmagati v Armeniji ter potem kot zmagovalec zapet prevzeti vrhovno poveljništvo na ruski zapadni fronti. ^ 123. Ste*. .SLOVENSKI NAKUD% Stnn 8. Rusko poročOo te Mezopotamije. 25. maja. V smeri na Mosul mo zavmili sovražni napad na Re-anduz. V drugih smereh se ni prl- . etilo nič bistvenesa. Naše, v smeri ermanšah - Kasr Širin opererfrajo-e čete so se srečale z ^leškimi če-jmi ob Tigrisu od Kut J. Amare ob eki navzdol. Dne 22. maja so do- >Deli koziki v glavni stan pbveljnika ngleških čet v Mezopotamiji. Francoska zahteva Sirijo. >CroiX€ z dne 21. maja poroča r. predavanju Sirijca Cressatija, ki je vajal: Pri bodQči razdelitvi Turci- 2 mora dobiti vsak zaveznik velik os. Francoska mora dobiti vso Siri- \ Francoska zemljepisna lega, 11 -:oletrj njene zgodovine, prevladanje ;-ancoskih trgovskih interesov, od vseh priznano, izredne simpatije Si- -ijcev to zahtevajo. Ne gre z zavo- vanje, marveč za združitev dežele, se sama ponuja. Brez pomena ie idi vsako gospodarsko protivljenje, er je Sirija rodovitna in ima dobre -govske zveze. Amerika in ententa. Ameriška nota Angleški in FranciiL Listi javljajo, da pripravlja pre-::dent Wilson jako energično noto Angleški in Franciji zaradi zaplenje-vanja poštnih pošiljatev. Novovorški tSun« sodi, da bo nota izredno energična in da v njej Wilson odklanja \sako razpravljanje o razlaganju .r.ednarodnega prava. Londonska > Times javija. iz Washingtona, da protestira nota proti postopanju An-eiežev in Francozov glede ravnanja s postnimi pošiljatvami iz nevtralnih dežel ter zahteva v tem oziru radikalno premembo. — ?Daily Mail« lavlja, da ie nota jako oštra, a sploš-no razpoioženje, izraženo v njej, je venđar prijazno. Nota priznava. da v.e gre za načelna nasprotia. nego Ie ::a praktično izvrši te v. Stvar je izgurala ostrost, ker se Angleska in Fran-cija že ozirata na zahteve Amerike, \merika pa jima je storila važno ' ^ncesiio s priznanjem, da smeta za-^njati vrednostne papir je. Koln, 28. maja. (Kor. urad.) Koln. Ztg.« poroča iz NVashingtona: N'ota proti angleškemu poštnemu ro-ru je glasom zanesHivih poročil zelo ečločna, zlasti vsled izprememb izvršenih v zadnji minuti. Ni se gotovo, ali bodo Zedinjene države pcsla-?c tuđi noto glede blokade Rdečega križa, pričakovati pa je to, ker za-T:teva ljudstvo odločen nastop proti angleški nasilnosti in dostojno ne-' tralnost. Ćelo sicer radikalno časo-risje piše dosledno tako. Izjave dr-.^vnega kanclerja so napravile prav dober vtisk. Vesti o miru. Vesti o mirovnih posredovanjih. Prezident Zedinjenih držav ame-r ških je v javnem govoru izrekel " nenje, da je prišel čas, ponuditi vo-■■ jočim se državam posredovanje za i :ir. Z o-zirom na to zaslužijo pač vse * esti o eventualnih mirovnih poga-;' njih nekoliko pozornosti, dasi idnji govori Greva, Poincareja in ■ rianda ne vzbujaio posebnih upanj. Petrograjska »Rječ« javlja: Mi- ,vni pogoji četverozveze bodo do- : ceni na vojnem svetu v Parizu, ki f3 snide y kratkem, in bodo potem i oglašeni. Izmed nemških glasov sta zlasti rva značilna. Znani grof Reventlov ; še v »Deutsche Tageszeitung«: Vemška država in njene zaveznice )loh ne rabijo mirovnih posredoval-w 2v.« Glasilo na Pruskem merodaj-v;ih konservativcev, »Kreuzzeitung« a pravi: Govori se zopet o miru, a i) naj nikogar ne moti. Dokler naši : wražniki ne priznajo, da so prema-: -ini, ni niti govora o miru. Wilson ■ i rad mir, kakršen bi ugajal An- ieški.