Acrocephalus 21 (98-99): 55 – 59, 2000
Pojavljanje lesne sove Strix aluco v notranjskih in primorskih kra{kih jamah
Occurrence of Tawny Owl Strix aluco in the karst caves of the Notranjska and Primorska regions
Slavko Polak
Notranjski muzej Postojna, Ljubljanska 10, SI-6230 Postojna, e-mail: slavko.polak@guest.arnes.si
For his present contribution, the author gathered all the available data on the occurrence of Tawny Owl Strix aluco and its pellets in 15 karst caves of the Notranjska and Primorska regions. The owls were observed in accessible horizontal caves and particularly in vertical pitches hard of access, i.e. at their entrances as well as in their inner parts. The greatest depth at which the owls’ traces were found reached 100 m in the Brim{ca cave near Kozina, where a nest with eggs was found at the bottom of the entrance pitch. The eggshells and bones of the young found in the caves of Jama v Suhi rebri and Kri`na jama are also a proof that Tawny Owls occasionally breed in these caves. One of the causes for this phenomenon could very possibly lie, according to the author, in the lack of tree holes and other suitable nest-sites on the surface. The author also states that the owls are a kind of a food vector for the troglo-biontic animals in their poor underground environment. In general, the speleological literature does not include owls, and on the basis of his findings the author believes that the Tawny Owl could easily be considered a troglox-ene animal, i.e. a periodical visitor of the karst underground.
Key words: Strix aluco, Tawny Owl, caves, speleobiology Klju~ne besede: Strix aluco, lesna sova, jame, speleobiologija
1. Uvod
Da sove pogosto izletavajo iz na{ih jam in brezen, nam lahko potrdi veliko slovenskih jamarjev, zato jih ve~ina meni, da tudi sove sodijo med prebivalce jam. Nekaj na{ih jam je po sovah celo dobilo ime. Tako danes poznamo ve~ “sovinih jam”, “sovinih brezen”, “sovink”, “sovin{~kov”, “sovenc” ter “sovjih jam” in “sovjih brezen”. Kljub temu so zapisi o pojavljanju sov v jamah razmeroma skromni. Opazovanja lesne sove na vhodih v nekatere jame Tr`a{kega krasa navajata Stoch & Dolce (1984). Lipej & Gjerke{ (1996) sta opravila analizo prehrane lesne sove na osnovi izbljuvkov, nabranih na vhodu v jamo v kra{ki dolini Sokolak pri [kocjanskih jamah. Tvrtkovi} (1999) pri navajanju kavernikolnih vrst vreten~arjev Dinarskega krasa sov ne omenja. Prav tako se sove, kot ob~asne obiskovalke jam, ne pojavljajo na seznamih druge speleobiolo{ke literature (Brosset 1998, Chapman 1993). Ve~ji pomen zahajanju sov v
jame dajejo paleontologi. Akumulacije sovjih izbljuvkov v jamskih sedimentih so namre~ pomembna paleontolo{ka najdi{~a fosilnih malih sesalcev (Andrews 1990, Alcover 1992). Pri dosedanjem ve~letnem jamarskem udejstvovanju sem zbral opa`a-nja, ki govore o pojavljanju lesne sove v nekaterih notranjskih in primorskih kra{kih jamah. V ~lanku navajam podatke o jamah, v katerih so se po na{ih ugotovitvah pojavljale lesne sove, obravnavam pa tudi vzroke in pomen zahajanja lesnih sov v kra{ke jame.
2. Metoda
Podatki o pojavljanju lesne sove v kra{kih jamah so bili zbirani v obdobju 1990–2000. Pregledali smo prek 50 jamskih objektov. V ~lanku sem upo{teval tako lastna opazovanja kot tudi poro~ila drugih slovenskih jamarjev. Omejil sem se le na Notranjsko in Primorsko, ~eprav so mi znana ustna poro~ila jamarjev o pojavljanju sov v jamah tudi drugod po
55
S. Polak: Pojavljanje lesne sove Strix aluco v notranjskih in primorskih kra{kih jamah
Sloveniji. Pojavljanje sov v jamah smo ugotavljali na osnovi najdb njihovih izbljuvkov, kadavrov, jaj~nih lupin ter predvsem na neposrednih opazovanjih teh ptic.
