leto Will. itevlIRn 150.
V UuMind, v toreb 6. Julija 1SZ5.
cena Din rso
uhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inaeratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 O 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inserani davek posebej. — »Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Dpravništvo: Knallova nlica štev. 5, pritličje Uredništvo: Knallova nlica it. 5,1, nadstropje
RT      PoStnina plačana v gotovini.
— Telefon stev. 304.
— Telefon Stev. 34.
Ob razvalinah svojih nad
v najmučnejšem položaju vzpričo pogajanj med radikali in radičevci se nahajajo naši klerikalci. Edino svojo nado. da vendar še enkrat splava na površje, so stavili na Stjepana Radiča, Računali so, da bo zveza opozicijonal* nega bloka s Stjepanora Radičem inoč* na dovolj, da izsili federativno preure* clitev države, ki bi donesla tudi njim iz« polnitev vseh želja ter jih napravila znova za gospodarje situacije v Slove* niji.
Lani so z Radičevo pomočjo dobili vlado v roke, saj je bil dr. Korošec tisti, ki je v Davidovicevem kabinetu dajal ton in imel glavno besedo. Že so
menili, da so na konju, ko jih je nestal* nost in nezanesljivost Radičeve politi* ke zopet vrgla iz sedla in njih znova prisilla, da so morali vgrizniti v grenak kruh opozicije. Mesto da bi ta neprijetni doživljaj iztreznil in dal njihovi politiki novo pametnejšo smer, so se še tesneje naslonili na Radiča ter ž njim. z davidovičevci in muslimani osno« vali takozvani ablok narodnega sporaz* uma in kmetske demokracije«, v kate= rem so mislili, da jih zopet spravi v isto pozicijo, ki so jo zavzemali lani osovrej.
Toda kakor lani, tako jih je Radič «nasamaril» tudi letos. Ko so menili, da ga imajo najtrdneje v rokah, se jim je izmuznil in uskočil v nasprotni tabor.
Vedeli so sicer, da skuša Radič isto* časno, ko povdarja svoje pripadništvo k bloku «narodnega sporazuma in se« I jaške demokracij e», stopiti tudi v sti* ke z radikali in so to stremljenje celo podpirali, nadejajoč se, da bodo ti radi* čevski manevri samo pospešili zmago idej opozicijonalnega bloka, niso pa računali 5 tem, da bi bili radičevie v težnji, da pridejo v vlado, pripravljeni žrtvovati vso svojo preteklost in se od* povedati vsem s\-ojih načelom, za ka* tera so se borili polnih šest let.
Toda kar so naši klerikalci najmanj pričakovali, to sc je zgodilo: Radič, ta razdiralni element, ja na potu, da ^se pridruži kot sotrudnik nositeljem drža# votvornih idej.
Da je razočaranje radi tega v kleri* kalnem taboru velikansko, ogorčenje nepopisno, je jasno. aTJmreti, bratje, težko ni, pustifi nade, to boli,* pravi pesnik. V tera stanju se danes naha« ja jo klerikalci. Zato se ni čuditi, ako je včerajšnji «Slovenec» izlil na bivše dolgoletne klerikalne zaveznike ves svoj žolč in ako z gnevom in ogorče* njem ugotavlja:
«Radicevci niso samo odstopili od vseh načelnih vprašanj, ki se tičejo ure* ditve države, se niso samo z obema ro* kama oklenili centralistične vidovdan* ske ustave, ampak celo zahtevajo, da se ta od celokupnega slovenskega in hrvatskega naroda odklonjena ostava striktno izpelje v vseh svojih posledi* cah in odredbah. Pa ne samo to, oni končno sprejemajo ves reakcijonarni program na polju zakonodaje, kakor ga je inavgurirala P*P vlada. Ta pro* gram je naši javnosti dovolj dobro znan in se je zadnje dni pokazal med razpravo o krutih odredbah tiskovnega zakona, o sodnijskem zakonu, ki je atentat na svobodo in o šolskem zako» nu, proti kateremu prihaja protest za protestom. In vse te zakone, ki jih je vsa jugoslovenska javnost enodušno odklonila, radičevci sprejemajo.
To ni več kapitulacija, to tudi ni !Z*
dajstvo, to je nekaj nemogočega za normalno misleče ljudi. Tako sramoto in ponižanje so mogli prizadeti svoje* mu narodu samo voditelji Radičeve stranke. Svojemu šestletnemu varanju dobrega hrvatskega ljudstva so s tem postavili krono.
Slovenci smo lahko ponosni, da smo take lažnjive preroke dosledno odkla* njali in nam je iako v teh težkih časih prihranjena neprijetnost, da bi se morali sramovati...»
Kelrikalci torej stoje na razvalinah Svojih visokoletečih nad. Stranka, s ka* tere pomočjo so hoteli zgraditi najpre* je avtonomno in potem celo neodvisno Slovenijo, jih je pustila na cedilu in se odreka — iskreno ali samo navidezno, o tem danes ne kaže razpravljati — svojim zmotam. Klerikalci so sedaj do* cela osamljeni, nikogar več nimajo, na katerega bi se še mogli nasloniti, saj jih od davidovičevcev loči od nekdaj že nepremostljiv prepad, z muslimani pa itak ne morejo resno računati, ker niso niti dovolj številni, niti idejno do* volj jaki in zanesljvi, njih politika je na vsi črti skrahiraia in doživela popoln polom.
Klerikalni voditelji stoje sedaj ob grobu federalističnih in avtonomaskih svojih utopij. Brez nad zre v bodočnost. Njihova stranka je zapisana smrti, Vsr so se pod njo zrušili vsi temelji, na katerih je cradila svojo eksistenco* Ss*
Radičevci o zagati
Sporazum še ni perfekten. — Glavni pogoj radikalov: likvidacija hrvatskega vprašana. — Radičevci neodločeni. — Kompaktnost
Narodnega bloka.
— Beograd, 6. julija. (Izv.) Današnji politični dogodki so ponovno pokazali točnost informacij Vašega dopisnika, ki so nasproti opitimističnim vestem separatističnega in sporazumaškega tiska odločno in vztrajno naglašale, da pogajanja z radičevci ne morejo tako brzo končati, ker je to zelo delikatna stvar. Zagrebški tisk je posebno trdil, da je sporazum povsem perfekten, celo radičevsko slavno glasilo «Dorn» je skušal iavnost prepričati, da bo 6. t. m. sporazum med obema velikima parlamentarnima skupinama gotov in da bodo tega dne samostojni demokratje Izrinjen! iz vlade.
Znano je danes, da radikalni, pogajanja z radičevci vodeči delegati niso imeli nikakega pooblastila skleniti sporazum s HSS. Delegati so dobili od g. Nikole Pašiča samo pooblastilo, da vodijo z radičevci razgovore in pogajanja in da prouče pogoje za skupno delovanje. O sporazumu odločevati niso imeli pooblastila, o tem sta imela pravico le min. predsednik g. Nikola Pašič in narodno radikalni klub, kar ie jasno določil g. Pašič v komunikeju povodom imenovanja delegatov. — Tekom pogajanj so bili stavljeni različni predlogi in pogoji. To je protokolariČno iasno ugotovljeno in podpisano.
Radikalni delegati so predlagali zastopnikom HSS, da se morajo jasno in točno izjaviti, če le z njihovimi zahtevami, ki so jih predložili v toku treh dnevnih pogajanj, popolnoma likvidirano hrvatsko vprašanje. Radikalni delegati so zahtevali, da se morajo zastonniki HSS pismeno obvezati k izjavi, da je s for-muliranim sporazumom rešeno hrvatsko vprašanje in da s sklenitvijo, odnosno sporazumom to vprašanje več ne obstoja. Radičevci bi imeli dati glede likvidacije hrvatskega vprašanja svečano obljubo, oziroma Izjavo. Ta bi se morala izraziti v pismenem protokolu, podpisanem od vseh članov parlamentarnega hrvatskoseliaškega kluba, torej ne samo od radičevcev, temveč tudi od zajednl-čarjev. Na ta način naj bi radičevci manifestirali in dokumentirali, da so za dr-žavnotvorno politiko ln ne samo za
strankarske Interese, pokazati bi imeli, da jim ne gre za to. da se vrinejo v vlado samo iz strankarskoegoističnega raz. loga, da si napolnijo strankarske prazne blagajne.
Včeraj dopoldne sta se dolgo posvetovala voditelja Narodnega bloka. Nikola Pašič in Svetozar Pribičevič. V dobro informiranih političnih krogih zatrjujejo, da vlada med obema voditelji-ma popolno soglasje.
— Beograd. 6. julija. (Izv.) Sporazumu z radičevci naklonjeno «Vreme» je danes zelo pesimistično. V razmotri-vanju politične situacije naglasa vse težkoče. ki so se pojavile za sprejem sporazuma. «Vreme» med drugim veli, da je g. Nikola Pašič po svojih delegatih zahteval od radičevcev priznanje, da le s sporazumom med radikali in HSS končno rešeno in likvidirano «hrvatsko vprašanje*.
«Vreme» dalje veli; Sporazum je bil že dosežen in povsem formuliran, treba je bilo eamo. da se ia sporazum še sprejme' in odobri od pristojnih instanc. To pa ie zelo komplicirana stvar. Včeraj so imeli radičevci v Zagrebu sejo, na kateri je bila živahna in burna debata o tem sporazumu. — Vsa pozornost beogradskih političnih krogov je bila včeraj obrnjena proti Zagrebu, toda od tam ni bilo mogoče ničesar pozitivnega doznati. Seja je bila zelo burna, ker so zajedriičarji odkrito izjavili, da bodo odločno nastopili proti sporazumu. Dalie čujemo, da ie g. Nikola Pašič po svojih namestnikih zahteval, da vodstvo HSS podpiše izjavo, da je hrvatsko vprašanje z radikalnoradičevskim sporazumom popolnoma rešeno in da je v bodoče radičevci več ne sprožijo. Radičevci niso pripravljeni v celoti sprejeti te zahteve, in to je, kar stvar sporazuma znatno otežkoča, če ne onemogoča. — «Vreme» polaga končno odločitev glede sporazuma na prihod zastopnikov HSS v Beograd. Pavle Radič ima danes upoznati merodajne kroge s sklepi seje takozva-nega hrvatskega narodnega zastopstva. — Končno priznava «Vreme» samo, da je odločitev v stvari sporazuma prepuščena docela g. Nikoli Pašiču.
Razuoi samostojne demokratske stranke na Hruatskem
Konstituiranje oblastnega odbora SDS za zagrebško oblast. — Delegati za prvi kongres stranke. — Pozdrav voditelju Sveto-zarju Pribičeviču. — Značilni govor hrvatskih seljakov in radikalnega seljaka Mijatoviča iz Šumadije. — Načelno stališče SDS
k pogajanjem z radičevci.
— Zagreb, 6. julija. (Izv.) V nabito polnih prostorih SDS v Zagrebu je bil včeraj strankin oblastni zbor, na katerem je bila izvedena nova oblastna organizacija stranke za zagrebško oblast. Razpoloženje med delegati je bilo odlično in zastopani so bili vsi srezi po vplivnih kmetskih voditeljih. Navzočih je bilo 218 delegatov krajevnih organizacij iz 22 srezov zagrebške oblasti. Zbor je dosegel popolni uspeh ter se je vršil v znamenju narodnega in državnega edinstva.
