UfO VI., Šla 7. f5fa?w?a « g»©wi&i. V Uubtlani, v s red® 11. JanasapJa 1922. HflPREJ Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Delavskim novicam. Ko so začele izhajati »Delavske Novice** srno jih pustili popolnoma pri miru. Kajti to, kar je svoj Sas komuniste in socialiste res lahko razdvajalo, spada v preteklost. Na veliki prevrat na zapadu in v srednji Evropi, ki so nanj komunisti svoj čas verovali mi pa ne, — danes v sami sovjetski Rusiji ne mislijo več. Sovjetska Rusija sama se pripravlja na to, da uravna potom kompromisov svoje razmerje do kapitalističnega sveta. Tako postajajo vsa velika vprašanja, ki so nas svoj čas ločiia, vprašanja, ki spa~ dajo v zgodovino. Poštena delavska politika bi morala gledati sedaj na to, da zaceli rane, ki so padle v bojih, ki spadajo danes že v zgodovino. Zato smo smatrali za svojo dolžnost, da pripravljamo splošno zedinjenje delavskih vrst, ker so vsi notranji razlogi za razdor odpadli. Z veliko energijo je upostavila naša stranka v svojih vrstah strogo zakonitost. Kdor nam očita danes grehe, ki so se tozadevno v preteklosti naši stranki očitali, piše vedoma neresnico. Z obžalovanjem moramo ugotoviti, da uporabljajo »Delav-ske Novice44 vkljub spremenjenim razmeram proti nam staro strupeno orožje. To velja zlasti za poročila o našem skupnem programu. O zedinjenem programu pravi, da bi se moral sprejeti demokratično, mi pa smo sprejeli program in statut brez debate. Vse to je gola demagogija in neresnica. Vsakemu je jasno, da se zedinjenja ne da izvesti tako, da bi stavila vsaka krajevna organizacija svoje pogoje. Tako bi se ne bilo mogoče nikoli sporazumeti in zediniti. Do zedinjenja je bilo mogoče priti le tako, da smo sprejeli predloge, ki so jih Izdelali od našega strankinega zbora y Celju v to pooblaščeni zastopniki. Vsi udeleženci kongresa v Trbovljah dobro vedo, da tudi tega programa in statuta nismo sprejeli brez debate, ampak po zelo živahni debati, ki je rezultirala v tem, da se mora program In statut kot edino mogoča podlaga za zedinjenje sprejeti, da pa so prišli do izraza tudi naši predlogi za končnoveljavno redakcijo programa in statuta. Vsakdo, tudi »Delavske Novice4' bi morale vedeti, da se drugače postopati ne da. Ali so postopali komunisti v Vukova-ru vsaj tako demokratično? Ne! Tam so bile najvažnejše resolucije o obliki pozdravnih telegramov kongresu naravnost diktirane. Ravno toliko je vredno vse drugo govorenje »Delavskih Novic4* o našem programu. To govorenje je tako, da ne zasluži niti odgovora. Približno toliko je vredno, kakor trditev »Delavskih Novic“, da je bila zastopana v Trfepvl&h. f-s .vkljub temu, da se je postopalo pri verifikaciji mandatov tako strogo, kakor se še ni nikdar pri nobeni komunistični stranki — strankina birokracija. Z lažmi in obrekovanjem se nc dela za konsolidacijo delavstva! Razdora pa je delavstvo sito! —g——m——— ii i—IBI1Ba»*wwagaiMananiHTTra3BcnnBrM«ft-imafc Jancem Otvoritev Delavske zbornice v Ljubljani. V nedeljo dne S. januarja se je vršila otvoritev Delavske zbornice v Ljubljani pod predsedstvom pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja. Navzoči so bili tudi g. inž. Štebi za centralno vlado, g. Adolf Ribnikar, vodja oddelka za socialno politiko v Ljubljani in g. dr. Anton Mrak, višji komisar pri delavskem oddelku v Ljubljani. O. pokrajinski namestnik otvori sejo ter pozdravi prve zastopnike delavstva v Delavski zbornici. V širšem govoru oriše pomen zbornice. Na koncu svojega govora poživlja še vse k sodelovanju pri utrditvi naše mlade države. Nato preide k prvi točki dnevnega reda: volitev predsednika Delavske zbornice. Predno je prišlo do volitev, so podali načelniki klubov svoje izjave. Prvi poda izjavo načelnik kluba s. Celešnik za v Strokovni komisiji za Slovenijo zedinjene člane. Izjava je bila sledeča: Cenjena zbornica! V imenu kluba v Strokovni komisiji za Slovenijo zedinjenih članov te zbornice podajam