3. Rezultati
Lesne sove in njihove sledi smo zabele`ili v 15 jamskih objektih Notranjske in Primorske (tabela 1). V treh primerih smo nanje naleteli med obiski la`je dostopnih vodoravnih jam, kot so Kri`na jama pri Lo`u, Polina pe~ v Matarskem podolju ter Pe~inka na Krasu. Tu so se obi~ajno zadr`evale v temnej{ih delih vhodnih dvoran ali pa v gostem br{ljanu na samem vhodu. Pojavljanje lesne sove smo potrdili v naslednjih navpi~nih kra{kih breznih: Kotova jama pri Postojni, Brim{ca, Jezerina, Cikova jama in Dimnice pri Kozini, Jama v Suhi rebri, Brezno v Cerju, Jama v Kne{kem dolu in Jama v Perusovi brezi pri Koritnicah na JZ obronkih sne`ni{ke planote ter Golobnica, Tr{~ica in Jama v Partih na Krasu. Vsem breznom je skupno, da imajo za ~loveka in potencialne plenilce razmeroma nedostopne vhode, razgibane stene, kjer ne manjka skalnih polic, in jih najdemo   v   sestojih   listnatih   gozdov,   predvsem
bukovih Fagetum, hrastovih Quercetum in v sestojih ~rnega gabra Ostryetum (tabela 1). V podobnih primernih breznih na negozdnih obmo~jih in v vi{jih dinarskih gozdovih lesnih sov nismo opazili.
Po~ivali{~e sov je v veliki meri odvisno od oblike in raz~lenjenosti jame. Izbljuvke lesne sove smo dobili na samem vhodu kot tudi v globljih delih jame. V breznih smo na{li izbljuvke na skalnih policah in na dnu vhodnih brezen. Najglobje doslej smo izbljuvke in celo kadaver lesne sove na{li v jami Brim{ca pri Kozini, ve~ kot 100 metrov globoko pod povr{ino v obmo~ju medle dnevne svetlobe in celo, vsaj za na{e o~i, v popolni temi (slika 1).
V treh jamah smo na{li dokaze, da so lesne sove tam gnezdile. Iz Jame v Suhi rebri pri Koritnicah (slika 2), kjer so lesne sove redno izletavale vrsto let, sem 14.4.1993 na dnu 20 m globokega vhodnega brezna pod skalno polico na{el jaj~ne lupine lesne sove ter kosti dveh nedoraslih mladi~ev (slika 3).
Jaj~ne lupine lesne sove so bile najdene tudi na dnu velike vhodne dvorane v Kri`ni jami (A. Troha in T. Trilar, ustno). Gnezdo lesne sove z jajci pa je leta 1998 v jami Brim{ca pri Kozini nekaj metrov nad dnom vhodnega brezna na{el jamar K. Jerina (T. Miheli~, ustno).
Tabela 1: Seznam jam, v katerih je bilo potrjeno zadr`evanje lesne sove Strix aluco (tip jame: 5.2 = vodoravna jama, 5.3 = jama z vhodnim breznom, 5.5 = brezno)
Table 1: The list of caves where the occurrence of Tawny Owl Strix aluco was confirmed (cave type: 5.2 = horizontal cave, 5.3 = horizontal cave with pitch-type entrance, 5.5 = vertical pitch)
ime jame, (kat. {t.)/	obmo~je/	UTM	opa`anja/	tip jame/	tip gozda	vir/
name of the cave	region		observations	cave type	forest type	source
Kri`na jama (56)	Lo{ka dolina	VL56	sova, izbljuvki, jaj~ne lupine	5.2	Fagetum	A. Troha, T. Trilar
Kotova jama (1608)	Piv{ka dolina	VL37	sova	5.3	Fagetum	J. Hajna
Jama v Suhi rebri (4082)	Piv{ka dolina	VL45	sova, izbljuvki, kosti, jaj~ne lupine	5.3	Querco–Carpinetum	avtor
Brezno v Cerju (5510)	Piv{ka dolina	VL45	izbljuvki	5.5	Quercetum	avtor
Brezno v Kne{kem dolu	Piv{ka dolina	VL45	sova, izbljuvki	5.5	Querco–Carpinetum	avtor
Brezno v Perusovi brezi	Piv{ka dolina	VL45	sova, izbljuvki	5.5	Abieti–Fagetum	avtor
Jezerina (935)	Matarsko podolje	VL24	sova, izbljuvki	5.3	Quercetum	avtor
Polina pe~ (938)	Matarsko podolje	VL24	izbljuvki	5.2	Querco–Carpinetum	avtor
Brim{ca (112)	Matarsko podolje	VL24	izbljuvki, kadaver, gnezdo z jajci	5.3	Querco–Carpinetum	avtor, T. Miheli~
Dimnice (736)	Matarsko podolje	VL24	izbljuvki	5.3	Querco–Carpinetum	avtor
Cikova jama (971)	Matarsko podolje	VL24	sova	5.5	Querco–Carpinetum	M. Bognolo
Golobnica (1910)	Komenski kras	VL07	sova, izbljuvki	5.5	Querco–Carpinetum	T. Fabec
Pe~inka (944)	Komenski kras	UL98	sova	5.2	Querco–Carpinetum	T. Fabec
Tr{~ica (2165)	Komenski kras	UL97	sova	5.5	Querco–Carpinetum	T. Fabec
Jama v Partih	Komenski kras	UL97	sova	5.5	Querco–Carpinetum	T. Fabec
56
Acrocephalus 21 (98-99): 55 – 59, 2000
Slika 1: Na~rt jame Brim{ce z vrisanimi lokacijami najdenih izbljuvkov (a), gnezda (b) in kadavra (c) lesne sove Strix aluco. Na~rt povzet in prirejen po katastru jam IZRK ZRC SAZU.