Po verifikaciji delegatskih pooblastil je otvoril zborovanje dr Srdjan Bud i s a v -ljevic. Nato je bil za predsednika zbora soglasno izvoljen predsednik zagrebške krajevne organizacije SDS dr. Ljuba T o-mašič. Izvoljeni so bili tudi ostali funk-cijonarii zbora.
Zbor je takoj prešel k konstituiranju oblastnega odbora SDS za zagrebško oblast. Soglasno so bili izvoljeni:
za predsednika oblastnega odbora Ju-raj Gašparac, bivši vel. župan varaž-dinske županije in trije podpredsedniki: narodni posl. dr. Srdjan Budfsavljevic, odvetnik, javni beležnik v Čakovcu in bivši poverjenik za Medjimurje dr. Ivan N. Novak ter odvetnik in predsednik krajevne organizacije v Sisku dr. Ljudevit Auer. Za oblastnega tajnika je bil izvoljen Stevo S t o 3 a n o v i č, za blagajnika pa g. Gjuro Jančikovič. V oblastni odbor so dalje delegirani vsi predsedniki okrožnih in krajevnih organizacij.
Občni zbor Je dalje razpravljal o podrobnem delu v posamnih organizacijah ter je skleoU, da se ustanove še dve okrožni organizaciji z ozirom na razdelitev zagrebške žopanije v dve volilni okrožji.
Občni zbor je nato kratko obravnaval vprašanje I. kongresa SDS. Kot delegat! za ta kongres so bili izvoljeni: dr. Ivan Nova k iz Čakovca, tajnik Stevo S t o j a in o-vič in seljak Tomo Pavičič iz Martin« se vesi.
Po odobreniu poročil o položaju stranke in organizacij v zagrebški oblasti, katera poročila naglašajo povolfni razvoj in zadovoljive uspehe stranke, je zbor prešel k slučajnostim.
Delegat dr. Ivan Novak je predlagal, da se skliče čimprej« I. kongres samostojno demokratske stranke, ki naj sprejme in odobri nov strankin statut odgovarjajoč sedanjim političnim, gospodarskim in soci-jalnim razmeram ter potrebam stranke.
Delegat dr. Ljudevit Auer iz Siska je predlagal, da se čimprej e ustanovi nov list za kmečko ljudstvo, ki naj bi bil obenem organ oblastne organizacije. Ta predlog je bil soglasno sprejet
Posl. in minister na raz. dr. Hinko K r i z m a n je imel za tem zelo stvaren ln aktualen govor o politični situaciji. V svojem govoru se je dotaknil tudi sedanjih pogajanj med radikali in radičevci, naglašu-joč, kako ta pogajanja v nobenem slučaju ne tanglrajo strankine politike, ki je diktirana po potrebah države in katero ne more
mo s takojšnjo preorijentacijo se še more rešiti političnega pogina.
V to pa je treba sposobnih in okret* nih voditeljev, katerih pa ta stranka nima. Zato se ni nadejati, da bi utekla svoji usodi, ki ji je neizogibno zapi* sana.
Ideja federalizma in avtonomizma je mrtva in s temi idejami izginejo iz
našega javnega življenja tudi vse stran* ke, ki so propagirale ta stremljenja, ker nimajo več eksistenčne u pravice* nosti.
Klerikalni stranki, ki je postala pravi anahronizem v nasi dobi, edini ostanek temne in mrkle Drošlosti. udar* ja mrtvaški zvonec.
nikaka nova situacija spremeniti, tudi, če bi do kake spremembe prišlo v poznejši dobi. Program JDS je tak in tako aktualen, da se proti njemu ne more postaviti nobena druga politika nego politika, ki jo vodi samostojna demokratska stranka v Narodnem bloku skupno z narodno radikalno stranko.
Samostojno demokratska stranka bo brez ozira na vse eventualnosti vstrajala še nadalje v svojem programu ter bo najostreje pobijala vsak poskus, ki gre za tem, da se ruši narodno ali državno edinstvo.
Delegat dr. Janko Baričevič* je V svojem temperamentnem govoru pojasnil posledice, ki bi nastale za državo in tudi za narodno radikalno stranko, ako bi radikali slepo sklenili kak sporazoirn z radičevci, neupoštevajoč onih temeljnih smernic politike, ki je pri volitvah S. februarja t. 1 zmagala na celi črti pod volilnimi gesli Narodnega bloka.
Seljak in delegat Kost a novic iz Cezme ie govoril o nujnih potrebah hrvatskega seljaka, potrebne so strokovne, kmetijske in gospodinjske šole, na katerih naj bi se seljaški naraščaj vzgajal, da ume pozneje racijonalno voditi kmetijstvo Ln gospodarstvo.
Seljaka Stepan Križanič is Mracli-na in Nacek V u g 1 e k iz zagrebške okolice sta govorila o politiki ter se posebno dotikala odnošajev SDS do Radičeve stranke. Oba sta omenjala postopanje radičevcev, ki so še vedno neiskreni in nepomirlüvi ter na kmetih Še vedno vztrajajo pri svojem proti državnem stališču. Radičevski voditelji na kmetih so še vedno nepomirljivi napram državi kljub izjavi Pavla Radiač, da radičovska seliaška stranka končno prizna kraljevino SHS z dinastijo Karagjorgjevi-čev in kraljem Aleksandrom I. na čelu. V skupščini so priznali radičevci sedanjo državno ureditev, temelječo na vidovdairski ustavi. Toda ni dobiti niti enega slučaja, da bi radičevski voditelji skušali pojasniti se-Ijaškemu narodu načelni in bistveni smisel nove svoje politike. Mali radičevski agitatorji še vedno narod vzdržujejo v^arem mišljenju ter okrepljujejo narod v protisrb-skem razpoloženju in nepomirljivostL
Govor seljaka in starega radikala Mi* J a t o v i č a iz Valjeva (Šumadija) je vzbudil med zborovalci viharuo odobravanje. Mijatovič je skozi 30 let odločen in star borec narodno radikalne stranke. V svojem govoru je naglašal, kako se je boril od prve balkanske vojne neprestano za uiedi-njenje, samo pol leta je imel odmora. Spominjal je navzoče, kakšne velike žrtve je doprineslo njegovo mesto Valjevo v vojnah za osvobojenjc in ujedinjenje celokupnega našega naroda Teh žrtev ne smemo zlorabiti z nikakim naglim ln nesolidnim strankarskim aranžmanom narodno radikalne stranke z radičevci, če bi ti na ta način hoteli nadaljevati svojo protidržavno in ne-bratsko politiko proti Srbom. »Brat je mio, koje vjere bio- samo, ako bratski dela in postopa« je dejal Mijatovič, naglašujoč, da seljaki junaške Šumadije ljubijo Svetozarja Bribičeviča ter ga cenijo kot odličnega pa-triiota in apostola narodnega in državnega edinstva, kateremu že zato ne smemo postati nezvesti, ker je s svojo odločno In junaško politično borbo privedel do zmage Narodni blok pri volitvah, ki so prve prinesle narodni skupščin! solidno večino, sposobno za plodonosno fn napredno delo v dobro naroda in države.
Seljak K u k o t iz Dugog Sela ie nato predlagal, da odpošlje občni zbor pozdravno brzojavko voditelju SDS ministru Sve* tozarju Pribičeviču.
Po govorih seljaka H an z I i n a in ministra na razpoloženju dr. Timka Krizma-n a je predsednik zaključil prav dobro uspeli občni zbor, kateremu so prisostvovati med drugimi udeležnici tudi narodni poslanci dr. Srdjan Budisavijevič, Juraj Demetro-vic in dr. liinko Krizni an.
Raprava o obtožnici proti
— Beograd, 6. jun. (Izv.) Na današnji seji Narodne skupščine je kot prva točka čitanje obtožince proti miuistru Lukiniču in njegovega odgovora. Veliko pažnjo vzbuja dejstvo, da obtožnice opozicijskega bloka niso podpisali niti Ljuba Davidovlč, niti dr. Spaho alti dr. Korošec. Poleg njih manjkajo na obtožnici tudi napisi drugih odličnih opozicijonalcev. Podpisani so pa Pavle Radič, Trumbič, Polič, mnogo radičevcev, skoraj vsi klerikalci minores gentium in nekaj osebnih nasprotnikov drja Lukiniča in Davidovičeve stranke. Tako ima obtožnica fe na zunaj obeležje povsem partizansko-političnega akta, za katerega si voditelji opozicije niti niso upali prevzeti moralične odgovornosti!
Tudi vsebinsko je obtožnica razočarala opozicijonalne kroge. V časopisni gonji se je dr. Lukiniču očitalo, da je v korup-cijske svrhe dvignil sekvester nad imovino kneza Thurna - Taxisa. O tem obtožnica nima niti besede. Ona se marveč postavlja le na stališče da ku&z Tliuru « Taxis nI
strijski državljan in da minister Lukinič r^ di tega ni smel ukiniti sekvester. Ker ga je, je zlorabil uradno oblast.
Minister Lukinič je predložil N. S. ob* ?iren odgovor, ki obsegu 53 tiskanih" strani in v kateri točko za točko pobija trditve obtožnice. Lukiničev odgovor je napravil globok vtis ter je dokumeniaričen dokaz popolne korektnosti njegovega postopanja.
Narodna skupščina
— Beograd, 6". julija. (Izv. Ob 13.Y Da*, našnja seja, za katero ie vladalo v politič-nih krogih veliko zanimanje, je potekla do-* poldne povsem mirno. Razprava o obtožbi pravosodnega ministra se še le popoldne razvije, ker so dopoldne samo čitali obto?* beni predlog m ministrovo pismeno obram-i bo. Seja ie bila otvorjena ob 10.30 clopoU dne ter je trajala do 12.45. popoldne. Velite del seje 5e bil posvečen formalnostim in raznim interpelacijam. Končno je zbornica prešla k prvi točki dnevnega reda, to je k obtožbenemu predlogu proti pravosodnemu ministru dr. Lukiniču, ki so ga sestavili 'dr. Polič in tovariši, glede katerega poročamo na drugem mestu. Po prečitanju obtožbene-ga predloga je pričelo čitanje pismenega odgovora pravosodnega ministra a*r. Luki-niča, ki je zelo obširen in strokovne utemeljen. Ob 13.45 je bilo čitanje prekinjeno in se popoldne ob 16. nadaljuie.
TISOČLETNICA HRVATSKEGA KRALJESTVA
— Zagreb, 5. julija. (Izv.) V soboto ir? včeraj je bila tu po programu določena predstava tisočletnice hrvatskega kraljestva. V soboto zvečer je bila bakljada. katere se je udeležilo v sprevodu okoli 2.000 oseb. Na Jelačičevem trgu je zajedničar dr. Rudolf Horvat imel Izzivalen, proti Srbon* naperjen politični govor, v katerem je na*i glašal, da je pred tisoč let kralj Tomislav rešil Srbe pred bolgarskim navalom, pp ti^oč letih pa se Srbi revanžirajo za to peJ moč Hrvatov na ta način, da üb drže 7 \e*i v suženjstvu. Včeraj so se vršile svečanom« sti po programu. Svečanosti so prisostvoi vala različna separatistična društva. Frq.^ slava je v Zagrebu minila neopaženo.
POVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIFOV V AVSTRIJI.
— Dima/, 6. julija. (Izv.) Generalna di* rekcija avstrij. zveznih železnic je sklenila povišati železniške tarife. Priprave za po* višanje so v teku. Tarifi v osebnem in ble< govnem prometu se imajo povišati od S—-IJ odstotkov. Osebni tarifi za 10 %.
