poštnina plačana v gotovini POSAMEZNAŠTEVILKA 1.25 D I N DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in uprava! Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14335. — Podružnice: Ljubljana, De-> lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaje, vsaka beseda Din 1.—> mali oglasi, ki služijo v social,te namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 44 * Maribor, sobota, dne 21. maja 1938 * Leto XIII Ali smo zreli za politiko ali ne? Kadar je naša politična zahteva po svobodi in demokraciji v krizi, takrat nioramo skrbeti za to, da zberemo vse sile in izvojujemo opravičene zahteve, »e sile zbiramo že leta in leta, toda sproti podira to naše delo nesloga, sebična »politika« brez konkretnega načrta, kako naj se uveljavijo pravice naboda, to je politična in socialna svoboda. Prav lahko je odrekati narodu te praoče, če narod ni složen, ker njegovi Predstavniki nimajo načrta ali programa, s katerim bi uveljavljali obe temelj-ni zahtevi vsakega zdravega državnega °r£anizma. V tem šepa opozicija. Opo-2icija se ne more zediniti glede temeljih načel državne edinice. Zato ni napredka, zato tako malo veselih vesti o Napredku konsolidacije ideologije, ki je Predpogoj vsakemu političnem problemu, ki ima namen koristiti splošnosti. Vidimo pa nasprotno. Na eni strani zdrave enotne ideologije, na drugi strani pa po vseh mogočih metodah skušajo nedemokratični ljudje omalovaževati opozicije, ji podtikati slabosti, hrez katerih sicer ni, da bi s tem vsilili in pospeševali duhovni razkroj v opo-2icijskih vrstah. Oboje je zlo. Primanjkovanje pravega načrta in razkrojevalno intrigiranje, ga izvajajo dosledno vsi nedemokratični elementi. Problem sporazuma je za nas življenjsko vprašanje v sedanji dobi. Toda brez enotnega nastopanja, brez zdrave propagande in po zdravih načelih ter tudi aktivnega sodelovanja v političnih in upravnih zastopstvih ni mogoče dovoli uveljaviti prepotrebnih načel. V nesvobodi je mogoče zatreti začasno tudi najboljša načela, zavleči rešitev najaktualnejših problemov. Pasivnost opozicije to olajšuje in nudi priliko, da se postavljajo ovire proti napredku v obliki absolutizma (samodržtva) in avtoritativnosti. Ob aktivnem udejstvovanju naroda v razvoju, v ustanovah in povsod med narodom pa se marsikaj od tega lahko prepreči in pospeši normalni napredek. To nalogo imamo mi socialisti, “'■f r# v * to nalogo imajo pa tudi vse druge demokratične ideološke skupine. Zlo za progres (napredek) so pa diktatorske ideologije (miselnosti). Nesreča so! Pred novo svetovno gospodarsko konferenco »Za izenačenje med revnimi in bogatimi državami!« To naj bi bilo geslo svetovne gospodarske konference, ki jo pripravljata Anglija in Zedinjene države. Program konference bi bil: 1. mednarodni kreditni problem; 2. odprava omejitev v mednarodni trgovini; 3. ukinitev va-lutarnih predpisov v trgovini; 4. ureditev vprašanja razdelitve surovin. Reakcionaren tiskovni *akon na Madžarskem Plemska reakcija v boju s fašistično reakcijo in proti napredku. . Vlada je predložila parlamentu nov tiskovni zakon, ki znači višek reakcije. V debati so opozicijski poslanci podarjali, da je Bachova doba, ki je znana kot doba najbolj črne reakcije Ogrskem, bila liberalneja od dobe, *i začenja na Madžarskem z novim tiskovnim zakonom. Po zakonu ne bo mo£oče več ponatisniti madžarskih u 1 I rodovna internacionala ki zmedi Valter Citrine o položaju v srednji Evropi Na kongresu mednarodne strokovne zveze v Oslu, dne 21. t, m., je sporočil predsednik, da štejejo mednarodni zvezi pripadajoče zveze 20 milijonov članov. Nadalje je predsednik Citrine opozoril, da je v zadnjih mesecih produkcija nazadovala in istotako trgovina. Mednarodna strokovna zveza ne priznava nauka, da sta nezaposlenost in povračanje kriz neodvmljivo zlo. — Tudi v kapitalističnem režimu je dovolj možnosti, da se odvrnejo najhujše posledice gospodarske krize. O mednarodnem političnem položaju je rekel, da se razmere polagoma poslabšujejo in naglo zbirajo vojni oblaki. o evropsi Japonski napad na kitajski narod je po vsem svetu vzbudil strah. V Evropi postajajo diktatorji s svojimi ofenzivnimi načrti vedno bolj pogumni. Avstrijo je Nemčija okupirala in sedaj je Čehoslo-vaška najbolj ogrožena. Priznavam potrebo, je rekel Citrine dalje, da se nemško vprašanje v ČSR sporazumno reši, vendar so meje preko katerih ni mogoče. Upam, da bosta obe vladi vpoštevali angleške in francoske! nasvete. Odločnost Cehoslovaške, ki se hoče' braniti proti gospodarskemu ali vojaškemu napadu, naj bi enotno podprle vse demokratične sile. Prej ali slej bo-| do demokratične države prisiljene v svojem lastnem interesu ustaviti nacistično agresivnost. Če pride trenutek vojne nevarnosti, bo težko preprečiti izbruh vojne. Priznati je pa tudi treba, da je zaman vlade opominjati k odločnosti, če niso pripravljene in oborožene, da bi napade zavrnile. Tendenca narodov po nevtralnosti, njih beg v izolacijo in se ne več zanašati na kolektivno varnost, je pa obžalovanja vreden pojav, ki dela naravnost na roko diktatorjem. Besede sodruga Citrineja so