Figure 1: Plan of Brim{ca cave with drawn in sites of discovered pellets (a), nest (b), and cadaver (c) of Tawny Owl Strix aluco. The plan adapted from the cadastre of caves prepared by IZRK ZRC SAZU.
Na kadavru lesne sove, ki smo ga na{li v jami Brim{ca 15.7.1999 (slika 4), smo opazili ve~je {tevilo jamskih hro{~kov drobnovratnikov Leptodirus hochenwarti.
4. Razprava
Kljub zatrjevanju kolegov jamarjev o zelo velikih sovah, ki so jih prestra{ile pri obiskih jam in brezen, sem na osnovi dosedanjih opazovanj in opisov jamarjev pri{el do sklepa, da na{e jame obiskuje predvsem lesna sova Strix aluco. Na vhodnih prepadnih stenah nekaterih ve~jih udornic in votlinah prepadnih sten je mo~ sre~ati tudi veliko uharico Bubo bubo ter pegasto sovo Tyto alba, vendar obe vrsti dajeta prednost suhim, toplim, prisojnim stenam in se hladnim ter vla`nim notranjim delom jam izogibata.
Kljub izjemnemu {tevilu kra{kih jam v Sloveniji pa smo pojavljanje lesne sove na osnovi na{ih raziskav in poro~il jamarjev potrdili le v 15 jamskih objektih
Notranjske in Primorske. Menim, da je njihovo pojavljanje v jamah bolj ali manj naklju~no, na nekaterih obmo~jih pa, domnevno zaradi pomanjkanja primernih povr{inskih gnezdi{~, v jamah gnezdijo. V bli`ini Jame v Suhi rebri je tako leta 1987 lesna sova neuspe{no gnezdila v jaslih krmi{~a za jelenjad (Polak 1989). Gnezdo je bilo le kak meter in pol od tal, torej mo~no izpostavljeno plenilcem. Domnevam, da je isti par v naslednjih letih gnezdil v omenjenem bli`njem breznu, v gozdu hrasta in ~rnega gabra Querco–Ostryetum. Gozd je mlaj{i, zato tu primanjkuje starih dreves oziroma ustreznih drevesnih dupel. Ve~letno opazovanje lesnih sov pri izletavanju iz omenjenega brezna daje slutiti, da tu redno gnezdijo.
Omenjeni kadaver lesne sove v jami Brim{ci je zagotovil obilje hrane velikemu {tevilu jamskih hro{~kov drobnovratnikov ter br`kone tudi drugim drobnih pravim jamskim `ivalim za dalj ~asa. Ti pravi
57
S. Polak: Pojavljanje lesne sove Strix aluco v notranjskih in primorskih kra{kih jamah
Slika 2: Na~rt Jame v Suhi rebri z vrisanimi lokacijami najdenih izbljuvkov (a), jaj~nih lupin (b) in kosti (c) lesne sove Strix aluco. Na~rt povzet in prirejen po katastru jam IZRK ZRC SAZU.
Figure 2: Plan of cave Jama v Suhi rebri with drawn in sites of discovered pellets (a), eggshells (b), and bones (c) of Tawny Owl Strix aluco. The plan adapted from the cadastre of caves prepared by IZRK ZRC SAZU.
jamski hro{~ki so obi~ajno redki, hranijo pa se z organskim drobirjem. Menim, da so tovrstni kadavri, sovji izbljuvki in morda celo iztrebki znaten vnos hranljivih snovi v podzemeljsko okolje.
Jamske `ivali delimo po eni najpogosteje uporabljanih klasifikacij (Camacho 1992) na prave jamske prebivalce – troglobionte, redne jamske obiskovalce – troglofile in na ob~asne jamske obiskovalce – trogloksene. Troglobionte najdemo le v jamskem okolju, medtem ko troglofili del `ivljenja prebijejo v jamah, kjer se lahko razmno`ujejo, del pa na povr{ju. Zanje so zna~ilne dolo~ene prilagoditve na jamsko `ivljenje. Speleobiolo{ka literatura uvr{~a med troglofile nekaj, predvsem tropskih vrst ptic. Najbolj znane so tolsti lastovi~nik Steatornis caripensis in hudourniki iz rodu Aerodromus ter Collocalia. Te ptice gnezdijo izklju~no v jamah, na kar so prilagojene s posebnim na~inom eholokacije v popolni temi (Brosset 1998).