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 8.95, Ljubljanska borza.
LESNI TRG Zaboli za slive 22%\ fco oakl, p.: bi. 5.5* »25 * 7.5(1
> 30 »    "      » 11.—.
» 33 V » 11.5Q
oglje bukovo, Ia, fco meja: blago 96; bu* kova drva, 1 m dolžine, lauiska sečnja, fco Skoplje. 75 vagonov: denar 30, blago 30, zaključek 30.
ŽITNI TRG Pšenica Hard Winter IT., fco Postojni trg: blago 410: koruza sremska. fco naklad-na postaja: blago 180; oves Ia. stari, fco Ljubljana: denar 325; oves 'novi, par. Ljub* ljana; denar -50.
EFEKTI
2%^ drž. renta za vojno Škodo: iienar 325\ 7% inv. pos. iz leta 1921: denar 63; Celjska posojilnica d. d.: denar 202. blago 202, zaključek 202: Ljubljanska kreditna banka: denar 225, blago 265; Merkantima banki: denar 101, blago lOo; Prva hrvatska ste-dionica: denar S00, blago S06; Slavenska banka: denar 68; Kreditni zavod: denar 175, blago 185; Strojne tovarne m livarne: bla* go 134; Združene papirnice: denar 100, blago 110: Stavbena družba d. d. Ljubljana! denar 265. blago 280; AYi% zast. I kr. dež. banke: denar 20; kom. zad. kr. der*
banke: denar 20.
Zagrebška borza«
Dne 6. julija. — Sprejeto ob 13,
Devize: Curih 11.125—11.225, Prag* 169.45—171.85, Pariz 276.50—281.50, New-york 56.84—57.64, oLndon 277—3SO, Trst. 217—220, Berlin 13.625—13.775, Dunstf 0.08025—O.0SI45.
Valute: dolar 56.10—56.90.
Efekti: 77o inv. pos. 1921 65, 21At drž. rente za ratnu štetu 240—244, Ljubljau« ska kreditna 235—2s5, Ceutr. banka Za«« esk. banka 103—103.50, Kreditna banka Za* greb 104—105, Hipotekama banka 56—57, Jugobanka 9S—100, PraSiediona 800—S1Ö, Slavenska bunka 69^—70, Eksploatacija 28— 29, Soče rana Osijek 470—475. Isis d. d. 50f Nihag 45, Gutman 350, Slaveks 150, Slavo* uija 39.50—40.50. Trboveljska 33W2S4 Vevče 100. .
Inozemske borze«
— Cur//», 6. julija. Današnja borza: Bee grad 8.95, Pariz 24.06. London 25.05. 'S&mi york 51530, Milan 19.25, Praga 15.275, Du* naj 0.007255.
Tržaške predbotze danes visma ^rejjeJt
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD* dne 7. julija 1925.
Razkol med zajednlčaril In
radfEeucI
Zajedničarji ne glasujejo za zaupnico predsedniku parlamentarnega kluba HSS Pavlu Radiču, ker se brani podati poročilo O poteku pogajanj z radikali. —• Zanimanje v Beogradu«
— Zagreb, 6. julija. (Izv.) Za včeraj je bila sklicana plenarna seja »hrvatskega narodnega zastopstva«, ki je bila popoldne v prostorih Seljaškega doma. Za to sejo je vladalo v politčnih krogih veliko zanimanje ter se je uresničila napoved, da pride do prvega konilikta med zajedničarji in ra-dlčevcL
Sejo je otvoril podpredsednik posl. K. Kovačevi č, ki je kratko utemeljeval predlog, da se stavi kot prva točka dnevnega reda glasovajnje o zaupnici hrvatskega narodnega zastopstva predsedniku parlamentarnega kluba HSS Pavlu Radi-čn za njegovo dosedanje delovanje in vodstvo pogajanj z narodno radikalno stranko brez vsake debate. Ta svoj predlog ni podpredsednik obširno utemeljeval, zahteval ie, naj plenum izreče zaupnico, češ da se širijo vesti o nesoglasjih med HZ in HSS.
Posl. dr. Lorkovič, predsednik Hrvatske zajednice je v imenu svoje stranke izjavil, da člani HZ ne morejo glasovati za zaupnico popreje, predno ne čujejo poročila o dosedanjih pogojanjih z radikali in o tendenci teh pogajanj. Zahtevajo, da poročilo navede tudi načela delovnega programa, na podlagi katerega bi imeli Člani HSS vstopiti v vlado. Smatra, da pogajanja ne prinesejo pravih koristi hrvatskemu narodu, ter zahteva, da se morajo nadaljnja pogajanja voditi v interesu naroda.
Posl. Pavle Radič je izjavil v imenu HSS kratko, da ne more podati poročila o poteku dosedanjih pogajanj v Beogradu, do-
kler mu seja hrvatskega narodnega zastop* stva ne izreče zaupnice.
Razvila se je o tem zelo živahna debata in končno je sejo vodeči predsednik Karlo Kovačevič dal na glasovanje vprašanje zaupnice.
Zastopniki HZ so nato Izjavili, da se vzdržujejo vsakega glasovanja.
Posl. Pavlu Radiču je nato Izrekla ra-dicevska večina zaupnico.
Sestanek hrvatskega narodnega zastopstva, kakor doznavajo nekateri politični krogi, je imel tudi nalogo razčistiti od-nošaje med HSS in HZ in tudi rešiti vprašanje Stepana Radiča.
V zajedničarskih krogih zatrjujejo, da se je vprašanje zaupnice posl. Radiču stavilo na dnevni red na ta način zato. da radi-čevci prisilijo zajedničarje k abstinenci ter da bi na to culi poročilo o pogajanjih samo člani HSS.
— Beograd, 6. julija, dzv.) Poročila iz Zagreba naglašajo. da je bila včerajšnja seja hrvatskega narodnega zastopstva mestoma \iharna. Zajedničarji in tudi nekateri radičevci so z vso odločnostjo nastopili proti vodstvu HSS. Politični krogi so z napetostjo pričakovali podrobnih iporočil o tej seji. Poročila so prispela pozno v noč. Navajajo, da so se glasovanja za zaupnico Pavlu Radiču vzdržali kompaktno zajedničarji in celo nekateri radičevci. Zajedničarji so imeli v soboto zvečer predkonfe-renco, v kateri so sklenili, da ostro nastopijo proti sporazumaški politiki Pavla Radiča, kakor politiki HSS sploh.
Učiteljska skupščina u Šoštanju
Velika udeležba. — Svečani trenotki. —• 30 letnica poverjenika
Luke Jelenca.
V času, ko se bije boj za nacionalno državno §olo in ko reakcijonarci strastno na-.padajo to šolo in na škodo države zastrupljajo ljudstvo z idejo samoslovenske in verske šole, se je zbralo slovensko učiteljstvo v Šoštanju na V. pokrajinsko skupščino TJJTJ — Poverjeništvo Ljubljana, da izreče svojo mišljenje v pogledu državne prosvetne politike in ureditve šolstva,
Šoštanj je bil odet v nacionalno svečano obleko v pozdrav nacionalnemu naprednemu učiteljstvu.
Učiteljstvo je prihitelo v velikem številu na zborovanje, tako da je bilo poleg delegatov vseh 32 okrajnih, učiteljskih društev iz ljubljanske in mariborske oblasti navzočih tudi mnogo tiedelegatov, članov TJJTJ.
I>no 4. t. m. je točno ob 10. uri otvoril g. poverjenik L. Jelene sejo širjega sosveta, na katerem je biJo zastopano ožje vodstvo, vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev iz Slovenije in stalni člani odsekov. Porazdelilo se je delo odsekom, ki so se pomnožili s člani izmed delegacije. Odseki so šli takoj na delo.
V stanovsko in šolskopolitiškem odseku ee je v prvi vrst! obravnavalo vprašanje šolskih in prosvetnih zakonov, o čemer je bil referent g. Ivan Dimnik, urednik Učiteljskega tovariša. Določila in odobrila se je smer bodoče stanovske in šolske politike, ki naj jo zastopa organizacija. Obilica članstva, ki je sodelovala v tem odseku, je bil znak, da se učiteljstvo dobro zanima za ta vprašanja in da pazno zasleduje korake, ki jih p odvzem a vodstvo organizacije v tem pogledu.
Na drugi strani se je kazalo veliko zanimanje tudi v odsekih za narodno-prosvet-no In kulturno delo članstva TJJTJ izven šole in v odseku za stanovski naraščaj, ki sta bila zelo številno obiskana.
Enako važne razprave bo se vršile v odseku na obmejno šolstvo in neodrešeno ozemlje in v Gospodarskem odseku.
Z ozirom na obrambo stanu proti vsa. kojakrm poizkusom nasilja r»roti posameznikom in celoti je temeljito razpravljal o ukrepih proti temu pravno-obrambni in tiskovni odsek, ki sta storila važno sklepe tako v obrambo posameznikov, kakor v obrambo smeri, ki Jo zastopa organizacija potom svojega vodstva. V Ljubljani Sn Mariboru se ustanovita pravno obrambna odseka, ki bodeta stalno delovala v obrambo Tsakojaklb poizkusov nasilja na svobodo ln v varetvo pravnih razmer.
Odseki so deloval: do 1 ure popoldan in od 2. do delegacije, ki je pričela svoje delo ob 4. uri ipop. Nekateri odseki so morali dokončati svoje delo šele med delegacijskim zborovanjem.
Delegacijo je otvoril ob polnoštevilnosti 'delegatov i>ov. g. L. Jelene točno ob 4. url pop.
Po overovi jen ju delegatov in poverjen i-fcovem nagovoru je podal svoje poročilo strokovni tajnik Pov. UJU g. Rudolf Do. stal o poslovanju poverjeništva. članstvo TJJTJ — Ljubljana je narastlo v preteklem letu od 2486 na 2683 t. j. za 197 Članov. Okrajna učiteljska društva so imela v preteklem letu 121 zborovanj s 151 predavanji. Orisal je prosvetno delovanje učitelj stva v preteklem letu. Nadalje je poročal o šolski upravi, o sodelovanju pri projektu šolskega zakona, o materij alnib. vprašanjih, ki še ni-bo rešena.
Za tajnikov! m poročilom je podal poro« rilo glavni blagajnik Pov-. TJJTJ ir. Mirko "Pegic in za njim je poročal referat ministrstva prosvete g. Pavel F 1 e r e o administrativnih in pravnih zadevah učiteljstva z ozirom na sedanji položaj.
Debata se je zavlekla do 21. ure zvečer, zaradi česar je bdlo zborovanje prekinjeno In preneseno na 8. uro zjutraj naslednjega dne.
Zvečer ee je vršila prav animirana bo-fcolska akademija- ki do ie nrirediJ Sokol
na čast gostom. Dne 5. t. m. je točno ob 8. uri nadaljevala delegacija svoje delo. Poročila so podali vsi odseki in sprejele so se smernice v vseh pogledih delovanja organizacije za prihodnje leto.
Ob pol 11. je delegacija končala svoje delo, na kar je pov. TJJTJ g. L. Jelene otvoril po kratkem odmoru pokrajinsko skupščino.
Došli so novi udeleženci z jutranjimi vlaki, tako da je bila dvorana BOkolskega doma nabito polna. Udeležencev-učiteljev je bilo nad 900.