na posvetovanju in v javnosti vzbudile veliko pozornost. Pozdrav pokrajinski konferenci svobodnih delavskih strokovnih organizacij v Ljubljani! Zastopniki in zastopnice svobodnih J delavskih strokovnih organizacij v Slo-( veniji. se zberete jutri na pokrajinski konferenci v Ljubljani. Zberete se, da gradite svoje Organizacije, ki so ena izmed vej na deblu delavskega gibanja, dalje, resno in vestno. Črni oblaki reakcije so opomin. Opomin, da mora delavstvo pomnožiti svoje vrste ter voditi najodločnejšo borbo proti grozeči nevarnosti. Naloge strokovnih organizacij so sicer socialno politične, v enaki meri, če ne še v večji, pa tudi kulturne. Prepričani smo, da bo pokrajinska konferenca v zavesti svojih težkih in odgovornih nalog prav resno in odločno manifestirala za svoje socialne pravice, za enotnost organizacij in za pravo kulturo, ki naj zavrne reakcijo. Pozdravljamo tudi vse goste. Želja, da bo imela konferenca v tem zmislu najboljši uspeh, Vam bodi naš najiskrenejši pozdrav! Družnost! Sedemdeset miiilonov dinarjev iitnim špekulantom Ljubljanski »Trg. list« ugotavlja, da bodo žitni špekulanti zaslužili z zvišanjem žitnih cen 70 milijonov dinarjev. r\Ar*rr\ norn^ or* /~* Krnmn \ in o ooV Pn no- Temu je treba napraviti konec! 7 itdntavliaio Ali veste, da se je vrednost delavčeve minimalne mezde vsled te grde rpekulacije znižala za skoro 15 odstotkov? Dajte delovnemu ljudstvu vsaj poceni kruha, da si ga bo lahko privoščilo. Naša država je prava žitnica. Zakaj naj bi plačevali kruh še enkrat dražje, med tem ko ga v inozemstvo prodajamo ravno za polovico ceneje. Vlada o porastu cen pSenlci Ministrski svet je razpravljal o zvišanju cen pšenici in koruzi. Gospodarski odbor ministrov je dobil naročilo, da prouči vprašanje regulacije žitnega trga in ev. prostega uvoza pšenice. Program belgijske vlade Reforme tudi na socialno političnem polju. Nova belgijska vlada, v kateri so štirje socialistični ministri, se je predstavila parlamentu s tem-le programom: 1. Uvedba davka za omiljenje krize, povišanje carin in doklad; 2. izglasovanje zakona, za pobijanje davčnih goljufij; 3. štednja pri neproduktivnih izdatkih; 4. nadzorstvo nad financami; 5. sprejetje proračuna za 1. 1929. pred koncem 1. 1938. Ves davčni sistem bo preurejen; vlada to najela posojila ža izvedbo javnih del; podpirala bo izvoz; stremela bo za izboljšanjem delovnih pogojev delavcev in nameščencev. Zaupnica vladi. Belgijski senat je s 118 proti 22 glasovi odobril program, Spaakove vlade. Volitve v južni Afriki. V južni Afriki, ki je država angleškega imperija, so bile volitve, pri katerih so opazili, da ss je vmešala tuja fašistična propaganda. Sedaj naenkrat se vmešavajo v tuje razmere oni, ki so vedtao zatrjevali) da hočejo zaščititi države pred vmešavanjem Moskve. Zopet se je izkazalo, da hudiča ni mogoče izganjati z Belcebubom. Demokratična reSitev manjšinskega vprašanja na Čehoslovaškem. Čehoslovaški zunanji minister dr. Krofta je izjavil, da se bo manjšinsko vprašanje na Čehoslovaškem z Nemci, Poljaki in Ogri uredilo v demokratičnem duhu. Večina Slovakov pa je itak za republiko in najtesnejše sodelovanje j z njo. Razumljivo je, da se Nemci brigajo za svoje rojake v republiki. Interes in vznemirjenje v javnosti pa nas ne bo motilo, da bi tudi to vprašanje ne rešili cev. v demokratičnem duhu. Razlaščeni petrolejski magnati bi radi podnetili drlavljansko vojno v Mehiki Na uslugo bi jim bil takoj — mehiški general Saturnino Cedillo. Iz Mehike javljajo, da se je vladi po-1 države, ki postane lastnica naftinih srečilo v zadnjem hipu preprečiti izbruh državljanske vojne, čije izhodišče bi bilo v pokrajini San Luis Potosi, kjer je general Saturnino Cedillo nameraval udariti s pomočjo oboroženih kmetov. * Za petrolej so se vodile in se bodo še vodile krvave vojne. Ne samo kapitalistični magnati, tudi države so zainteresirane na posesti petrolejskih vrel- klasikov in niti sv. pisma. Predcenzura je predpisana za časopise, letake in knjige. Po zakonu ni mogoča samo zaplemba in preganjanje pisca, ampak je mogoče zapreti tudi knjigarne in tiskarne. Madžarski literati pravijo, da bo bodoča madžarska literatura padla na najnižjo stopnjo. Ko je mehiški predsednik Cardenas pred par tedni objavil po parlamentu izglasovan zakon o razlastitvi petrolejskih magnatov, je izzval sprva zapre-paščenje, potem pa odločen odpor proti sebi. V spor se je vmešala tudi Anglija, čije 'podaniki so vsled razlastitve direktno prizadeti, dočim je Anglija le neposredno. Anglija se boji, da bi postala za slučaj vojne odvisna od dobre voJje vrelcev. Napetost med Mehiko in Anglijo je vzpodbudila razlaščene petrolejske magnate, ki so se domislili, da bi po vzgledu Evrope take »bolševiške« eks* perimente lahko likvidirali s pomočjo fašizma. Takoj se je našel tudi primaren mož, ki je bil pripravljen poslati mehiška ljudstvo v kostanj po žerjavico1 za tuje petrolejske magnate: bil je to patrioti* čni general Saturnino Cedillo v pokrajini San Luis. S pomočjo razlaščenih magnatov je oborožil kmete, letalce pa si je naročil iz Zedinjenih držav Severne Amerike. Mehiške oblasti so zaroto odkrile in vstajo preprečile. Gotovo pa je, da razlaščeni petrolejski magnati ne bodo še mirovali. us\.