« Posebni izvestitelj nekega mo- • Jcovskega lista je v Berlinu govo-: 1 z ameriškim veleposlanikom Gepardom. Ta mu je med drugim rekel: V/ilson je edini vodilni poHtik v Ameriki, ki hoče mir, dočim so dru-va že po potopu »Lusitaniie« zahte-vali vojno proti NemčijL Toda zma-r;ala je Wilsonova volla, da se ohra-*'i mir. Wilson bo tuđi še nadalje • kal mir. Pri sestavi svojih noObzor« poroča, da se vrše priprave za skorajšnjo podržavljenje reske mestne policije. Veilkesa tuna so vjeli ribči v Duhnem pri Reki. Tun je bil dolg dva metra in pol. težak 250 kg. Ribo so nrodali po 4 K kilogram.________ Dnevne vesti. — Odlikovanja. Cesarjevo po hvalno priznanje je bilo izrečeno nadporočniku 4. trdnj. top. polka Florijanu Božicu. — Nemški že-lezni križec 2. razreda je dobil stot-nik generalnega štaba Rudolf Lu-kanc p 1. Savenburg. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik 17. pešpolka Ivan Krakar, stražmojster 3. trenske divizije Jer-nej T a v č a r in računski podčastnik 87. pešpolka Rudolf J e r e b. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil četovodja 9. lovskega bataljona. — Srebrno hra-brostno svetinjo 1. razreda je dobil štabni narednik 3. pijonirskega bata-liona Ivan K os i. — Drugič sta dobila srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda četovodji 3. pijon. bataljona Franc Kovačin Mihael Iskra. — Nova odlikovanja. Cesar je cdloril, da je cesarjevo pohvalno priznanje dovoljeno tuđi drugič in tretjič izreci in da se to označi z enima oziroma dvema srebrnima znakoma na traku vojaške zaslužne svetinje. Dalje je cesar ustanovil novo stopnjo vojaške zaslužne svetinje, ki se podcljuje kot znak »Poseb-nega pohvalnega priznanja«. Nova svetinja je nekoliko večja od sedanje vojaške zaslužne svetinje, in ima pozlaćen lovorov venec okrog krone. Dalje je cesar ustanovil žeiezni zaslužni križec s krono m brez krone .za_83Biteo. — Vojni pmkibal «rad razgla-§!• da le iz niaidh irumelor dal na-praviti palice za nabiranjc darov ja vojno preskrbne namene. Za te puši-ce se lahko oglasi, kdor jamči, da bo nabral vsaj 100 K. V priznanje za na-biranje dobi to Iepo pušico v dar in še posebno diplomo, ki mu potrdi njegovo patrijotično deiavnost. — Spomenica o vladnih odred-bah izdanih povodom vojne. Prav kar je izšel drugi, jako obsežni del te spomenice, v kateri je nadrobno razloženo kake odredbe je vlada izdala v drugi polovici 1. 1915. glede ljudske prehrane in kmetijstva, glede trgovine, industrije, obrtnosti in rudarstva, glede železnic, brodarstva, post in brzojavov. glede kredita, davkov in vojnih posoiil, glede pravnih -n učn'h razmer. Ministrski pred-sednik poudarja, da je prebivalstvo ćele države požrtvovalno in s pravim umevanjem podpiralo vlado. — Nakup konj. C. in kr. uprava kupi proti takojšnjemu plačilu konje od četrtega leta naprej. Posestniki takih konj se vabijo v Ljubljano v konjenisko vojašnico (Nuschakova voiašnica) v Trnovem, kjer jih bo nakupovalna komisija vsaki dan od 28. maja od 9.ure zjutraj naprej spre-jemala. Konj, kateri imajo evidenčni list, se seveda ne sme prodaiati. — Konjereicem. V založbi c. kr. kmetijske družbe kranjske je izšla kot XV. zvezek kmetijske knjižnice knjiga „Soseda Razumnika konje-reja*, katero je po dr. Steuertu iz memščine preložil in za naše razmere priredil družbeni adjunkt A- Jamnik. Knjiga je pisana v obliki pogovor Razumnika s svojimi sosedi. Obsega 167 strani in 77 velezanimivih podob. Vse-bina je zelo bogata in poučna. Prav zanimivo