V temperamentnem govoru je otvoril V. skupščino pov. g. L. jelene in z Jeklenimi izrazi je začrtal neizprosno smer, ki jo zasleduje slovensko napredno učiteljstvo.
Pozdravil je mnogobrojne zastopniške, ki so prišli pozdravit skupščtoo slovenskega učiteljstva, ki so se na to posebej odzvali ia so 6 krasnimi nagovori pozdravili zboroval ce.
Po teh pozdravih se je izvršil slovesen moment za slovensko učiteljstvo. V imenu vsega učiteljstva je v ginljivem nagovoru čestital poverjenik g. L. Jelene g. MihajTu M. Stanojevlču, zastopniku TJJTJ iz Beograda, uredniku Učitelja in književniku, staremu borcu in prvaku jugoslovenskega učiteljstva, ki je bil navzoč kot odposlanec glav. odb. TJJTJ, k njegovi 40-letnici književnega in javnega delovanja.
Stopnjeval pa se Je ta svečani trenutek z drugim ginljivim nagovorom g. Antona Gnusa, podpredsednika Pov. TJJTJ na g. Jelenca, ki mu je v Imenu slovenskega učiteljstva čestital k 30-letndci predsedstva slovenski učiteljski organizaciji In mu je izročil v spomin na to mal dar udanega mu učiteljotva.
V znak svečanosti se je zborovanje prekinilo ob pol 1 opoldne in se je nadaljevalo ob 2. url pop.
Na popoldanskem zborovanju sta podala strokovnjaške referate g. Mthajlo M. Stanojevč iz Beograda o temi »iz novih pokreta o vaspitanju» in g. Anton Hren iz Maribora o temi »sedanja doba in učiteljstvo«.
Ob sklepu je podal urednik Uč. tovariša g. Ivan Dimnik resolucije, ki so ^ih obdelali odseki In jih po predlogu redakcijskega odbora sprejela delegacija učiteljstva na delegacijskem zborovanju.
Resolucije se glase:
Učiteljstvo Poverjeništvo UJU — Ljubljana, zbrano na pokrajinski skpščini v Šoštanju dne 4. In 5. julija 1925 je soglasno sprejelo sledeče sklepe in zahteve, kot rezultat dvodnevnih posvetovanj in razprav:
Zakon o osnovnih šolali.
Učiteljstvo odobrava predloge in spomenico, ki jo je izdelalo in razposlalo poverjeništvo UJU Ljubljana merodajnim krogom ter poziva glavni odbor UJU v Beogradu, merodajne faktorje in narodne po ßlance, da upoštevajo te nujno potrebne iz-ipremembe. Posebno povdarja, da je treba stati neokrnjeno na stališču osemletne Šolske obveznosti, učiteljske stalnosti in ločitve Šolske uprave od politične; nadalje, da odklanja sedanja določila o disciplinarnem postopanju in oceni ter čl. 87 toč. 10 in čl. 106 odet. 5 ipo projektu teir zahteva, da s« ix-vede demokratična šolska uprava, pri kateri bo v polni meri sodelovalo tudi učiteljstvo na podlagi učiteljskfh zbornic, ki naj b! J*h predvrideval ge šol. zakon. Ker se je razprava o Šol. zakonu zavlekla in pride najbrfe šele jeseni pred plenum zakonodajnega odbora, pozivamo vs* okrajna učiteljska društva in posameznike, da 3? 15. f«pt««nbra t. L vpošljejo svoje predloge In zahteve v pogledu projekta, ki jih bo poverjeništvo TJjU Ljubljana takoj po tem roku seji äirjega sosveta radigirala Jm v posebni spomenici naknadno predložilo merodajnim faktorjem-
Učitettetro oozivm tudi vso M! naklonjeno javnost in časopisje, da se v večji meri stvarno zanima In razpravlja o šol. skem zakonu in doMcUi vprašanjih »ploh ter brani driaim i šolo ta napredno principe v eolstvn najširših krogih naroda, proti vsem reakcij omara i m nakanam.
Šolsko nadzorstvo«
Učiteljstvo vztraja, prt svojem principu glede šolskega nadzorstva, da bodi poverjeno nadzorstvo osnovnega šolstva le pri. znanim nčiteSjem z vrst osnovnošolskega učiteljstva. Zato odklanja predpogoj, da smejo biti srezki in oblastni šolski nadzorniki le absolventi višje pedagoške šole in to toliko časa, dokler ne bo omogočeno po. sečanje in Študij na tem zavodu za vse osnovno učiteljstvo.
Višja pedagoška šola.
Po projektu zakona o osnovnih šolah, se predvideva za srezke šolske nadzornike kot predpogoj študij na višji pedagoški šoli.
Ker smatramo višjo pedagoško šolo za postrJat, ki naj sluzi v prvi vrsti za višjo nadaljno izobrazbo vsemu učitelj^tvu, ter da se odpravijo gornji kvarni uplivi, zahteva učiteljstvo:
1. Da se z zakonom o višji pedagoški šoli določa kott smoter v prvi vrsti obvezna nadaljna izobrazba učiteljstva in ne usposabljanje s rezkih šolskih nadzornikov in meščanskošolskih učiteljev. 2. Za prehodno dobo naj se odpravijo omejitve tako glede števila in starosti za sprejem ter naj se omogoči vsemu učit. posečanje viš. pedagoške šole. 3. Tako naj se ustanovi tudi višja pedagoška šola pri univerzi v Ljubljani in tudi v drugih centrih države, da bode Imelo učiteljstvo čim širšo priliko za nadaljno izobrazbo. 4. Pedagoške šole naj se povzdignejo na stopnjo visokih šol enakim ostalim fakultetam In naj se ustanove pri njih tudi pedagoški in psihološk; laboratoriji.
Učiteljska izobrazba.
Zahtevamo, da naj se učiteljska izobrazba temeljito reformira. Temeljita reforma učiteljske izobrazbe je predpogoj vsega reformiranja javne vzgoje in izobrazbe potom šole in učiteljskega dela izven šole. Ker je zakon o učiteljski izobrazbi tudi vprašanje, ki zadeva osnovnošolsko učiteljstvo, pozivamo vlado, da predloži projekt tega zakona tudi učiteljstvu v vpogled, da izreče svoje mnenje pri ureditvi tega vprašanja. Skrb države za nadaljno izobrazbo učiteljstva, ki ji v projektu zakona o osnovnih šolah popolnoma opuščena, naj bo vsebovana v zakonu o učiteljski izobrazbi.
Moderna pedagoška stremljenja*
V svrho študija modernih pedagoških stremljenj in natpredka v šolstvu in v vzgoj-stvu naj vlada odpoSlje sposobne učitelje iz vrst osnovnošolskega učiteljstva v inozemstvo, da preuči tamošnja Izkustva in jih uporabi pri nas ter priredi sama državne tečaje v to svrho.
V državi naj 6e ustanove poizkusu e šole, poizkusni razredi in reformni porzkusni učnd načrti. Pri prosveti In upravi naj se osnuje poseben reformni oddelek za vodstvo te reforme.
Država naj ustanovi pedagoški inštitut, ki bi s podporo države izdajal pedagoška dela. Do ustanovitve tega inštituta naj da drŽava stalno subvencijo Pedagoškemu knjdž. zboru v Zagrebu. Slov. šolski Matici v Ljubljani in Pedagoškemu društvu v Beogradu.
V oblastih naj se ustanove centralne in srezke pedagoške učiteljske knjižnice.
Materijalne in pravne zahteve učiteljstva«
Vkljub zakonitim določbam še niso izpolnjene vse materijalne obveze države napram državnemu uradništvu, v tem pogledu izjavljamo: 1. V zadevi materialnih in pravnih zadev učiteljstva zahtevamo, da se uveljavijo e šolskim zakonom vse one zahteve, bi so navedene v spomenici in iznre-mlnjevalnih predlogih Poverjeništva UJU Ljubljana k projektu šolskega zakona. Po. sebej povdarjamo: 2. Da država takoj Izplača dolžno razliko od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. leta. 3. Izpremeni naj se draginj-ska uredba tako, da se dovole polne dragtnj-ske doklade tn stanarina poročenim učiteljicam in naj se možnost ponovne take krivice onemogoči tudi s šolskim zakonom. 4. Z ozirom na silno podraženje stanovanj na podlagi novega stanovanjskega zakona, ki je zelo slabo zaščitil državno uradndštvo, zahtevamo zvišanje stanarine, v zmislu čl. 87 Uradniškega zakona do časa, da se Sz-gradijo za vse uč. primerna naturalna stanovanja. 5. Zahtevamo, da se vštejejo vojna in kaderska leta po kraljevi uredbi tudi učiteljstvu v iprečanskih krajih in da ministrstvo ne ukinja že pridobljenih priznanih pravic. 6. Protestiramo proti določilom predloženim finančnemu odboru, ki poslabšujejo uradniški zakon in pričakujemo od narodnih poslancev, da taka določila odklonijo.
Zahteve za upokojence.
Država še vedno zanemarja svojo dolžnost do upokojencev. V tem pogledu zahtevamo:
1. Izda naj se zakon, po katerem se bo. do prevedle kronske pokojnine na dinarske al pari. 2. Upokojencem naj se prizna sta. narina, kj so jo prejemali po stari draginj-ek? uredbi. 3. Dovoli naj «e jim pravica do neomejenih legitimacij za vožnjo po železni, c; t SO ods to t. popustom In naj ae (spremeni v tem pogledu pravilnik. 4. Uveljavijo naj se vprašanja tičoea ee Btaroupokojen-eev, ki J4h vsebuje mednarodna konvenofja, sklenjena 6. aprila 1921 v Rimu.
Organizacija kulturnega gibanja in narodno-prosvetno delo.
Kulturna In strokovne izobrazba članstva UJU bodi najtrdnejša In najtrdnejša podlaga naši organizaciji.
V tem pogledu naj prično okrajna učiteljska društva s kulturnim prerojenjem učiteljstva, prirejajo naj se socijalno izobraževalni tečau za učtteljstvf
Narodno prosvetno delo naj se nadaljuje v začrtani in započeti smeri, da se vzgoje z mladino prosvetni delavci in ustvari teren za umevanje kulturnega In prosvetnega ter gospodarskega dela med narodom.
Knjižničar centralne knjižnice Poverjeništva UJU naj bo istočasno tajnik centralnega odseka za to gibanje.
Obmejno šolstvo.
Ponovno opozarjamo na veliko važnost obmejnega šolstva v nacionalnem in državno obrambnem oziru.
V tem oziru naj se s strani merodajnih faktorjev izvajajo resolucije Poverjeništva UJU, sprejete na Pokrajinski skupščini v Krškem leta 1924.
Sodelovanje prj izvenstanovskem tisku.
Pozivamo učiteljstvo, da deluje tudi prt izvenstanovskem časopisju, ki je šolstvu in
učiteljstvu naklonjeno. Posebno naj se brani v tem tisku napada na šolo in naj se sezna. nja Javnost z zahtevami učiteljstva glede šolskih in stanovskih vprašanj. Kot odikod nino za obrambo šolstva In učiteljstva pod-pirajmo to časopisje tudi s poročili obča javnega, kulturnega, prosvetnega, gospodar, skega in eocijalnega značaja, da se to časopisje lahko razširi in ukorenlni med na rodom.
Ostale točke resolucij se nanašajo negospodarsko organizacijo, vzgojo stanovskega naraščaja, ustanovitve pravnega zastop. stva za učiteljstvo in izpopolnitve organiza. cije.