\ Uspelti lUilc speni repupiikancev op morju l Nacisti poskušajo, da bi potisnili republikance na fronto Teruel—Alcala de Chisvert (ob morju). Fronta poteka v velikem proti severu vzbočenem loku. Njena oporišča za republikance so gorati predeli vzhodno od Teruela. V ravnino prehaja fronta šele kakšnih 50 km od morske obale. Nacisti (armada generala Varele) pritiskajo sedaj na dveh mestih in sicer neposredno vzhodno od Teruela in pa ob morju. Napadi nacistov vzhodno od Teruela so zvezani s silnimi žrtvami. Kraji, ki se navajajo v raznih frontnih poročilih, Napadi nacistov pri Teruelu niso sami na sebi najpomembnejši. Gre j za to, ali se bo nacistom posrečilo, prodreti po dolinah rek, ki teko iz gorskega masiva proti jugu ali ne. Ob morski obali so republikanci zbrali zelo močno armado, ki na vsak nacistični napad odgovarja s protinapadom in so zlasti v odseku pri Alcala de Chisvert dosegli uspehe. Iztrgali so sovražniku Encarnios, Mas de Endoso in Mas Serapielo. General Miaja vrhovni poveljnik General Miaja je bil imenovan za vr- hovnega poveljnika vseh čet izven Katalonije. Koliko je italijanskih vojakov v Španiji Španski zunanji minister je izjavil na seji Društva narodov, da se bori v Španiji, na strani ‘generala Franca, 100.000 Italijanov. »Giornale d' Italia« zanika te navedbe in pravi, da se je bojev pri Tortozi (ob morju) udeležilo 39.000 italijanskih vojakov, da se je pa to število med tem zelo zmanjšalo radi velikih izgub, ki so jih utrpele italijanske čete. Dama in svetu »Zvestoba za zvestobo.« Predsednik Narodne skupščine Čirič je govoril na proslavi 20-letnice jubilejnih svečanosti praškega narodnega gledališča, rekel je: »Takrat smo prisegli geslu: Zvestoba za zvestobo in danes smo prišli, da vas zagotovimo, da to krasno geslo ni ugasnilo v naših srcih. Jugoslovansko ljudstvo je pred 20 leti, v težkih časih, občutilo in razumelo, da je njegova usoda neločljivo povezana s čehoslovaškim ljudstvom'. Jugoslovansko ljudstvo čuti, da se ni motilo in da se ne bo motilo tudi ne v bodoče, ako bo hodilo to pot.« Ustavljena revija. Notranje ministrstvo je ustavilo revijo »Krug«. Izdajatelj novinar Bar-tulovič v Beogradu, ki je bil te dni * fl r»"f v Pragi na proslavi 20-letnice jubilejnih svečanosti praškega narodnega gledališča, je bil o tem telefonično obveščen. Čehoslovaška in netniko delavstvo. Minister socialne politike inž. Nečas je te dni v nekemi razgovoru z dopisnikom lista »Narodni Osvo-bozeni« o gopodlarskem položaju Nemcev v ČSR povdaril, da brani repuiblika Nemce pred proletariziranjem. Treba je vedeti, da so pokrajine z nemško večino najbolj industrijsko razvite. Zato ni čuda, ako je v teh pokrajinah brezposelnost večja, kot v kmetijskem delu Tepublike. Tudi v Nemčiji je v industrijski Saški nezaposlenost trikrat večja kot na Bavarskem, štirikrat večja kot na Pomoranskem in šestkrat večja kot v vzhodni Prusiji. V ČSR pa je v pokrajinah, kjer je nad polovico nemškega prebivalstva bilo 1. 1933 (marca) 338.357 brezposelnih, 1937 (februarja) 234.144 in februarja 1938 184.515, torej je število nezaposlenih padlo za 45.5 odstotkov. Gradnjo kanala, ki bi vezal reke Ren, Main in Honrvo, je sklenil nemški režim. Kanal bi naj bil zgrajen do 1. 1945. Pomen gradnje je v tem* da bi bil na ta način zvezan industrijski predel Nemčije z deželami julgovzihodine Evrope, ki so dobaviteljice surovin. Stroški so proračuna« na 750 milijonov mark. Rumunija se upravičeno boji, da ji bo ta nova vodna zveza v precejšnji meri škodovala gospodarsko, ker izvoz iz Srednje Evrope in obdonavskih dežel ne bo šel več po Donavi v Črno morje, ampak najbrž tudi proti severu in po Renu v Severno morje. Papenovega osebnega tajnika so potegnili mrtvega iz Donave. Na zagoneten način je izginil ob priliki zasedbe Avstrije po nemških četah, osebni tajnik nemškega poslanika na Dunaju von Papena, baron Ketteler. Sedaj so potegnili njegovo truplo iz Donave, ivik . ta Angleška vlada naglaša, da je pripravljena, vsak čas posredovati med Francijo in Italijo za sklenitev slične pogodlbe, kakor je bila sklenjena med Anglijo in Italijo. Tndi znamenje konjunkture v trgovini. Čeho-slovaške tovarne papirja zaznamujejo precejšen porast v porabi zavijalnega papirja. To zmači, da cvete trgovina. Med Rumunijo in Ogrsko je bila sklenjena pogodba o izmenjavi blaga. 1970 železniških voz je naročilo čehoslovaško železniško ministrstvo za dobavo v 1. 1938/39, od teh 130 voz za osebne vlake. Kolektivna pogodba v stavbinski stroki Dodatno k našemu poročilu o zaključku pogajanj za kolektivno pogodbo v stavbinski stroki, izvemo, da je bila 19. t. m. pogodba obojestransko podpisana. Mezde po novi pogodbi so te-le: Mezdni Zidarji in iZidarji in Delavci razred te®, po 3 tes, po 3 letih izuč. letih izuč. I. 5.75 do 6.