naslednjo izjavo: Z ustanovitvijo Delavske zbornice za Slovenijo je dobilo delavstvo in usiužbenstvo sploh forum za zastopanje svojih pravic, ki ga je zahtevalo že leta in leta. Ni popolna ta ustanova, pač pa je s to zbornico podana prilika, da delavstvo zastopa potom nje interese svojih mandatov v vseh panogah službenega, mezdnega in vobče socialnega razmerja. Prva naloga te zbornice bo, | da izdela opravilnik in naloži kataster ter pripravi volitev, zaraditega bo prvo delo te zbornice posvečeno organizatorič-I nemu delu zavoda. V drugi vrsti pa bo prevzela zbornica takoj tudi svojo pravo misijo kot pospeševateljica interesov mezdnega delavstva in podajala mnenja k socialni zakonodaji, posredovala v službenih in mezdnih sporih, pospeševala socialno zakonodajo* delavsko varstvo in zaščito delavske dece, zdravstvo, stanovanjsko vprašanje in prehrano. Klub obenem protestira proti ukinitvi mednarodno ugotovljenega osemurnega delavnika, proti nepopolni izvedbi socialnega zavarovanja, v katerem ni zapopadena cela vrsta mezdnih delavcev in delavk, proti samo delnemu in popolnoma nedo-statnemu zavarovanju, proti nekvalificiranemu poslabšanju delojemalskega zastopstva v bolniškem zavarovanju, kakor tudi proti vobče neutemeljenemu zastop- Izhaja razen pondeljka in dneva po prašniku vsak dan. Uredništvo in upravaištvo: L j u b 1 j a n a, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. stvu v vsem socialnozavarovalnih zavodih, ki bi jih morali upravljati izključni interesenti delojemalci ob primernem nadzorstvu državne oblasti. — Razredno stališče kluba je oporišče našega dela. Kljub temu pa izjavljamo, da želimo sporazumno sodelovanje vseh tu zastopanih organizacij in kategorij ročnih in duševnih delavcev, zlasti pri delu v odsekih. VS tem smislu pozdravljamo ustanovitev Delavske zbornice za Slovenijo ter njene člane, od katerih pričakujemo, da bodo posvetili vse svoje moči koristim, delavstva in nameščencem. Drugi poda izjavo g, Treiber za NSS in kot tretji g. Lovšin za zasebue nameščence. Predno je prišlo do voiitev zborniškega predsednika, je g. Treiber predla« gal, da se seja za 10 minut prekine. G. pokrajinski namestnik prekine sejo za 10 minut. Po tem odmoru se je pričela s tajata* glasovanjem volitev predsednika. Odda~ nih je bilo 47 glasovnic (treh Članov ni bilo navzočih), od katerih je bilo za s< Čobala 26, za g. Lovšina 10, II je bik* praznih. G. pokrajinski namestnik kon* štatira, da je izvoljen predsednikom s. Melhior Cobal, ter ga vpraša, če to mesto sprejme. S. Čobal sprejme izvolitev, nakar ga g. pokrajinski namestnik prosi, da prevzame predsedstvo. Predno g. pokrajinski namestnik preda predsedstvo, naznani še članom, da bo izvoljenemu predsedniku izročena svota Din. 9100, katera je v proračunu za Delavsko zbornico. Proračun znaša mesečno 1300 Din. in teče že od meseca junija 1921. S. Čobal prevzame predsedstvo, nakar imenuje zapisnikarjem s. Celešnika ter ga prosi, da prečita nagovor, ki ga objavimo v obliki članka. — Na to otvori debato o drugi točki dnevnega reda: volitev 10 načelnikov za posamezne stroke, ki obenem tvorijo ožji odbor. O. Lovšin zahteva za zasebne nameščence najmanj 2 predstavnika. S. M. 2agar zahteva za novinarje, katerih organizacija je zelo razvita, posebnega predstavnika. G. Bizjak povdarja, da je za predilniško stroko, katere industrija je v Sloveniji zelo razvita, potrebno, da ima svojega predstavnika. S. Plečnik predlaga mandate za stročne zastopnike, nakar predlaga še s. Leskovšek, da bi se te volile en blok. Predsednik prekine nato sejo za 10 minut. Potem se je pričela volitev, katere izid je bil sledeči; za železničarje Lapuh iz Maribora, za rudarje Krušič iz Trbovelj, za kovinarje Jeran, Jesenice; za lesno in stavbno stroko Andrej Bradaška, Ljubljana; za usnjarje In čevljarje Jagodic, Ljubljana; za živilsko stroko Leskošek, Celje; za oblačilno industrijo Pečnik, Ljubljana;, za