Sport
Jugoslavija prvak države
Jugoslavija — Gradjanski 3 : 2.
— Regularni potek 2 s 2 (1 s 1).
— Podaljšek 1 : 0 za Jugoslavijo.
— Zagreb. 6. julija: Včeraj ob 18. se ie tu odigrala finalna tekma za državno prvenstvo, za katero je vladalo ogromno zanimanje po vsej državi. Tekma se Je vršila na igrišču Gradjanskega, kjer se je zbralo nad 12.000 gledalcev, med drugim 1500 kibicev iz Beograda, okoli 500 iz Ljubljane, dalje iz Splita, Sarajeva, Suboti-ce itd.
Ob četrt na 6. je prispelo na igrišče moštvo Gradjanskega, kateremu je predsedstvo ZNP kot prvaku zagrebškega pod-saveza izročilo srebrn pokal. Zatem je moštvo odšlo v svoje kabine.
Ob pol 6. je prišlo na igrišče moštvo Jugoslavije, kateremu je sledilo moštvo Gradjanskega. Čim sta se moštvi v polkrogu postavili, je pristopil armijsk! zapoved-nik v Zagrebu, general Matic, ki je kot zastopnik Njeg. Vel. kralja v slavnostnem nagovoru izročil JNS pokal, ki ga je daroval sam kralj in ki si ga je priborilo preteklo leto mesto Zagreb. JNS le pokal Izročil ZNP, na kar se je pričela tekma
Jugoslavija — Gradjanski.
Obe moštvi sta se zavedali važnega clo-go'dka, zakaj šlo je za odločilno vprašanje reputacije, moči in renomeja enega kot 'drugega in zato sta dali iz sebe vse. Bila je to ogromna, izredno napeta in fair borba, iz katere je izšla kot upravičen zmagovalec
— Jugoslavija.
Jugoslavija, "dosedanji naš prvak, je tu-3i v včerajšnji igri pokazala, da je i v bodoče vredna ponosnega naslova državnega prvaka. Njena igra je bila odlična, v moštvu ni bilo slabe točke. Kombinacija Beo-gradčanov ie bila krasna, tehnično je Jugoslavija Gradjanskega nadkriljevala. Jugoslavija je imela najboljše moči v Ivkovi-ču, Luburiču, Sekuliču in Lapčeviču, 'dober je bil tudi vratar Nemes. Od Gradjanskega so se odlikovali predvsem rlitrec, Pavleko-vič in nekaj časa Babic, ki pa Je kasneje odpadel. Rupec je bil po"d svoio običajno formo, v napadu izrazit poleg Pavlekoviča Pasinek. Zelo slab je bil Mantler, Götz nekoliko boljši. Jako rJober le bil tudi half Vragovič, obramba prvi polčas nesigurna. Prvi goal je zakrivil Dasovič, ki še ve'dno nI opustil dribljanja žoge. V splošnem je igral Gradjanski slabo podajanje žoge je bilo netočno, koti so se večinoma zastre-Ijali.
Potek igre: V 6. (ali 10.?) minuti aW-že levo krilo Jugoslavije, Djordjevič iz serumage, nastale pred vratmi Gra'dj. prvi goal. Jugoslavija fe še nadalje nadmočna, vendar v 15. minuti Gra'djanski po Rupecu izenači. Nato izrazita premoč Jugoslavije do 30 .minute, kasneje enakovre'dna igra. Jugoslavija lepše kombinira. V 'drugem polčasu doseže Jugoslavija že v 3. mintfti po Jovanoviču ponovno vodstvo. Gradjanski si se<laj nekoliko opomore, prefiaja v silne protinapade in v32. minuti po Pasineku izenači. Minuto kasneje zabije drugi goal, ki ga pa sodnik Mažič radi offsida ne prizna. Kljub naporom obeli strani ostane igra do konca neodločena. Sodnik g. Mazič je po kratkem odmoru igro podaljšal za čivakrat 15 minut. Že v četrti minuti je Petkovič dosegel vodilni goal, nakar se 5e Jugoslavija popolnoma potegnila v obrambo. Gradjanski kljub vsem naporom ni mogel Izenačiti in z igrišča je odšlo kot zmagovalec moštvo Jugoslavije, kateri je občinstvo prirejajo viharne ovacije. V splošnem je bila publika ves čas tekme zelo mirna, razen posamnih* izpadov preveč razgretih kibicov. Sodnik Mazič Je sodil jako dobro m objektivno. Pri blagajni se Je vplačalo 220.000 dinarjev.
— LJubljana: Ilirija — Olimpija (Reka) 3:0; 'drugi dan 2:0 za Olimpijo. O obeli tekmah poročamo jutri.
— Sarajevo: Hašk — Sašk 2:0.
Hazena: Češkoslovaška — Jugoslavija 6:5 (0:3).
V soboto se je v Beogracftf vršila tekma med družinama nažene Češkoslovaške in Jugoslavije. Jugoslovenke so bile Čehi-njam enakovredne nasprotnice, prvi polčas celo v premoči. Prvi goal je zabila v 5. minuti Radovičeva, v 10. in 16. minuti Tomi j c-novičeva se dva. Po odmoru so bile Če-hinje boljše. Diktirale so oster tempo, ki ie frapiral našo obrambo. Jandarova je zabila tri goale, VrKovčeva tudi 3, za nas še enega Tomljenovičeva In Popovičeva. Odlikovala se je zlasti vratarica Slovenka Clm-permanova.
— Budimpešta - Zagreb se igra 9. avgusta v Zagrebu.
— Uradno glasilo ZNP je postal »Jutam j i list« v Zagrebu.
— 15-letnica zagrebške Ilirije. 19. in 1°. t. m. se vrši v Zagrebu proslava 15-letnice tamošnje Ilirije. Na prosiavi bodo sodelovali Hašk, Concordia Željezničari, Šnarta, Y&torJia in Croatia
□LOD! J'X3rJDrX]DDJDQDlX30annODijDD
Ugoden nakup češkega in angl. sukna. kamgarna, ševjota, listra, platna ter raznih podlog za moške obleke in damske kostume iz prvovrstnih čeških in angleških tovarn je mogoč edino le v špecijalni razpošiljalnicl
JSSIP IVANCIC, LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 4 (nasp. Francis, cerkve
Vsled dviga dinarja na vse blago tO % popnsi Ne zamudite ugodne prilike!    Prepričajte se! Dobavlja tudi na obroke po originalnih prodajnih cenah! 292-a
□mrjDonon
— Otvoritev nogometnega Igrišča * Mostarju. V nedeljo otvori mostarski klub »Zrinski« nogometno igrišče s tekmo prot/ sarajevskemu Sašku.
— Smrt nogometaša. Med tekmo Omla. dinac (Pirot : Gradjanski (Skopije) je bil ranjen centerhalf »Omladinca« tako nesrečno, da je pozneje podlegel poškodbi.
— Naša prognoza za tekmo Jugoslavi« Ja-Gradjanski. Moštvo Jugoslavije, kako! smo ga videli pred 14 dnevi, Je v tehniki absolutno nad Gradjanskim. Je pa tudi taktično boljše, ker Gradjanski nima več tiste napadalne čete kot nekoč. Mantler postaja star ali pa se več ne upošteva po pravi moči. Tudi v startu na žogo so igrači Ju-goslavije pred Gradjanskim. Slabi pa sc igrači Beograda glede streljanja na gol. Njihova kombinacija ne gre na prodore, marveč na paralelno napredovanje, kar zadržuje hitrost napada in omogoča razvrstitev obrambe na nasprotni strani. Velik plus pa bo Gradjanski imel v Igrišču, nadalje v občinstvu in v svojih' drukerjiH. Po vrednosti sta si moštvi približno enaki, ker je Gradjanski klub svojim nedostatkom v tehniki in startu vendarle izrazito borbeno moštvo. Odločali bodo potemtakem psihični momenti, elan in uspehi v prvili 30 minutah. Če uspe Gradjanski v tem času, da zabije gol, zmaga z diferenco 3 'do 4 golov, nasprotno pa utegne Jugoslavija zopc; postati prvak države z 1 golom razlike.
— Strelska tekma SLD. Včerajlnji ve« lika strelska tekma SLD. je prav dubro uspela. Bila je večja udeležba kor pri prejšnjih tekmah in tudi ostrejSa borba med posameznimi strehi Ob o. je bila otvor-jena. Predse d enik SLD. dr. L o v r e a -čič je pozdravil v zbrmih besedah nsvzo-če, v prvi vrsti pokrovitelja tekne generala Stojanoviča, velikega župana dr. Baltiča in pa zastopnike tujih driiv, kakor tudi vse strelce, katerih je streljalo tekom dneva nad tisoč. Navzoči so na tc zaklicali kralju Aleksandru kot najvišjemu lovcu in strelcu trikratni »2ivio«. Strelsko tekmo so otvorili vojaki s srednje dobrim strelskim uspehom. Prvo nagrado je prejel redov S t a n o j e v i č, drugo podnarednik Nečak, tretjo podnarednik VaisJIje-vič\ četrto redov Po po v i č, peto redov R a d o v i č, šesto podporočnik Peter-lin, sedmo in osmo z enakim številom točk redova IH č in Nebi, deveto redov P a • jič In deseto redov Nikoli6. Med tem sc streljali lovci na tarčo -»Bežeči jelen«, kjer sta sj priborila prvo nagrado R e b e r n i k Lado, drugo njegov brat Fran. Popoldansko tekmovanje je bilo radi malih tehničnih pogrešk nekolika zakasnjeno, a je bila borba za prvenstva tem intenzivnejša. Strelja-Io se je na več tarč zaeno. Streljanje na bežečega zajca je, kakor običajno, radi nekaterih smešnih prizorov, ko je navihana zajček prevaril lovca in drugje skočil iz grma, kakor je pričakoval nervozni strelec, izzvalo dokaj smeha, posebno ko je več strelcev pogodilo celo lovskega psa, ki je pritekel včasih kar pred zajcem. Nagrade so si priborili: prvo Sevčik. drugo in tretjo z enakim številom točk Kocjan in K a p u s, četrto S t a j n e r, peto R o s s -m an i t. Ostra je bila borba za čast mo.;-strskeg strelca, ki pripada letos gospodu Javorniku, drugo darilo pri tej tekmi pripada Mauer ju. Na lovsko tarčo so streljali s sledečim uspehom: prvi dr. Goro g, drugi Praunseils, tretji Klemene, četrti Erklavc, peti J a vorn i k. Na divjega lovca je nabolje streljal dr. G ö -rög, drugi Javornik, tretji Po tok ar, četrti R o s s m a n i t, peti O j c 1. Višek užitka je nudilo letos prt nas prvič izvajano streljanje na leteče golobe, kar zahteva mnogo vežbe. K tej tkmi so prišli strokovnjaki iz Zagreba In Maribora in bila je precej huda borba, pri kateri na nekaj naših strelcev ni kar nič zaostajalo za tujimi mojstri. Prvo in drugo darilo z enakim številom točk sta si priborila RossmanJt fn H a j n r i h a r, tretje Sevčik, četrto Sturm, peto pa Stajner. Zasluge, da fe tekma tako dobro usnela. fmpio v prvi vrsti stre'sVj moister Ju v a n č I č In pa vojaška četa kapetana Millvofeviča, ki so izvršili tehnično delo In pomagali pri streljanju.