— 5.25 3.75 II. 5.75 5,— 3.50 III. 5.25 4.50 3.25 IV. 5,— 4,— 3,— V. 4.25 3.50 2.75 Stavbinsko delavstvo bo storilo prav, ako bo ostalo zvesto »Zvezi stavbenih delavcev Jugoslavije« (SGRJ) in s tem na braniku težko pridobljenih pravic. Krvavi boji pri Suiovu Japonci še prodirajo. Vzdolž lunghajske železnice, ki vodi od morja proti zapadu v Kajfeng in se-ka pravokotno železniško progo Tient' sin—Pukau (Nanking), pri mestu Slfr čovu, divjajo hudi boji. Japonci pritiskajo na to progo od severa in juga ter vzhoda (od morja). Kitajci so doslej bili kot ogromen klin zabiti med severno in južno japonsko vojsko. Japonci so osredotočili svoje napade proti železniškemu križišču Sučovu od ju£a, severa in vzhoda, Oibenem pa pritiskajo na kitajske položaje tudi zapad-no od Sučova, da bi na ta način one' mo-gočili umik kitajski armadi iz Sil' čova in okolice na zapad proti Kaj' fengu. V Sučovu se bijejo poulični boji. Ki' tajska armada se zaenkrat v redu umika na pozicije zapadno od mesta in ji umik še ni bil presekan. Vsekakor bodo ti boji stali oba tabora ogromne človeške žrtve. Japonci bodo sicer postali gospodarji zveze Tientsin—Pukau in s tem vsega mor' skega obrežja v globini več sto kilome' trov od severa Mandžukua do Nankinga in Šangaja, s čemer pa bodo stvorih šele operacijsko bazo za svoje bodoče namere. Po tem uspehu ie pričakovati napada Japoncev na Kanton, t. j. skrajni južni del Kitajske, kjer so doslej zasedi* samo otok Amoy pred kantonskim morskim zalivom. Surovo železo se je podražilo v Franciji za 34.50 frankov za tono, ki stane sedaj 655 frankov. Cene določa v Franciji poseben odbor* ki ga Imenuje vlada. V ogledalu Serum proti hripi. Hripa, ki razsaja zlasti jeseni in pomladi, zahteva v vseh državah’ mnogo smrtnih žrtev. Sedaj poročajo iz Moskve, da je neki ruski bakteriolog odkril bacil hripe in napravil serum, ki bolezen v 24 urah izleči. Serum je že preizkušen. Miši, katerim, so vbrizgali serum, so nato vcepili virus in sicer 13.000 krat več, kot pa znaša količina, ki v normalnih razmerah povzroči sigurno smrt, pa se mišim to niti poznalo ni. Ulice z imeni zaslužnih mož. V Rumuniji so uvedli navado, da imenujejo ulice po zaslužnih možeh. Da pa ljudje vedo, kakšne zasluge imajo taki možje za narod, ovekovečilo njih življenjepis na posebnih tablah po vsem svetu razpada in prehaja v druge tabore. Izgleda, da je moral biti tudi dunajski škof dr. Innitzer socialni demokrat in socialno demokratična tudi avstrijska klerikalna stranka, ki je razpadla in prešla z Innitzerjem na čelu v nacij-ski tabor. Izgleda, da je tisti Kauer kot Taxil, ki je premotil samega papeža, da je verjel potegavščinam. Tiskovni sklad Ptuj: s. Gabriel nabral na izletu 1. maja din 53. — Zagorje: s. Bokal Albert nabral na predavanju din 249.25. — Maribor: s. Gomilar Alojz iz Radvanja daroval din 10. — Sevnica: Ob priliki seje Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije je nabral s. Šušteršič din 16 in s. Škerl din 15.50; skupaj din 31.50. —•. Trbovlje: Planinšek Miha din 10, Božič Jurij din 3, Pliberšek Franc din 3, Knez Franc din 3, Krajnc Fortunad din 3, Umek Jakob din 2. Veber Matevž din 2, Koritnik Leop. din 2, skupaj din 27. — Iskrena hvala! Posnemajte! Ne odlašajte z nabiranjem članov »Cankarjeve družbe«. Vsak zaupnik naj gleda, da mu dosedanji člani čim prej plačajo članarino za leto 1939. Ko ima poln blok, naj ga ^ odpošlje »Cankarjevi družbi« obenem z de-| narjem. VxAeli(t_ 10 MAKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) — Mar dvomiš? Saj veš kaki časi so — za nič tirajo ljudi v ječo. — To se zaenkrat ne da predrugačiti. Še jih bodo tirali. Vzdihnita je in po kratkem molku predlagala: — Če imaš kake nevarne knjige, bi jih dal meni. Skrila jih bom. — da j h še voda ne bo našla! Njena hišica stoji nekoliko proč od vasi. .skoraj že v okolici in za njenim vrtom, kakih dvajset sež-njev oddaljen, se razprostira gozd. Obiasnil sem ji. da bi bilo seveda dobro neke stvari skrit', ali eri njej to ni mogoče. Ne gre, d? bi nedolžeira človeka spravljal v zadevo, katere zmi«1a‘ in nevarnosti ne razume in ki bi radi nje lahko bridko trnel. Povesila je oči in tiho rekla: — Pa bi mi ti njen zmisel pojasnil, vsaj poskusiš lahko, morda bi pa tudi jaz mogla kaj razumeti. Očitajoče me je pogledala in nadaljevala: — Misliš, da ne vem, zakaj si prišel k nam? — Zakaj? — Da poučuješ fante, seveda! Postalo me je sram pred njo in po tem razgovoru sem jo začel navajati k čitanju in sem ji dajal razne priproste knjižice. Spočetka je šlo težavno in dolgo se je sramovala povedati mi, česa ni razumela, potem pa se je kar nekako nenadno uvedla in je vzljubila knjige. Včasih je bridko jokala nad usodo knjižnih ljudi, ki jim pisatelj ni dodelil sreče. Zdaj pa o Kuzinu. Resničo, čez tri dni po mojem razgovoru z Je-gorjem je prišel k meni zvečer, ko je sonce že zašlo. Sedel sem sam v sobici in pil čaj, — ko je nenadoma nekdo pod’ mojim oknom z visokim glasom vprašal : — le gospodar doma? * — Izvolite, prosim! In tedaj, sključen v tri gube. je prilezel v mojo kamrico, se udobno vsedel na ponujeni stol in je takoj začel z živahnim, podjetnim razgovorom: — Gledal sem te, gledal in opazoval in sklenil: Krem. na sp seznanim, da vidim kakšen letoviščar — učenjak