je pisano o podelovanju, o raznih boleznih ter razvadah konj in kako jih je zdraviti, oziroma napake odpraviti, 0 ravnanju s plemenskimi kobilami, dalje o težavah pri porodih, o negovanju kobil in žrebet ob porodu, o krmljenju, vpreganju, podko-vanju, o momentih, na katere je paziti pri nakupu živali itd. V knjigi se nahaja vse, kar bi utegnilo zanimati naše konjerejce. Več teh se je izrazilo, da jim je ta knjiga prav dobro podučilo in jako dobrodošlo razvedrilo. Po vojni se bo treba dobro oprijeti umne konjereje ter bo v ta namen knjiga vsakemu konjerejcu jako dobro služila. Obenem je ista Iepo darilo in prijetno čtivo za naše kmečke sinove, ki se nahajajo ranjeni po bolnicah in rekon-valescentnih domovih. Za ude c. kr. kmet. družbe kranjske stane knjiga s poštnino vred 1 K, za neude in v knjigotrštvu pa K 1*20 brez poštnine. Naroča se pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, Turjaški trg 3. — Nova naredba glede masti, masla itd. Včeraj je izšla nova mini-sterska naredba, s katero se prepo-veduje, porabljati užitno mast, maslo, surovo maslo, špeh itd. za kaj drugega. kakor za hrano. — Dopisnice se podraže s 1. ju-iiijem, in sicer najbrže od 5 na S vi-narjev, pristojbine za pisma od 10 na 15 vinar je v, brzojavke za 2 vinar ja pri vsaki besedi. — Tobak se zopet podraži. Kakor poroča »Zeit«, se v krit je obresti novega vojnega posojila zopet podraži tobak. in sicer s 1. junijem. Po-višek cene tobačnih izdelkov še ni znan. — Poroka. Dne 25. maja se Je vršila v Gradcu vojna poroka gosp. inženirja pri kranjski defelni vladi in poročnika v rezervi Ferdinanda Schulza z gdč. Marijo G a t s c h iz Ljubljane. Čestitamo! — Umrla je v Vodmatu, Društvena ulica 43, rodbini F e 1 c njih hčerka Zor ka v starosti 12 let. — Pogreb je danes. Naše sožalj^! — Pegastl legar. Od 14. do 20. maja je zbelelo za pegastim legar-jem v Galiciji 410, v Bukovini 18 in drugod v Avstriji 44 oseb. Ogrska ljudska igra z Rito Sacchetto v Kino Idealu. Jutri v torek 30. maja do četrtka 1. junija se predvaja naslednji učinkoviti spored: Na prvem mestu je ogrska ljudska igra „Razkačena Mariska" v 4 dejanjih v Rito Sacchetto in Antonom Verdierom v glavnih vlogab. Krasna življenska slika, ki vidimo v njej na-prvo Rito Sacchetto kot ogrsko cigansko dekle, ki postane pozneje dedinja Starega bogatega grofa in kot taka dama najboljših krogov. Toda njena prva ljubezen vročekrvni mladenič, ki gt je prevarala, a ga pozneje sprejela kot grajskega oskrbnika, se osveti radi tega nad njo — ona mora iz-dljstvo plaćati smrtjo. Veledramatično dejanje tega filma, združeno s si ja j no inscenacijo in izvanredno odlično umet-Iliško igro Rite Sacchetto, ki ima tuđi v soigralđh vredne vrstnike, zagotavlja temu filmu največjo pohvalo. Kot đopolnilo temu učinkovitemu sporedu so še najnovejša vojna poročila Sa-scha-Messtrov teden in pa prvo-vrstna burka. Ideal-Kino. Kanarček se ie izgubil od četrtka dajie na EmQfi3& cesti It. _§.. E^- Sten najditeli se vlludno naproSa, đd bi ticka vmiL Razne stvorL * Ubegli fraacoski letalec GB-bert. Pariški listi porocajo, da se je franeoskemu letalcu Gilbertu posre-čil beg na Francosko. »Temps« pravi izrecno, da ie že dospel na Fran- cosko. „ * Dva meseca nic mesa. v »Berliner Tagblattu« se poteguje profesor dr. Boas za to, naj se v meseca julij in avgust sploh prepove viivanje mesa, češ, v teh mesecih je dovolj pe-rutoine, divjačine in da je na razpola-ganje, a če se ta dva