^eprav smo gnezdenje lesne sove v jami potrdili, vrste ne moremo uvrstiti med jamske troglofile, saj njihovo zahajanje v jame ni nujno, pa tudi posebnih prilagoditev na jamsko `ivljenje nimajo. Lesno sovo je zato smiselno uvrstiti med trogloksene, torej ob~asne obiskovalce jam. 58
Zahvala: Za posredovanje podatkov se zahvaljujem jamarjem Alojzu Trohi z Blo{ke police, Tomiju Trilarju iz Ljubljane, Juretu Hajni iz Postojne, Toma`u Miheli~u iz Grosuplja, Marcu Bognoli iz Trsta in Toma`u Fabcu iz Mavhinj. V veliko pomo~ pri zbiranju podatkov o jamah so mi bili sodelavci In{tituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Objavljeni na~rti jam so povzeti in prirejeni po njihovem katastru jam.
5. Povzetek
Avtor je v ~lanku zbral podatke o pojavljanju lesne sove Strix aluco in njenih izbljuvkov v 15 notranjskih in primorskih kra{kih jamah. Sove so bile opazovane v dostopnej{ih vodoravnih jamah ter predvsem v te`ko dostopnih navpi~nih breznih, tako na vhodu kot tudi v temnih notranjih delih jam. Najgloblje so bile sledi lesnih sov najdene 100 metrov globoko v jami Brim{ca pri Kozini. Na dnu vhodnega brezna jame Brim{ce je bilo najdeno gnezdo z jajci. Tudi najdene jaj~ne lupine in kosti mladi~ev v Jami v Suhi rebri in Kri`ni jami dokazujejo, da lesne sove v jamah ob~asno gnezdijo. Kot enega mo`nih vzrokov za to avtor navaja pomanjkanje drevesnih dupel oziroma drugih primernih povr{inskih gnezdi{~. Avtor v prispevku ugotavlja, da so sove tudi vektor hrane troglobiontskim jamskim `ivalim v revno podzemsko okolje. Speleobiolo{ka literatura sov obi~ajno ne vklju~uje. Na osnovi ugotovitev avtor meni, da lahko lesno sovo uvrstimo med trogloksene jamske `ivali, torej ob~asne obiskovalce kra{kega podzemlja.
Slika 4: Kadaver lesne sove Strix aluco, najden 15.7.1999 v jami Brim{ca (foto: S. Polak)
Figure 4: Cadaver of Tawny Owl Strix aluco found on July 15th 1999 at Brim{ca cave (photo: S. Polak)
Acrocephalus 21 (98-99): 55 – 59, 2000
Slika 3: Kosti in jaj~ne lupine lesne sove Strix aluco, najdene 14.3.1993 v Jami v Suhi rebri (foto S. Polak)
Figure 3: Bones and eggshells of Tawny Owl Strix aluco found on March 14th 1993 in Jama v Suhi rebri cave (photo S. Polak)
6. Literatura
Alcover, J.A. (1992). Fossils and Caves. In: Camacho, A. I. (edt.): The Natural History of Biospeleology, Monografias – Museo Nacional de Ciencias Naturales, Madrid.
Andrews, P. (1990): Owls, caves and fossils: predation. preservation and accumulation of small mammal bones in caves, with analysis of the Pleistocene cave faunas from Westbury – sub – Mendip, Somerset. Natural History Museum, London.
Brosset, A. (1998): Aves. In: Juberthie, C. & Decu, V. (eds.): Encyclopaedia Biospeologica, Tome II, Societe de Biospeologie, Mulis – Bucarest.
Camacho, A.I. (1992): A Classification of the aquatic and terrestrial subterranean environment and their associated fauna. In: Camacho, A. I. (edt.): The Natural History of Biospeleology. Monografias – Museo Nacio-nal de Ciencias Naturales, Madrid.
Chapman, P. (1993): Caves & Cave Life. Harper Collins Publishers, Somerset.
Lipej, L. & Gjerke{, M. (1996): Diet of the tawny owl (Strix aluco) in the karst environment near [kocjanske jame (SW Slovenia). Acta Carsologica, 25: 351-363.
Polak, S. (1989): Sove Zgornje Pivke. Acrocephalus 10 (39-40): 16-19.
Stoch, F, & Dolce, S. (1984): Gli animali delle grotte del Carso Trisestino. Fauna – Ecologia – Itinerari. Invito allo studio della biospeologia, Edizione LINT, Trieste.
Tvrtkovi}, N. (1999): Cavernicole vertebrates of the Dinaric Karst. The XIVth International Symposium of Biospeleology, Makarska, sept. 19.–26. 1999, Hrva{ka.
Prispelo / Arrived: 24.12.1999 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000
59