živi tu pri nas? Starina je bil precej visok in neskladen: mrŠav_ prekljast. z dolgima rokama, šepav. — na levi nogi ie imel pokvarjeno stopalo, ker se je nekoč, ko je bil še nilad in je hodil ponoči k neki omoženi ženski, vjel v volčjo past. ki mu jo je mož nastavil. — Jaz sem človek, — je pravil, že iz malega sila radoveden in vse življenje živim v napetem pričakovanju. a o tebi se govori okrog, da si zelo nači-tau, — kako bi mogel potem tak slučaj pustiti, ne da bi ga izkoristil? Glavo je imel veliko, plešasto, obraz resen, rumen, a oči so mu švigale sem ter tja — enkrat so prebadale s tenkimi kakor igle zvijačnimi žarki, drugič so se spet zaokroglile in zeleno sijale, zle in posmehljive. Rdečkasta, s sivimi nitmi prepletena brada mu je bujna kakor slap padala na prsi. Srknil je čaja, se oprl s svojima dolgima rokama na klop in osvetljen po rdečem odsevu večerne zarje, se je kakor prelomljen nagnil naprej. — In tako sem prišel, da slišim, — kako misli o kmečkem življenju mestni človek! Rekel sem: — Bolje bi bilo, da vi meni poveste, kaj vi mislite, — vi ste starejši, gotovo več veste! — Vem že, — je rekel, — marsikaj, ali nič zaokroženega, nič dokončnega! Mi. po vaseh, smo proti vam neuki ljudje in nam je vaša beseda dobrodošla. kakor zrno spomladi. Nekaj časa sva potratila s tern. da sva oprezno stregla drug drugemu z vljudnimi besedami in čakala. kdo bo prvi odkril svoj pravi obraz. Videl sem, da je starec premeten; dostikrat mu je postajalo vroče, da si je moral otreti znoj z lic, a govoril je še vedno po ovinkih: obsojal je oblastva radi nepotrebne strogosti in nezanimanja za potrebe kmeta, pritoževal se je čez kmete, ki ničesar ne razumejo, pohvalil je vaško mladino, ki stremi po pismenosti, a istočasno jo je napadel, ker nima več vere v botra, ker ne posluša več starejših in hoče živeti s svojim razumom. Tina! je zdaj z desne, zdaj z leve in od 7ada.i je poskušal, na vse načine a da bi zastavil besedo naravnost, se ni mocrel odločiti. Jaz sem mu, kjer je bilo brez škode mogoče, pritrjeval, a večinoma sem molčal in sledil isjri njegovih oči in gub v njegovem obrazu. V odprto okno je vroče dihala poletna noč. slišati je bilo oddaljeno pasje lajanje in zamolkel šum reke. . • J ..., (Dalje prihodnjič.) ?g hošLU Umfcv TRBOVLJE Javno zborovanje ZRJ. V sredo, dne 25. maja pb 4. uri pop. se bo vršilo v Delavskem domu lavno zborovanje ZRJ z dnevnim redom: Pomočilo o mednarodni konferenci za skrajšanje delovnega časa v rudarski industriji v Ženevi, roroča s. Jurij Arh. Dolžnost rudarjev je, da se zborovanja vsi udeleže. Odbor ZRJ. SK Amater : SK Jadran. V nedeljo, dne 22. J. m. je SK Amater povabil v goste SK Jadran jz Ljubljane. Moštvo je znano po svoji fair igri. ekma obeta biti prav zanimiva in vabimo vso športno publiko. Začetek bo ob 4.30 uri pop. na igrišču SK Amaterja. ZAGORJE OB SAVI Hvali naj tisti, ki dobi, ne tisti, ki daje. »Slovenec« (št. 112)) je prinesel pod rubriko »Zagorje« dopis o proračunu zagorske občine, v katerem med drugim pravi: »Zanimiv,o je, da znašajo stroški socialnega skrbstva skoraj 20% celotnega proračuna, kar je menda edinstveno v banovini. V bodoče se bo uvedlo skrajno varčevanje.« To je vse čisto lepo. V »Sloven °a« se lahko napiše, kar se hoče, tisti pa, ki to Velikodušno socialno skrbstvo poznamo in pa ttsti, ki so ga deležni, vidimo stvar v čisto drugi luči. Naj ne hvali tisti, ki daje, temiveč ‘isti, ki prejema! KRANJ Antimarksisti na delu. Antiimarksistični »komite« je priredil minulo nedeljo, dne 15. t. m *Večer v sokolski posvetovalnici »Narodnega ”Oma« predavanje o sodobni Rusiji. Predaval {? član komiteja Živadinovič Obisk je bil slab. krivdo vale na dr. Trillerjev protest,, prirejen 'stega dne v aareni ljubljanskega »Narodnega doma«. Vsled tega protesta je bil zadržan tudi sam predavatelj Živadinovič. Uradnik iz »Sem-Perita«, g. Košnik, ki se je ravno pred napovedanim predavanjem pripeljal iz Ljubljane, je Vedel povedati, da se vsled tega predavanje j® bo moglo vršiti. Vendair pa se je potem predavatelj še pravočasno ipripeljal. Iz organizacije predavanja, kakor tudi iz udeležbe se je videlo, 5*a so se na predavanju zbrali sami tukajšnji ‘lotičevci, ki jih za antimarksistično borbo ni treba šele pridobivati. Predobjava. »Tekstilna zadruga« v Stražišču Priredi v nedeljo, dne 26. junija it. 1. popoldne »a vrtu g. Graiserja na Primskovem veliko vrt* Ho veselico. Tem potom naproša dTuštva in or Sanizacije, da ta dan ne prirejajo sličnih prireditev, Odbor. Delavcem pri gradnji nove šole je bila službena odpoved preklicana. Delavci so zadovoljni, ker jim ne bo treba okušati »dobrot« brezposelnosti ali iskati drugod zapolitve. Kruh se je podražil zopet za 50 para pri kilo' Sran>u, tako, da stane sedaj beli kg Din 5, črni kg Din 4.50. Kdor od delavcev ima večjo družino, sedaj ne zasluži niti za kruh, da bi se fia lahko vsi pošteno najedli. Kje pa so potem druge potrebe?! JESENICE Zvočni kino Radio predvaja v soboto in ne-deljo ob pol 9. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Upor v Maroku«. Med dodatki tudi: glazbeni film »Carmen II.