predilnice Kižjalč (nar. soc.), Litija; za grafično ] pacthOsfi na Vsestransko sodelovanje in stroko DružoviČ, Maribor in za zasebne podporo. Končno je naznanil, da skliče nameščence Celešnik (soc. dem.), Ljubljana. Socialnodemokratična kandidatna lista je dobila 29 glasov, 17 glasovnic je jbilo praznih. Po določitvi dnevnic in odškodnin zborniškim članom je bila seja zaključena. _____________ Zaprisega ptujskega župana. V soboto, 7. t. m. se je izvršila zaprisega ptujskega župana sodruga Lo-zin Seka. Ob 17. so se v mestni dvorani zbrali vsi občinski odborniki razen demokrata d.r. Stulieca. Nekaj minut po 17. je prišel g. vodja okrajnega glavarstva dr. Pirkmajer, ki je najprej naznanil ukaz o potrditvi župana, nato pa izvršil zaprisego. Nato je v daljšem govoru nagovoril župana in občinski odbor ter podal nekatere misli in smernice, po katerih bo novi občinski odbor moral delati. Za tem je župan zaprisegel podžupana g. Blažeka. Po podžupanovi zaprisegi se jo sodrug Lozinšek najprej zahvalil g. dr. Pirkmajerju za izražene misli iu nasvete ter ga naprosil, naj vladi sporoči željo novega občinskega odbora, da ga pri težkih nalogah, ki ga čakajo, vsestransko podpira. Obrnjen proti občinskim odbornikom je nato na kratko razvijal program in se dotakni glavnih nalog, ki čakajo na rešitev. Kot najvažnejše vprašanje, s katerim Ise bo treba bavifci, je vprašanje mestne avtonomije, katero bo potrebno čimpreje vpostaviti. Dotaknil se je nadalje mestne hranilnico ter omenil, da bo za dosego finančnih sredstev treba misliti na reformo davčnega sistema. V socialnopolitičnem oziru jc glavno }h najtežavnejše stanovanjsko vprašanje, kateremu bo potreba posvetiti največjo skrb. Nadalje se bo treba baviti s preskrbo mestnih ubožcev ter gledati na to, ida se hiralnica in drugi taki zavodi preuredijo tako, da bodo res služili namenu. Ko se jc še dotaknil šolskih in drugih prosvetnih vprašanj, j c pozval občinske odbornike brez razlike strankarske pri- klubove načelnike na posvetovanje glede prevzetja mestne uprave, nakar je bila slavnostna seja končana. Na trgu je pričakovalo konec seje veliko število ljudi, in ko se je na balkonu mestne hiše pojavila rdeča zastava, je delavski pevski zbor zapel koračnico »Hoj Socialisti«. Za tem je sodrug Lozinšek raz balkona nagovoril navzoče občinstvo, povdarjajoč. da bo delo v občinski hiši veliko lažje, ker vidi, da ima maso za seboj. Ko je delavski zbor zapel še »Delavski pozdrav«, se je občinstvo z vzklikanjem socializmu in proletarski solidarnosti mirno razšlo. Polltiin« tresli. Klerikalci in Delavska zbornica. Včerajšnji „Novi čas1' priobčuje kratko poročilo o otvoritvi Delavske zbornice v Ljubljani, ki diha same potrtosti, da ni ta ustanova postala užitnina slovenske klerikalije. Zanimiv je zadnji del tega poročila: Kasneje bo delavstvo lahko sodilo o tem svojem inštitutu; kako bo sodilo, l>omo videli. Naša organizacija se bo po svojih članih udeleževala sej iu tudi pri delavskih interesih sodelovala, obsojala pa vsako strankarstvo in enostranost zbornice. — Če prepušča ,Novi čas“ sodbo prihodnosti, nas more to samo veseliti, ker potem bomo prav lahko izhajali, če bo le njegova pamet kaj prida. Če je pa z zadnjimi besedami vrgel rokavico socialističnemu proletariatu Slovenije, potem se bomo pač pomenili. -1- „Jutrove“ krokodilove solze. Današnje „Jutro“ toči krokodilove solze, ker je bil izvoljen za predsednika „De-lavske zbornice" socialni demokrat in je bilo izvoljenih še 10 predsednikov odsekov povečeni iz vrst social-demokrat-skih organizacij. Pravi, da je socialistična večina cek) gladko odklonila zahtevo zasebnih nameščencev po svojem zastopstvu v eksekutivnem odboru. Po njegovem mnenju je sedaj »Delavska zbornica" v rokah delavskih zastopnkov, katerih duševna kapaciteta daleko zaostaja za zastopstvom, ki bo moglo ustvariti iz »Delavske zbornice" organ koristnega Dogodek iz kreme sodruga I Ivana Cankarja. (Odlomek iz njegovega predavanja im tržaškem »Ljudskem odru« 1. 