~— Minister dr. Žerjav v avdijencl. Včft raj dopoldne je sprejel na Bledu NJ. Vel kralj v daljši avdijenel mfcntetra za Sume *in rudnike dr. Gregorja Žerjava. Minister ee je ß popoldanskim brzovlaikom vrnil v Beo-xr*L
štev 150.
»SLOVENSKI "NAROD« dne 7rjiiiija 1925,
Stran 3.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 6. juüja 1925.
— Plemenska zagrizenost. Za profesorja zgodovinskih pomožnih znanosti na filozofski fakulteti zagrebškega vseučilišča ie bil imenovan, kakor smo že poročali, dr. Milko Kos, rodom Slovenec, sin znanega zgodovinarja dr. Kosa. Dr. Kos je s svojimi zgodovinskimi deli dokazal svojo popolno znanstveno kvalifikacijo in ako je bil poklican na to na odlično mesto, se je to pač zgodilo samo zategadelj, ker je v vsakem oziru vposobljen za profesorja te stroke. Ker pa je dr. Kos slučajno Slovenec, je temu imenovanju posvetil zagrebški »Obzor« tole neokusno, strupeno, plemensko mržnjo dihajočo notico: »Na zadnji seji profesorskega zbora filozofske fakultete v Zagrebu so pokazali profesorji samostalni demokrati še enkrat svojo mržnjo na Hrvate in na vsakogar, ki ni ž njimi. Umetno skovana večina je predložila za profesorja zgodovinskih pomožnih znanosti Slovenca dr. Milka Kosa. Za katedro teh znanosti je bil razpisan natečaj. Tekmovala 5ia imenovani Kos in uradnik zagrebškega arhiva dr. Josip Nagy. Ker je dr. Nagy Hrvat in ni pristaš imenovane gospode, ni preostajalo drugega, kakor da se mu zabra-ni dohod na vseučilišče. Gospodom profesorjem samostojnim demokratom, ki so toliko zla zadali zagrebškemu vseučilišču, ni bilo prav, da pride na vseučilišče mož, ki ima,priliko, da v zagrebškem arhivu pro-učava izvore Hrvatske zgodovine iz prve roke. Tudi ta dogodek je treba sprejeti v popis sramote, povzročene zagrebškemu Hrvatskemu vseučilišču, in zahtevati njegovo saniranje.« — Ne zdi se nam vredno, da bi reagirali na take iz blazne plemenske mrž-nle izvirajoče izpade, beležimo pa jih, da se iz njih razvidi, kako se sistematično zastrupljajo o&tfšaji rned slovenskim in Hrvatskim delonrWasega naroda.
— Iz učiteljskih krogov nam pišejo: Z največjim zadovoljstvom in zadoščenjem čitamo članke in notice v »Slov. Narodu«, v katerih se odločno zavzema za novi Šolski zakon, ki je seveda še le v načrtu. Cas je že in to skrajni čas, da pridemo že tudi v* naši državi enkrat do res modernega osnovnega šolskega zakona. Predstoječi šolski načrt za osnovne šole, če tudi še tu In tam z nedostatki, se vendar v veliki meri približuje modernim Šolskim zakonom drugih modernih držav. Nekaj je v tem zakonu, k! mora vsakega zavednega učitelja na kmetih vznemrjati, ako pri tem ostane, to je člen, ki govor? o stanovanju in kurivu, katerega naj preskrbujejo občine učiteljstvu na kmetih. To je že prav, da se naj preskrbi učiteljstvu primerna stanovanja, kjer takih ni. A ta stanovanja naj učiteljstvu, ako ga ima od občin, v primerni višini, ne pretirano plačuje, kakor mora učitelj plačevati stanovanje v mestih. Zato dobiva učiteljstvo stanarino. Ako bi bile občine prisiljene k zidavi stanovanj za učiteljstvo, bo država potem učiteljem gotovo stanarino odtegnila z izgovorom, da učiteljstvo uživa itak prosto, naturalno stanovanje. In za dobo upokojitve bi nastali med takim učiteljstvom brez stanarine z državo novi konflikti, prepir! in nazadnje tožbe na razna upravna sodišča. Še vse hujše razmerje bi pa nastalo med občinami in učiteljstvom, ker občine bi bile s tem silno obremenjene in bi krivdo za to naprtile učiteljstvu, kar bi imelo neprijetne posledice, sovraštvo proti učiteljstvu, češ učitelji nam povzročajo samo stroške in bremena. Demagogi in nasprotniki šole bi tak položaj izrabili v svoje strankarske, demagoške namene. Še slabša je s kurivom. S tem bi se učiteljstvo v naših krajih v Sloveniji Se bolj osovražilo pri ljudstvu, kakor doslej. Za naše kraje in razmere ti dve točki zakona nista, morda za južne in druge kraje. Izgovor in primer o beri, ki jo daje ljudstvo duhovnikom, ne drži. Ta bera je silno nepopularna in bi bilo abotno jo uvajati in naj je to v tej ali oni obliki. Ti dve točki za naše razmere absolutno nista prikladni, prav nasprotno: če tudi mišljeno učiteljstvu v dobro, bosta učiteljstvu v največje zlo.
— Razdelitev nagrad obrtniškim vajen* cem. Včeraj se je vršila v Mestnem domu formalna zaključitev razstave vajeniških del z razdelitvijo diplom, priznanj in nagrad vajenkam in vajencem. Svečanost, kateri so prisostvovali načelniki zadrug, pa tudi mno* gi učni mojstri in prav lepo število na* grajenih vajencev, je otvoril predsednik Zveze obrtnih zadrug g. E. Franchetti s pozdravnim govorom, v katerem je govo* ril o poteku razstave in nje uspehih. Zahva* lil se je za naklonjenost, izkazano razstavi g. velikemu županu dr. V. Baltiču, g. načel* niku dr. R. Marnu, ki je sprejel predsedstvo razstave, ministrstvu trgovine in industrije, Trgovski in obrtniški zbornici in Obrtni banki, ki so z znatnimi denarnimi podpor rami omogočili prireditev razstave. Za njim je tajnik zbornice g. dr. P l e s s govoril o moralnih uspehih razstave, ki je nudila naj* lepšo sliko strokovne usposobljenosti naše* ga vajenštva in visoko dvignila prestiž slo* venskega obrtnika. Vajencem naj bodo di# plome in nagrade v ponos in stalno opozew rilo, da bo strokovno dobro usposobljen obrtnik imel vedno zasigurano bodočnost. -— Sledila je nato porazdelitev nagrad po posameznih zadrugah. Diplome so vračali zadružni načelniki, odnosno njih namestniki. Poleg umetniško izdelane diplome s strani razstavnega odbora, so dobili odlikovani va* j~nci tudi denarne nagrade, naklonjene od posameznih zadrug, po eno slavnostno šte* v;l!:o «Obrtnega Vestnika» in razstavni ka=»
uog. Po končani vročitvi diplom se je na* Inik čevljarske zadi-uge g. Oblak pose* bej zahvalil g. E. Franchettiju in zveznemu tajniku g. Kaiserju za njuno požrtvovalno delo v razstavnem odboru. — Vajenci in va* jenke so r vidnim zadovoljstvom prisostvo* vali ceremoniji in želeti bi bilo Ie, da bi Zveza obrtnih zadrug v svojem hvalevred* nem prizadevanju za obrtniški naraščaj na* daljevala. Take prireditve ne morejo ostati brez vpliva na vajenca. Ja potrebuje največ^ ie pokornosti in brige
— Iz državne službe. Premeščen je od agrarnega urada v Zagrebu za referenta k
mariborski oblasti geometer Pajo Boš-kovic; mariborski oblasti je dodeljena uslužbenka agrarnega urada v Mariboru Marija Pfeferer.
— Nov most čez Savo. Na Brodu pri Smledniku so lansko poletje podrli stari le* seni most čez Savo. Letos so zgradili nove* ga, močne konstrukcije m z železno ograjo, ki je že izročen prometu.
— Na Gorenjskem letos ne bo sadja. Mraz in nalivi so spomladi sadnemu drevju močno škodovali, zato letos ne bo niti tret* jine sadja.
—l Na državni kmetijski šoli na Grmu v Novem mestu se prične šolsko leto v pri-četku novembra t. I. Sola ima dva oddelka: celoletna Šola nudi poleg teorije tudi praktično izobrazbo ter se priporoča vsem prosilcem, v prvi vrsti še onim iz vinorodnih krajev; zimska šola obsega več-jidel le teorijo in je urejena zlasti za učence iz nevinorodnili krajev. Letna šola se prične začetkom novembra in traja 'do konca 31. oktobra prih. leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Zimska šola pa traja dve zimi po pet mesecev (od začetka novembra do konca prih. leta). Učenci so na zavodu pod stalnim nadzorstvom in vzgojo in imajo vso oskrbo: stanovanje, hrano In pranje perila. Preskrbnina se plačuje polletno naprej in znaša mesečno 75 Din. Na zavodu je tudi gotovo število brezplačnih" mest, ki se oddajajo le revnejšim kmetskim sinovem, kateri izpričajo svoje uboštvo s premoženjskim izkazom, ozir. z ubožnim izpričevalom. Prosilci za brezplačna mesta se morajo zavezati, da ostanejo po končanem šolanju na domačem posestvu. Namen šole je sploh", da vzgaja dobre kmetske gospodarje, zato imajo kmetskl sinovi, bodoči gospodarji, prednost pred drugimi prosilci. Sprejemni pogoji so: 1. starost ne manj kot 16 let in ne več kot 22 let; 2. moralna neoporečnost; 3. telesno in duševno zdravje: 4. z 'dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Prošnje za sprejem morajo biti pisane lastnoročno na celo polo in kolkovane s kolkom za 5 Din za vlogo in s kolkom za 20 Din za rešitev. Prošnji je priložiti: 1. krstni list. (kolek za 10 Din); 2. 'domovnico (kolek za 20 Din): 3. zdravniško izpričevalo (kolek za 20 Din): 4. zadnje šolsko izpričevalo (kolek za 5 Din); 5. nravstveno izpričevalo (kolek za 20 Din);
6. izjavo starišev ozir. varuha, s katero se ti zavežejo plačevati stroške šolanja (kolek za 2 Din. Kdor prosi za brezplačno mesto, mora priložiti še: 1. obvezno izjavo starišev ali varuha, da bo njih sin ali varovanec po končanem šolanju ostal na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu stroške šolanja (kolek za 2 Din). 2. ubožno izpričevalo, potrjeno od občinskega, župnega in davčnega urada (kolek za 2 Din). Opozarja se, da se nepravilno kolkovane ali nekolkovane prošnje in priloge nc bodo mogle upoštevati. Prošnje s predpisanimi kolkovanimi prilogami se vlagajo do 75. septembra t. 1. pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, p. Novomesto. Bližnja pojasnila v vseh zadevali daje ravnateljstvo šole.