«, ter dva lepa kulturna filma in Paramountov zv. tednik. — Sledi »V carstvu' valčka«. Nedeljska zdravniška služba bratovske skladbice: 22. maja g. dr. Čeh Milan in 29. maja g. “r. Keržan Bartol. RAKEK Še manjka razredne zavesti. Iz našega kraja v »Del. Politiki« ni nikdar nobenega glasu. Se-veda je .prva naša dolžnost, da ta delavski list razširimo in potem, da v njega tudi dopisujemo, ^■cer nas je že nekaj naročnikov, toda zelo ?alo, napram številu zaposlenega delavstva. ‘Razveseljivo za vse razredno zavedno delavstvo je dejstvo, da se iz dolgega našega spanja Počasi prebujamo. Ni še pol leta, odkar smo si ^tan orvili strokovno organizacijo »Zvezo les-nih delavcev«, v kateri smo se organizirali Predvsem delavci, zaposleni pri lesni industriji ^agar in pa nakladalci lesa na postaji. iNaša Podružnica šteje sedaj 33 članov. Če upoštevamo, da je pri prvoimenovanem podjetju za-Poslenih 23 delavcev, pri nakladanju lesa pa ‘2 delavcev, vidimo, da je organizacija tod s«oraj 100 odst. Seveda bi ne smeli stati ob strani organizacije delavci, ki so zaposleni pri tanjših podjetjih. V tem kratkem času, od kar Organizacija obstoja, smo pri podjetju Žagar ^segli že uspehe. Na našo intervencijo je podjetje začelo izvajati obrtni zakon (§§ 219, 20, 221), dočim je glede plačevanja nadur reklo, da jih ne bo plačevalo, da pa da delavstvu na prosto, da se lahko izreče za osemur-n'k. Sedaj delavstvo dela deloma osem, deloma 0a 10 ur dnevno, kar pa seveda ni 'povsem na ^estu. Med nekaterimi delavci je še premalo r^zredne zavesti, ker drugače bi znali bolj ce-®lti osemurni delavnik. Upoštevati je treba dejstvo, da je še 'dosti brezposelnih, ki bi radi Pr'ieli za delo, oziroma, ki so potrebni zasluž-*• To prepričanje, da je osemurni delovnik v. sT-Iošnem vedno v korist delavstva, ibo orga-^acija morala vcepiti svojim članom1. Upamo, * bomo šli v tem razumevanju, kakor tudi v Pr>dobivanju članov, vedno naprej in da se ne °Wo ustavili pri prvih uspehih. Pomanjkanje krušne moke. Minuli teden je ^astalo pravo pomanjkanje krušne moke za , rodaio na debelo. Morda je to v zvezi s špe-(jU'acijskim navijanjem cen moki, ki se dan na draži, kakor to hočejo nekateri nenasitni °bičkarji. LITIJA k K-olesarski izlet. Podtužnica I. delavskega ^lesarskega društva priredi v nedeljo, dne v ■ TOaja izlet v Moravče. Vabljeni vsi, ki imate eselje do kolesarjenja. Odvoz točno ob 1. uri opoldne izpred lokala g. Lapa. Za člane ob-zno. Pridite točno! Družnost! LJUBLJANA Nos so razbili katoliškemu študentu Čuježiu pri zadnji predstavi filma Golem v Ljubljani. O kulturnosti in moralnosti večine filmov imamo svoje mnenje. Pač pa poluradno »Vreme« poroča, da je film Golem izdelalo češkoslova- ško filmsko podjetje v Barandovem. Ni izključeno, da se vodi boj proti Golemu iz konkurenčnih razlogov in da si katoliški študentje v interesu u »».. filmskih pod- jetij razbijajo nosove. MARIBOR Kam pa to vodi? Značilno je, da se v obrti vedno bolj pojavljajo glasovi po odpravi svobodne konkurence, omejitvi izdajanja obrtnih dovoljenj itd. To kaže, da prihajajo tudi najmanjši obrtniki do spoznanja, da se po principih kapitalističnega gospodarstva, t. j. svobodne konkurence, ne more več dalje. Seveda se s tem v zvezi pojavlja reakcijonarna težnja »zaščite stanov«, kakor je bila uvedena v srednjem veku in kakor jo propagira fašizem. T. j. ustanovi naj se priviligiran stan mojstrov, določi njih točno število za vsak kraj posebej, ostaii pa naj ostanejo pomočniki pri teh mojstrih, brez iž-gleda na možnost osamosvojitve, pa tudi brez izgleda na trajnost zaposlitve. S tem, da družbo razdelimo na privilifiiranče in nepriviligirance, višje in nižje stanove, ne bomo rešili ne socialnega, ne gospodarskega probleAa človeške družbe: taka družba, v kateri bi eni imeli predpravice, drugi pa dolžnosti, v kateri bi eni lahko živeli v udobju kot mojstri, podjetniki itd., od dela drugih, bi bila samo žalostna karikatura :i ni ji kapitalistične družbe. V kapitalistični družbi ima vsaj tisti, ki ima močne komolce in dobro porcijo brezobzirnosti, izgleda, da se prerije navzgor, dočim bi v stanovski družbi obveljalo načelo, da podjetniki ostanejo podjetniki, delavci pa trajno samo sredstvo za ohranitev priviligira-nih in družabno višje stoječih stanov. To pa bi bila strašna krivica in trajno zasidranje socialne in gospodarske neenakosti. Bolgarski pevci, ki so minulo sredo priredili v unionski dvorani koncert, so bili tudi v Ma riboru deležni prisrčnega sprejema. O njihovem prihodu pa je marihorska jugoslovansko-bolgarska liga obvestila le gotov del javnosti. Šesturni preiskavi se je moral podvreči te dni nek šofer iz Maribora na povratku iz Graza pri nemških carinskih organih. Razstavili so mu domala ves avtomobil in so po šesturnem napornem delu mogli ugotoviti, da je bilo njihovo delo brezuspešno, >.n.i Obsodba radi gledališkega incidenta. Pred-stojništvo mestne policije je obsodilo vpokoje-nega vojaškega sodnika g. dr. T. Tekliča iz Maribora na 500 din denarne globe radi motenja miru v Narodnem gledališču, ker je ob priliki