meseca nič mesa ne porabi, da bo potem na jesen doTolj- * Madžarski list v Belgradu. Odkar je avstro-ogrska armada okupirala Srbijo, izhajata tam dva lista, nemški list »Belgrader Nachricbten« ia hrvatski list »Beogradske novine«. Zdaj bo izhajal starejše moči Naslov pove upravn. »Sluv. Naroda« 1679 Knji$ouodkin]a vajena slov. in nemške korespondence in vsch komptoarskih d^l z dobrimi večletnimi izpričevali, teli piimerne slnibe. Naslov pod MKn]ia*vod-klojal672u. 1672 ■ Sprefme se taka! kontoristinja ▼eiča teikega la nemšk. Jezika. Ponudbe naj se pošljejo na upravništ. »Slov. Naroda« pod „A. B. 10/1691. 1691 Proda se popolnoma nev iotogralični aparat najnovejšega sistema in še več drugega v to svrho spadaiočega materijala, kakor tuđi povekševalni aparat po selo nlzkl cent Ogleda se v delavnikih od 2.—7. zvečer. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Sijena moka Jasin". Po velikem trudu se mi je posrećilo doseči zopet večjo množino iartlleve mobe „Hosinu ter s tem obve^čam vse svoje cenj. oaročnike, da ?e bližajo prazniki in na i nobeden ne odlaša z naročili na zadnje <^ni, ker jaz moram vse ndro-čila izvrševati po vrsti. Kakor gotovo vsakemu znano, 1 zav. rabite za 1 šartel] ne da pora-bite kaj sladkorja, kvasa itd. 1609 Po pošti se pošilja kakor dosedaj najmanj 3 zav. po povzetju. 1 zavitek stane K 1 50, 50 zavitkov naročilo po K 140. Na tisoče priporočilnih pišem na razpolago vsakemu. Toraj prosim takojšnih naročil, dokler ^e kaj zalome. Razpošiljalnica IVAN UBEK, LJaMIaaa 5, Mastnl trg 13. Slavna Asta Nielsen v JUHO CCHCRAL* v deželnem siedalBeu! Samo jutri w torek in v sredo: I i peralof a. Slika iz življenja v 3 dejanjih V glavni vlogi najboljša filmska igraika Asta Nielsen. Grehi očetov. Drama v 3 dejanjih. V glavni vlogi I Asta Nielaen. - . — Hl w» mladina, ^^.»mhim I Predstave ob 4- popolđne la ob 6., ';:8. in 9* uri zvečer. Danes v poneđefjek zadnjikrat velika detektivska drama: Najdba v novi zgradbi. II. del. Kupcem fa odfemaloem prlporočam, da si moje od prvovrstalk tovara za prodalo pripravljeno blago klavirle in planine pravočasno ogledalo. 1394 S. KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. OVE S se nadomestl z melasnJrni krmili, ki jih razpošilja I deželna centrala krmil. I Ljubljana, Turjaški trg I St. 3, v vrečah po 50 kg. I Cena je K 35— za 100kg. I -^. ŠABC (lastnica Jadvigs Sare) Ljubljana, Selenbnrgova ulica Stev. 5. Posteljno životno namizno PERILO Cene zmerne. Solidno delo« $p«ciolni eddeleH za neue^tine epremc. perile za gospode pe meri. 17O3 Voino iDvaitio (neidno) zavarovanie. Kaj je vojno invaliditetno zavarovanje ? I To zavarovanje ima namen, zasigurati zavarovancu poleg državne I invaliditetne rente, še izplaČilo gotovega kapitala za slučaj, da je I postal trajno delanezmožen vsled bolezni ali zadobljenih poškodb (ran). I Za sklep tega najnovejšega zavarovanja se priporoča I ces. kr. priv. zavarovalna družba na življenje I „Avstrllskl Feniks"! Oeneralnl zatfop v Ljubljani, Sodna ulica 1. Pri pismenih vprašanjih, ki ne obvezujejo nikogar, se prosi I navesti: , I a) ime in naslov, I b) vojaSko službeno razmerje, I c) visokost svote, koje se namerava zavarovati. 1667 I ^= Zrripotoia osobno hbrane =^= novosti 3 Dunaja. Velika iybera okusnih tfobukov ya dame in defelice kakor tuđi bogata Zaloga jalnih klobufav. Solidno blago. Granano nbfa cene. ^Popravila točno in vestno. Bunanja naročit* na bbtro y obratno pošto.