— Iz Baske na otoku Krku nam pišejo: Baska je v zadnjih tedniK oživela. Le-toviščarji prihajajo z vseh strani, zlasti mnogo je Slovencev. Vse kaže, da postane Baska predvsem slovensko morsko kopališče. Vse življenje se osredotočuje v hotolu »Velebit«, katerega lastnik g. Ante Tu-d o r se z redko požrtvovalnostjo trudi, da bi Baško dvognil med prvovrstna morska kopališča na Jadranu. G. Tudor je znan kot velik prijatelj Slovencev, za to tudi Slovenci njegov hotel najraje posečajo. A tudi g. Tudor stori vse, da bi v vsakem oziru ustregel svojim slovenskim gostom. Letos je na primer najel izvrstno slovensko kuharico, da tako zadovolji svoje goste. In res so gostje letos prav zadovoljni tako s postrežbo, kakor pred vsem z okusno Hrano. Vsak se počuti, kakor doma, poleg pa vživa osvežujoči morski zrak in se koplje ob divni obali, kakor je za kopanje nima prikladnejše ves Jadran. Za to pravimo, kdor Hoče na Jadran, nal se napoti v B a-Š k o, ne bo mu žal. Baska kot naravnost idealno morsko kopališče zasluži najštevilnejši poset, zasluži pa to tudi g. Tudor, 'ta dober naš prijatelj, ki stori res, kar je v njegovih" močeh, da napravi vsakomur prijetno in udobno bivanje v Bask?.
— 10-lernica mature. Maturantke iz leta 1915 drž. ženskega učiteljišča v Gorici se naprošajo, da čimprej javijo svoje naslove gdč. Lidiji Pečenko, glavna pošta, Ljubljana.
— Poroke: Včeraj se je poročil šef ljubljanskega revirnega urada višji rudarski svetnik g. ing. Igo P e H a n i z gospo Mico Ž i ž o roj. Lavrenčič, hčerko veleposestnika in tovarnarja g. Josipa Lavrenčič a iz Postojne, svakinjo g. ministra dr. Gregorja Žerjava. Danes se je poročil železniški uradnik, marljivi športnik, tajnik LNP g. Marij Kure t z gdč. Gabrijelo Lenarčič. Bilo srečno!
— Internacionalna Izložba na RflecL Aranžmcr jugoslov. dljela za grafiku. Izložbe na Rijeci, podjeljen je g. Ojuridu kao načelniku »Kolegija jugoslov. umjetaika gra-flčara«, koji zajedničk? o svom troSku iz~ lazi na Rtfect
— Zavrnjen ugovor zagrebških gostilničarjev. Odbor za pobijanje draginje v Zagrebu je odbil ugovore gosfflnlčarjev In kavarnarjev proti cenam, ki iih ie Imenovani odbor določil za jedila po zajjrebSklh gostilnah in kavarnah'.
— Smrtna kosa. V nedeljo dne 5. t. m. je po dolgf mučni bolezni v Ljubljani umrla ga. Marija Binder, zasebnica. Poko j-nica je uživala velike simpatije v vseh krogih, ki so jo poznali. Pogreb bo v torek
7. t. m. ob pol 17. iz Slomškove ulice It. 16. na pokopališče k Sv, Križu, Bodi ü flfcJMJMI Brüazea soornin.1
— Potres. Observatorij pod Triglavom nam poroča z dne 4. t. m-: Danes okoli 19.46, ravno pri postavljanju in montiranju štirih novih potresomerov, so vsi porreso-roerl beležili precej močan bližnji potres v daljavi kakih 120 km. Na ognjišču je dosegel potres 5.—6. -stopnjo.
— Danes se zadnji (lan razprodaja )o srečke loterije za dr Razlagov spomenik. Kdor še ni kupil nobene srečke, naj jo gotovo kupi v trafikah ali pri razprodajaleih, da pripomore s tem postaviti spomenik enemu zaslužnih naših pesnikov in pisateljev in narodnemu prebuditelju, obenem pa poskusi svojo srečo. Srečka stane 5 Din, glavni dobitek je 5000 Din. — Odbor.
— Mariborski adresar, kolega se že zelo željno pričakuje, je ravnokar izšel v knjigarni V. Weixl v Mariboru. Adresar vsebuje vse urade, trgovce, industrijalce, obrtnike, hišne posestnike, zasebnike, telefonski seznam In nove poštne pristojbine ter načrt mesta z navedbo hišnih številk in ulic. Ker je naklada manjša, bode isti takoj razprodan.
— Čudež v Dubrovniku. Poročali smo pred kratkim o čudežu v Dubrovniku, kjer baje Mati Božja premika oči. Dopisnik sarajevske »VeČernje Pošte«, ki je večkrat obiskal cerkev Male Brače, zatrjuje, da kljub ostremu opazovanju z daljnogledom nI mogel ugotoviti, da Mati Božja res premika oči. Zatrjuje, da gre za slučaj splošne sugestije mase. Zanimivo je, da *udi svečeniki dosedaj čudeža še niso vid??i
— Strašen samomor 181etne ^ -adenke. V bližini Susaka ..n treščila te dni z vir^ke pečine v Martinščiču ISIeivta Darinka Sari-nič, najlepša devojka tamošnje okolice. Bila je takoj mrtva. Vzrok dejanja je bila nesrečna ljubav.
— Po nedolžnem oLsoJen. Od leta 1919. so se nahajali v zaporih petrinjskega sodišča trije seljaki. obsojeni od vojaškega sodišča radi ropa na 15, 18 in 20 let ječe. Kaznilniški pazniki so pretekle dni napravili zanimivo odkritje. Poslušali so prepir med kaznjencema Kovačem in Božičem in culi, kako sta drug drugemu očitala rope, radi katerih so bili obsojeni ostali trije seljaki. Sodišče bo sedaj proces obnovilo in nedolžno obsojene seljake izpustilo.
— Svojo mater je ubila. Pred sodiščem v Osijeku se je vršila te dni razprava proti Ani Kovač iz Privlake, ki je v pijanosti ubila svojo mater. Sunila jo je sedemkrat z nožem. Obsojena je bila na pet let ječe.
— Žena se je žrtvovala za moža. O junaškem činu poročajo iz Slatine na Hrvatskem: V neki gostilni je bil seljak Dragoje-vič s svojo ženo. Spri se je z Vidom Gr-kičem. ki ie med prepirom zagrabil nož in hotel Dragojevlča zabosti. Med prepirajoča ie skočila žena in sunek, namenjen možu, je zadel njo. Težko ranjeno so prepeljali v bolnico.
— Smrtonosen skok z voza. Na prog! Ostrozac - Mostar je skočil z vagona neki Mu:o Hajduk m padel tako nesrečno pod vlak, da ga je povozil. Bil je takoj mrtev.
— Najnovejše bluze, otroške In dam-ske obleke priporoča Krištofi Č-B u č a r.
SO-L
— Hrastniški pralni prašek tako brzo pere, da gospodinja hvali ga čez vse mere. 50/L
m^SMZOKnO!
če kupite nogavice brez žiga; .ključ", ker eden par nogavic z Žigom in znamko (rdečo! modro, zeleno ali zlato) ;
»klju&"
traja tako dolgo kakor štirje) pari drugih. Kupite eden paij in prepričajče se!
Iz
— Zahvala. Gosp. Jos. Türk, gerent mestne občine ljubljanske, je ponovno izročil svoje celotne mesečne bonoracije ä Din 2000 za zgradbo Sokolskega doma na Taboru. Sokol I. nru izreka toplo zahvalo s prošnjo, da se prijatelji Sokolstva pogosto spominjajo tega največjega sokolskega podjetja v naši državi, ki zahteva mnogo pomoči.
— Dijaška kuhinja «Domovlna» v Ljub* Ijani je z letošnjim šolskim letom zaključila 16. leto svojega delovanja. Tekom pretekle* ga šolskega leta je «Domovina» podpirala 101 dijaka z opoldansko in večerno hrano.
Razdelilo se je 16.191 obedov in 14.649 ve* čerij, skupaj torej 30.840 porcij. Odbor «Do* movine» izreka vseh javnim in zasebnim do« brotnikom najlepšo zahvalo, posebno pa Še vsem cenjenim gospem, ki so podpirale člo» vekoljubno delo tega društva. Prošnje za prihodnje šolsko leto je vlagati do 1. avgusta na tajništvo »Domovine^, Kolodvorska ulica 22 (prof. Fr. Jeran). Priložiti je treba zadnje šolsko izpričevalo ter natančni premoženjski izkaz staršev.
— Iz letnega poročila Glasbene Matice v Ljubljani. Glasbena šola in konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani sta končala šolsko leto 1924/25 dne 27. junija 1925. Koncem šolskega leta je bilo na zavodu 584 gojencev, od teh' 436 na glasbeni šoli in 148 na konservatoriju. Razen devetih so bili vsi redovani. Učne uspehe moremo zaznamovati vsaj dobre, saj je dobilo *4 vseh* gojencev red prav dobro in dobro in to večinoma pred izpraševalno komisijo. Na obeh zavodiK je poučevalo 32 učnih moči. Poučevali so se siedeči predmeti: splošna glasbena teorija v treh' letnikih' In šestih' razredih, intonacijske vaje, harmonija v dveh' letnikili in treh razredih, koiitrapunkt, kompozicija, nauk o instrumenti'* Battkejeva učna metoda, fizijologija g<" - glasbena
zgodovina, solopc'ie, klavir
vi j o! a,
čelo, kontrabas, flavt?, ot^a, kL*.net, rog, trobenta, pozavna, tolkala in ^rgle. Poleg tega še vaje v igranju, šolski orkester in operna šola. Konservatorij je imel poseben cddelek za izobrazbo učiteljev glasbe na osnuvniri, srednjih" in strokovnih" šolah', ki je štel 9 kandidatov. Vseh' predmetov, ki so se poučevali, je bilo 24, in jih* je posečalo 931 gojencev, od teh 608 na glasbeni šoli in 323 na konservatoriju. To večje število nastane, ker so nekateri posečali po več predmetov. Posebno razveseljiv ie obisk orkestralnih inštrumentov, katerih' pouk je posečalo 44 gojencev: na vsak način je potreba povzdigniti obisk vijoline, ki je razmeroma še slabo posečana. Ravnateljstvo je priredilo tekom leta z gojenci 7 internih nastopov in koncem Šolskega leta tri javne produkcije konservatoristov. Vpisovanje za novo šolsko leto 1925/26 bode začetkom septembra. Vse poclrobnosti javi ravnateljstvo pravočasno v našiti dnevnikih'. 1353/n
— Znižanje cen v gostilnah v Ljubljani. Včeraj popoldne ob 15. se je vršil v gostilni Kavčič na Privozu sestanek gostilničarjev, na katerem se je obširno razpravljalo glede znižanja in glede enotneih cen v gostilnah m restavracijah. Končno se je določilo te-Ie cene: V prvovrstnih lokalih z velikimi režijskimi stroški, kakor Zvezda. Union, Slon bodo cene sledeče: jutranji goljaž, pljucka, vampi, porcija 5.50 Din, večerna porcHa 10 Din. Na te cene mora najpreje pristati obrtna oblast. V drugovrstnih lokalih n. pr. restavracija T>ri Šestici. MlkliS. Lloyd itd. jutranja porcija enakih jedil 5, večerna S Din. v navadnih gostilnah pa 4 do 5 Din. Kosilo v prvovrstnih lokalih: juha 3, govedina 10, prikuha 4 Din; v drugovrstnih restavracijah 2.50 Din. Pečenka, svinjska v prvovrstnih restavracijah 14 Din, v drugovrstnih lokalih 13 Din, v navadnih gostilnah 12 Din t telesa 12, 11, 10 Drn. V lokalih, kjer ve vrše koncerti, se cene nekoliko zvišajo, gostilnam, v katerih se ustavljajo ljudje z dežele, se prepušča prosto roko. Predlog je bil predložen v Otfo-brenje mestnemu tržnemu nadzorstvu. Fiksne cene se določijo šele «na knadno.