predstave Smetanove opere »Daliborja« vrgel na oder neki igralki šopek cvetja s pismom in se nato na zahtevo policijskega stražnika ni hotel odstraniti iz lože. G. dr. Teklič je vložil proti obsodbi po odvetniku dr. Kukovcu pritožbo na Bansko upravo, v kateri se je zlasti skliceval na to, da je povsod dovoljeno v gledališčih počastiti umetnike in umetnice s šopki in podobnimi pozornostmi za uspelo umetniško utvarjanje ter da ravno takšna pozornost občinstva dviga umetniško višino gledališč, ker vsakogar veseli priznanje publike. Članstvo »Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru« obveščamo, da se bo vršil redni letni občni zibor dlru-štva v nedeljo, dne 22. t. m. ob 8. uri zjutraj v dvorani »Ljudske univerze« na Slomškovem trgu. I. kolesarsko društvo tekstilnih delavcev v Mariboru vabi članstvo kakor vse prijatelje in znance na izlet v Sv. Martin (Kostanjšek), dne 22. t. m. — Odvoz kolesarjev od društvenega lokala, Meljska ceta 10, ob 13.30 uri. — Avtobus od Glavnega trga ob 14.30. Nič manj nego 18 tombol je na nedeljski tomboli na Trgu Svobode. Prekrasni dobitki so razstavljeni v izložbi »Weka«, Aleksandrova cesta. Čisti donos je namenjen Počitniškemu domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Poh. Tombolo priredi marljivo »Žensko društvo« v Mariboru. Veliki izlet v Ptuj, na obisk ptujske »Vzajemnosti«, priredi I. Del. kolesarsko osrednje društvo za.dravsko banovino, centrala v Mariboru, v nedeljo, dne 22. maja. Odvoz iz Maribora za Pobrežje, Studence, 'Ruše, Slivnico in Maribor točno ob pol 8. uri zjutraj. Sl. Bistrica naj določi čas odvoza sama. V Ptuju nas pričakuje ptujska »Vzajemnost«. Bodite točni, ker se bomo točno 'držali časa. Centrala. CELJE Nedopustna kupčija. Poročajo, da je kupil nemški »Spar- und Vorschusskassenverein« hišo trgovca Koniga na Glavnem trgu. Ker pa leži Celje v obmejnem pasu, velja tudi za to kupčijo potreba odobritve po zemljiško prometni komisiji okrajnega sodičša, ki ne sme dovoljevati prenosa lastnine v tuje roke. V podobnem slučaju je zemljiško prometna komisija v Ptuju odklonila prenos lastnine »Vorschuss-kassenvereinu«, ko je pri sodišču izdražbal del hiše trgovcev Sonnenscheinov. V Celju je pa itak skoraj vsa hišna posest v rokah tujega kapitala. Javnost je prepričana, da tudi v Celju take in ipodobne kupčije, ki bi še naprej spravljale posesit v roke tujcev, ne bodo več dovoljene. Čudimo se le, da so nacionalni dnevniki o tej prodaji že pisali, toda 'brez vsakega ugovora. Menda ni že vmes kako posredovanje? I Za koliko je znižana vožnja na Dunaj? S 15. majnikom t. 1. so uvedene tudi v bivSi Avstriji nižje železniške tarife. Iz Maribora je stala poprej vožnja v ibrzovlaku na Dunaj 28 šilingov in to od meje v eno smer. V dinarjih je to zneslo okrog Din 250 do 280. Sedaj pa stane vozni listek od Maribora do Dunaja tja in nazaj za III. razred brzovlaka le Din 220. Brzo-vlaki proti Dunaju pa so kljub temu še vedno skoro prazni. Planinska in izletniška zadruga »Prijatelj Prirode« v Mariboru priredi v nedeljo, dne 22. maja izlet zadružnikov na Pohorje k Bolfen-ku. Odhod ob pol 7. uri zjutraj od vogala Frankopanov^ in Stritarjeve ulice Repertoar Narodnega gledališča Sobota, 21. maja ob 20. uri: »Dalibor«. Red D. — Nedelja, 22. maja ob 20. uri: »Nečak«. — Znižane cene. Zadnjič. »Osrečitev človeštva pod kuratelo«, pod tem 'naslovom zaključuje veliki ameriški list nenavaden polom Astorjeve naselbine »Sreče d. d.«. Polom povzročita dva Balkanca s svojo ljubeznijo; eden do — za novo človeško raso določene -— Astorjeve vnukinje, a drugi za svojo jugoslovansko domovino, kjer se v samotnem domu šele pričenja prava rodbinska sreča — torej brez milijardne preučene delniške družbe. Veseloigra 360 žena. Wentzlova tragedija, ki so jo igrali v korist Združenju gledaliških igralcev in bi ob tej priliki bilo gledališče lahko bolje zasedano. Veseloigra je zelo značilna za meščansko ideologijo o ženi iz pretekle dobe, v katero je nametanih nekaj modernih sodobnih nazorov o ženini samostojnosti in dvojni .morali brez prave povezanosti s celoto. — Te moderne ideje zastopa inteligentna juristka, ki prav neinteligentno iposeže v odnošaje mladih novoporočenoev in razdere njiju harmonijo. To emancipiranko imenuje avtor socialistko. Delo je precej banalno in izzveni v tem, da žena ne zmore niti službe navadne tipkarice, zakaj pisalni stroj je zanjo grozno strašilo, ob katerem si kvari prste in tipka tako, kakor da se pri vsakem udarcu ubožica speče v prst. Vse se lepo izteče: ženi ni potreba v službo, ker se je pobotala z možem, ki je njen zaščitnik, ona,pa je ustvarjena samo zanj. — Tudi emancipirana juristka pogori s svojimi feminističnimi idejami in pade vsa srečna izvoljencu v naročje. Kaj hočete še večf Občinstvo je zadovoljno in. ploska. Igra je bila dobro naštudirana in lepo podana. Režiral je Verdonik. Predavanja o ČSR, Masaryku in socialni zaščiti Pobrežje. V soboto, dne 21. t. m. ob pol 8. uri zvečer pri Renčlju: 1. Zakon o svobodi in demokraciji Čehoslo-vaške (s. dr. Avg. Reisman). 