1913.) Ni dolgo tega, da sem videl delavce, ki niso ne strokovno, ne politično organizirani. Sedeli so v gostih gručah,ženske in maski, v umazani, zatohli krčmi; pred vsakim parom steklenica žganja. Nikoli še nisem videl tako izpitih, upalih obrazov — izpitih in upalih od težkega dela, od slabega'življenja in od žganja. Peli so narodne pesmi — hripavo kričanje brez melodije in brez besed... Ko sem jih gledal in poslušal, mi je bilo slabo — slabo ne od zatohlega vzduha, ki je puhtel iz krčme kakor iz apnenice, tudi ne od alkoholnega smradu — temveč slabo od srama in srda. V srdu in sramu sem pomisli:' kaj niso celo ti ljudje, neizobraženi, neorganizirani, ki jih je dostojni kulturni narod z zaničevanjem zavrgel in ki jih imenuje poživinjene — kaj niso celo ti ljudje kulturni delavci? Kaj ne sloni vsa kultura na njih zmučenih plečih, kakor je slonela nekoč grška kultura na plečih helotov, rimska kultura na plečih vsenarodnih sužnjev? Kaj ni delo teh zaničevanih, nepoznanih tisti temelj, na katerem zidamo svoje kulture babilonski stolp, ki se sko-ro dotika že oblakov ?... Oblakov se dotika babilonski stolp naše kulture in tisti, ki ga nosijo na svojih trudnih^ plečih, ga ne vidijo, ker so njih motne oči uprte v tla!... Še sem slišal njih divje, nerazločno kričanje in sem povesil glavo in sem šel osramočen po svoji poti..., Buržoazna je odrekla delavnemu ljudstvu kulturo. (Iz predavanja sodruga Ivana Cankarja na tržaškem »Ljudskem odru« 1. 1913.) Principijelni rodoljub in narodnjak vpraša z navdušenim svojim glasom: Zakaj pa vi pesnik ne pojete za ljudstvo, zakaj vi slikarji ne slikate za ljudstvo. zakaj vi učenjaki ne pišete za ljudstvo? v , Koliko hinavščina v tem vprašanju in kolika neumnost! Človeška družba, kakršna je danda-nes, je kratila delavnemu ljudstvu vsako k plodonosnega dela za delavstvo. Verjamemo, da mu je hudo, ker niso mogli priti do besede v »Delavski zbornici" njegovi podrepniki, toda naj bo le kar brez skrbi in naj si ne dela po nepotrebnem sivih las. Volilci so namreč dobro vedeli kakšne „ najboljše delavne sile" so prezrli. X Devalera je Da5l Eireanu sporočil svoj in svojega kabineta odstop. Devalera je voditelj irskih ekstremistov in odstopa, ker je irsko ljudstvo sito in utrujeno vojne proti Angležem in si skuša mirnim potom dobiti še več pravic. Devalera napoveduje Angležem nadaljevanje boja. Evropa brez miru. Na poziv ameriškega predsednika Hardinga se je sestala v Washingtouu mednarodna razorožitvena konferenca kapitalističnih držav vsega sveta, o kateri piše ameriško republikansko časopisje odkrito, da sploh ne razpravlja o kakem temeljitem razoroževanju, čeprav so že predloženi načrti za. znižanje oborožile. Po teh predlogih, ki niso nič drugega kot politične maske, da se pod njih' zaščito organizirajo ustanove, ki naj bi utrdile kapitalistični režim, se narodi ne bodo bolj oberoževali, ampak manj. Vse to namreč spada v minimalni program kapitalizma, kajti s prevelikim oboroževanjem nalaga ljudstvu prevelike davke, ki ga delajo nervoznega, kar pa ni dobro za vlade in za razvoj kapitalizma. Poleg cirkuških zastopnikov kapitalističnih držav vsega sveta, se trudijo upostaviti človeško stanje tudi nekateri politiki na razpoloženju, vendar pa zgolj iz nekakšnega izumetničene poze. Tako je eden izmed njih izdal ravno na predvečer was-hingtonske konierence brošuro, v kateri podaja svoje mišljenje o vzrokih, ki so ustvarili tekom desetletij težavna vprašanja, ki leže kakor mora nad celim svetom in seveda ovirajo naravni razvoj človeštva. Mislimo, da ne bo odveč, če podamo v" naslednjem kratico vsebino omenjene brošure, ki jo je spisal bivši italijanski ministrski predsednik Nitti. Na podlagi diplomatičnih aktov prihaja Nitti glede mirovnih pogodb njihovega spočetja in namena do zaključka: izobrazbo, ga oropala vsake višje duševne kulture, z