2. Delavska zaščita in tisk (s. Viktor Eržen). Razvanje. V nedeljo, dne 22. t. m. no 9. uri dop. pri Puklu: 1. Prezident Masaryk in ljudstvo {s. dr. Avg. Reisman). 2. Socialna zaščita v Jugoslaviji (s. Viktor Eržen). Tezno. V sredo, dne 25. t. m. pri Feliču ob pol 8. uri zvečer: 1. čehoslovaški obrambni zakon {s. dr. Avg. Reisman). 2. Socialni zakoni in rubeži delavcev (s. Viktor Eržen). Štore. V nedeljo, dne 29. t. m. ob pol 9. uri v gostilni pri kolodvoru: 1. Obramba Čehoslovaške republike (s. dr. Avg, Reisman). 2. Obramba delavskih pravic (s. Adoli Jelen). Fala. V nedeljo, dne 29. maja ob 3. uri pop. v gost. g. V. Grahora: 1. Pomen strokovne organizacije in delavskega tiska (s. Josip Petejan). 2. Socialna zakonodaja (s. Viktor Eržen). Parlament delavskih zadrugarjev. Pod tem naslovom smo prinesli v zadnji številki članek o poteku občnega zbora »Zveze gospodarskih zadrug« v Ljubljani, pri čemur se nam je vrinila neljuba pomota. Poročali smo, da je občni zbor pozdravil prof. Kotnik, namesto pravilno dr. Pečovnik iz Maribora, kar s tem popravljamo. PEČOVNIK Napravite red pri rudniku. V rudarskih obratih bi se predvsem moralo skrbeti za varnostne naprave, za solidno delo in pravilno ugotavljanje zaslužka rudarjev. Tega pa se ne drži nadzorno osobje naslovnega rudnika, zato pa mnogo bolj agitira za Narodno strokovno zvesto. Nimamo nič proti temu, če delavstvo samo med seboj agitira za to ali ono strokovno organizacijo, Ne moremo si ipa pustiti dopasti, 'da to agitacijo vrši nadzorno osobje in to celo s prikrito grožnjo, češ, če boš organiziran pri »narodnih«, se ti ni treba bati redukcij. Mislimo, da rudarska družba »Bohemija«, katere last je rudnik, ne obratuje radi propagande za »Narodno strokovno zvezo«, temveč radi lastnih koristi, katere ji ustvarjajo žuljave roke prid-n>h^ rudarjev, ne oziraje se na politično [prepričanje. Družbo »Bohemijo« pozivamo, da napravi red. Delavski pravni svetovalec Kino Dom - Celje Do 22. maja velefilm »CVETOČI MAJ« (Beli Jorgovan). 23. in 24. maja: »KRALJICA DŽUNGLE«. Izplačilo zadružnega deleža (Litija) Vprašanje: Bil sem član neke zadruge in sem ji javil svoj izstop; odgovorili so mi, da moram počakati na izplačilo svojega deleža 5 let. Teh pet let je poteklo. Zadruga se nahaja sedaj v likvidaciji. Kaj naj storim? Odgovor: Če se zadruga nahaja v likvidaciji, se po izvršenem poplačilu prijavljenih upniških terjatev iz ostanka izplača vrednost poslovnih deležev zadružnikov, in sicer sorazmerno. — Prijavite svojo zahtevo likvidatorjem. Zakonito dedovanje (Sv. Jedert) Vprašanje: Sorodnica je umrla brez oporoke in je bilo njeno premoženje prisojeno po enakih deležih njenim trem otrokom. Eden od njih je prejel od matere še za časa njenega življenja Din 11.000, drugi 7.500. Tretjemu se je mati svojčas zavezala plačati Din 20.000 in se je tudi za tolikšen znesek vknjižil na njeno posestvo. Posestvo se bo sedaj prodalo na javni dražbi. Ali bosta morala ostala dediča plačati tretjemu dotičnih Din 20,000, za katere je vknjižen? Odgovor: Predmet prisojila je le čista zapuščina in bo prejel dedič, ki je vknjižen za Din 20.000 na posestvu, ta znesek najprej izplačan, nakar se bo šele razdelil preostali izkupiček. Razveljavitev ženitne in izročilne pogodbe (Pesje) VpraSanje:. Ko sem se poročila, je moja mati dala prepisati svoje posestvo do polovice name in do polovice na mojega moža; sama si je izgovorila le prevžitek in ostanek izročnine Din 5000. Moj mož pa se ne briga niti zame. niti za najinega otroka, niti za posestvo, ampak pijančuje in dela dolgove. Ali se lahko pogodba, s katero je bilo posestvo prepisano, razveljaviti brez ločitve zakona? Odgovor: Le če bo sodišče dovolilo ločitev po moževi krivdi, lahko zahtevate razveljavitev pogodbe in izročitev polovice posestva, ki je bilo svojčas izročeno možu zaradi poroke, sicer to brez moževega pristanka ni mogoče. Jtajcenejži nakup vseh vrst nogavic, srajc, svilenega perila, pletenin, krojaških potrebščin ter vencev in pajčolanov za birmo nudi £ia U 99 Maribor, Aleksandrova c. 19 B. RANGUS - KRANJ zlatah Mir Sodni cenilec Velika zaloga zlatnine, ur, jedilnega orodja, kristala, optike itd. Zahtevajte brezplačni cenik! tl POLČEVLJI . v SANDALETI tllV/ SANDALI OPANKI in vse druge vrste Velika izbira ■ Dobro blago ■ Zmerna cena . na hrbtni stran« .. « Ui j« VisUano Navodilo xa prajfc zg ^ ^.30 litrov vode V«mi 1°"|P” Wlsi„o R*J'°"a ' ° v„Jo i" P°'°p' 2. z..w »»r*" W.l, »»P°W‘" 1 „ 3- a* - —in 9a 4. Gr.i p«''1” '“‘“mU "»ima"i '5 "eri !»«>'»'« "'"j*8", Jobro pre">«5»'- . l„W,o P'«Pe ' tabi is ^“9» S V«»l P® '? .„*.«» 5e -«^p;.lt|e R^to«. ' «eki “^p*«»”«*voJi!n" pranja, a alorei v top”> „a»ne c»*'a’ 6. Up\aUni pe^° „,enjaj, doUler "® „u Radio« navodila vodo nekoliko ^ Uatere toc' ... vsal- , j .. ,0t zaypoirt|a*ev le31.m 'eWt POZOR: PoS j’' Din- 1°-000‘' 1 naarada 5.ooo‘- »» 1. nag^d3 O. nag«'a Pran) - ■* ■ O l o mrzlo gorko O pere sarn »«,.>« p,uwe ........... U««» 1« i,eV u« — 25 do 30 I 2 3 ilUa: Banovina* Za konzorcij izdala in arelule 'Adolf Jelen v Maribora. « Tiska: Lfudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.