— Nakuptjena zemljišča za nakup sta* novanjskih hiš. Gradbena zadruga «Herai> je nakupila na Kodeljevem več stavbnih par* cel za zgradbo malih stanovanjskih hiš. Z zgradbami prične šc letos.
— S(3vbna zadruga «Sfan in cfom» je pričela z zgradbo stanovanjskih hiš med Tržaško cesto in železniško progo, t. j. na trav* niku za državnim botaničnim vrtom.
— Pevsko društvo ^Ljubljanski Zvon*. V ponedeljek dne 6. t. m. za vse obvezna skupna vaja. — Odbor. 1352/n
Iz Celja.
—c Stanovanjsko sodišče v Celju je imelo v Četrtek dne 2. t. m. štiri razprave radi odpovedi stanovanj, ki so se vse končale s poravnavo. Senat je bil sestavljen sledeče: predsednik pol. svetnik dr. Se-nek o vi č (v eni razpravi vlad. svetnik dr. Žužek), prisednika sta bila državna pravdnika namestnik dr. Likar in višji deželnosodni svetnik dr. P r e m s c h a k.
—c Ciril - Metodov kres. Kakor vsako leto, se je žgal tudi letos na predvečer slovanskih blagovestnikov kres na celjskem starem gradu. Pri kresu se je zbrala množica narodnega občinstva iz mesta in okolice. Slavnosten govor je govoril g. Iv. Prekoršek. Spominjali smo se onih časov
Dr. Fr. Zbašnik:
Srebrna poroka
(Konec.)
»Saj slišiš — srebrna poroka! Petindvajset let! . . .«
»Deset, dvajset ali petindvajset let —s pač vseeno!«
»To nI res! Ii baš ker obletnice svoje poroke doslej še nikdar nisva praz reo vala — čudno, res, da sva na to vedno in vedno pozabila! — hočeva pa to letos storiti na čim boli svečan način!«
»Raje nikar!«
»Kake pomisleke imajj xendar zoper
tO?« - ^jf*#l
»Stalo bi in —* i^p; »In? . , .« . »Nezmiselio se nrf aH t>*n nas kaj ta-kesra!«
»Nezmiselno? .. * Kato tö? *.. Ne razumem te!«
»Take stvart so umwtiie tam, kjer ie ljubezen, kjer se s takimi uprizoritvami ne uganja IrinaviScnia!«
»Pri nas da bi se s tem uganjala hi-navščina? Pri nas da ni ljubezni? . . » Žalostno je odkimala. »No, da, Šesto sem domneval, da rt tvoje srce pav^pd (tai^od, s^am^pj pri
»Mogoče, da si včasi prav dorr.ri?-val. a vprašaj se, če nisi bil sam kriv! Ljubezen mora  biti obojestranska! —«
»Jaz — da te ne ljubim?«
»2e dolgo ne!«
»Kako dolgo?« '   »2e celih petindvaisel let!«
»Že celih petindvajset let? — Torej prav od tistesi trenotka sem, ko sva se poročila?«
Molče je prikimala in zdelo se ie, da ji sili solza v oko.
»O-o! To mi je nekaj povsem novega! Jaz da bi te ne ljubil! . . . Jaz. ki sem se toliko trudil «, • • jaz, ki noč in dan skrbim . . .«
»Saj to ie baš! Kdor skrbi. Me ljubi, ali če hoče§: kdor ljubi, ne skrbi! . . .«
»Vem, kai hočeš reči! Ni mi ostalo prikrito, da imaš o življenju drugačne poime. kot jih imam jaz!«
»Kaj so ti hasnile doslej vse tvoje skrbi?«
»Ce tudi ne mnogo, toda kako naj bi ne skrbel...«
»Ti ne moreš (frugace, fcaj Tie da?«
»Res je, ne morem drugače! A da bi bile moie skrbi, ki jih imam bolj v tvojem kot svojem interesu, krive tvoje nesreče — ne, to ni mocoče! Za tem tiči nekaj drugega! O, povej vse, kar mislil!«
L E K E
kupite najugodneje pr!
- jos, Bojnan -
Ljubljana cjh
MM      I—I—|M M ------ III ■   I    I     I lll^^l -
našega suženjstva, ko Slovenci nismo smeli žgati kresa na razvalini, ampak na sosednjem gričku. Ko smo se v tistih Časih vračali od kresa, so nas oni celjski nem-škutarji, ki še danes uživajo dobrote med nami, pričakovali v zasedi ter nas pozdravljali s tevtonskim tuljenjem in batinami. Pri kresu je sodelovala celjska železničar-ska godba, unietalni ogenj pa je oskrbela domača pirotehnična tvornica »Pyrota«. Z umetalnim ognjem je bil lepo iluminiran tudi Miklavški hrib, kjer je prijazna cerkvica sv. Miklavža žarela v raznih' barvah. Z obeK hribov se je razlegalo tudi pokanje topičev ter daleč oznanjalo god naših" slo-' vanskih blagovestnikov.
—c Zakotna tiskarna. 2c 'dalje časa so krožile po Celju razne tiskovine, iz katerih slabega izčlelka je bilo opažati, da se morajo tiskati v neki zakotni tiskarni. Celjske tiskarne ter celjsko grafično delavstvo se je pričelo zanimati za izvor teti tiskovin in res se je posrečilo v Orešnikovi hiši v Gosposki ulici izslediti zikotno tiskarno, katero si je tam uredil uradnik okrožnega sodišča Novak. Stavek je sestavi i al sam, druga tiskarska dela pa mu je izvrševal ne--ki zlatarski pomočnik. Zanimivo pri tem je, da so tiskarno podpirali v Celju z naroČili lju'dje, od katerih tega ne bi bilo pričakovati. Imena so znana. Na zahtevo in ob prisotnosti zastopnikov obeh' slovenskih celjskih1 slovenskih* tiskarn ter poverjenika celjskega grafičnega delavstva je politična oblast podjetje zapečatila.
—c Uradni dan trgovske zbornice za Celje se vrši v torek, dne 7. julija od 8. 'do 12. ure v ravnateljski sobi Javnega skladišča in prevozne družbe v poslopju carinarnice. I
— Matura na realki. Pod predsedstvom
profesorja Jeremija Živanoviča iz Beograda se je vršil v dne od 8. do 25. junija višji tečajni izpit na kr. drž. višji realki v Ljubljani. Od 49 k izpitu nripuščenih pripravnikov so izpit prestali: Adlešič Mirko, Bajer Mirko, Bandel" Josip, Brüfach Roman, Fabian Viktor, Gregorig Mano, Golja Romuald, Gšpan Julij, Hudeček Vinko. Jordan Fride-Ka večič Pepe, KovaČic Feodor, Koren-Čan Janez, Košak Lado, Kramarštc Božo, Kresar Vinko, Obereigner Nada. Nerad Dušan, Burger Gvidon, P-retnar Črto, Prelc Cvetko, Sajovic Oton, Stanič Berivoj, Skol M''rko. Vehovar Zdenka, Vrtačnik Jože, Zupnnčič Milan, vsi iz Ljubljane, Jelene Sane, St. Vid nad Ljubljano, Jenko Franc, Škof ja Loka, Kladnik Jože, Vransko, LauŠ Leopokl, Tržič, Plemel.i Albert, Bled, *Rebe<s Dimitrij, Litija, Zelen Danilo. Senožeče. —< Ostali odpravniki so reprobirani za tri me* sece. oziroma za eno leto.
— Odstranjeni uradni slovenski lepaki* General kr. orožnikov v Rimu je poslal v Julijsko Krajino lepake, ki vabijo v slovenskem jeziku slovenske fante za vstop v orožnišk"* službo. Ti lepaki so bili nabiti tu-d * občinah Hrenovice in Slavina pri Po-rA--;-V Ali tukaj je absolutni vladar komisat Buffani, ki se ze raztogotfl in dal takoj od« ^'initi slovenske lepake. Mož se je jezil, kako da se predrznejo pošiljati iz Rima v Julijsko Krajino slovenske lepake in sicer celo samoslovenske brez italijanskih! Komisar Buffon s čuti vzvišenega nad generala, pa je odklonil »slovensko nevarnost«. Kaj takega se utegne s strani Buffonija zgoditi tudi poveljniku tržaškega vojnega okrožja polkovniku Bivona, ki pošilja lepake o vojaških naborih samo v slovenskem jeziku, Zato proč s komisarji!!
— Pastir ubnl svojega tovariša. V MirzU pri Vel. Bečkereku se je pastir Petar Mar-gič v pijanosti na paši spri s svojim tovarišem Števanom Revešem in ga s kolom udaril po slavi, da je bil takoj mrtev.
ES-KA JOGO TORPEDO BIAKCHI
9Z* O
Cd
Vsi
višek noi moderna
tehnike
najceneje pri
Palača Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska c 14
nadomestni deli in oprema.
J*€i©r©e
»Zakaj tajiš? Iz oči ti sije očitek: Ti si preresen — prestar zame!«
»Mogoče pa, da sem le jaz premlada ^te!«
-i^a, otrok si in otrok ostaneš vse FTroj^ žive dni! In vsled fesa tisto usodno nesporazumljenje med nama! . . .« »Saj ne trdim, da nisem jaz kriva.« »Oba sva kriva — oba nedolžnal Ne las, ne ti ne ^-oreva za to! ... Pa bodi že kakorkoli — danaSijega dne si ne dajva Kreniti   po  rekr»minacr*ah in neprijetnih spominih! , . . Kaj praviš torej, kako naj ga obhajava?« »Rekla sem ?e: raje nek »Da res nočeš? .. . Potem nima no* b'eneza zmisla, da se še daüe mudim do ma . .
Nabiti! se Je k nft ti .fo< poljubil na čelo. Ona Pa mu je položila rot-« okol! vratu in ga pritegnila k sebi tako, da so se strnile njune ustnice v kratek, v prisrčen poljub.
Ko se ie zopet sklorrll, se je Se en^ krat vprašujoče ozrl vanjo, a ona mu ni dala odgovora. Na obrazu se ji je brala tiha žalost, ki ga je rnočno zabolela. S težkim srcem se je obrifl proti vratom. »Pa z Bogom!« »Z Bogom!«
In nista ^račnovaia. svoje SiJÄbaiQ AjÄircfca »mig-
suan 4.
•SLOVENSKI  NAROD« dne 7. j g Ina i92o.
<?ev 150
Gospodarstvo
Gibanje cen v trgovini na debdo
»Privredni Pregled« navaja nastopni indeks cen v trgovini na debelo: v januarju poljedelski pridelki 2164, živina in mesni izdelki 2263, sadje in sadni izdelki 1859, gradben materijal 2191, kolonijalno blago 1531, industrijski izdelki 2067, totalni indeks v primeri z t 1913—2012, v februarju (isti vrstni red blaga) 2212, 2009, 1859, 3346, 1521, 2015, 1093; v marcu 2191, 2009, 1859, 2444, 1542, 2070, 2009; v aprilu 2181, 1881, 1982, 2438, 1538, 2029, 2004; v maju 2236, 1737. 1926, 2200, 1529, 1971, 1933, v luniju 2217, 1742. 1646, 1972, 1519, 1954, 1842. Totalni indeks cen v mesecu juniju je padel v primeri z majem za 112 točk ali za 6%. Najbolj je padlo v cenah sadje in sadni izdelki in sicer za 20%. Pocenilo se ?e rudi žgani e vino in slive ker so izgledi za letošnjo letino izborni. Skupina poljedelskih pridelkov je tudi nekoliko popustila v cenah. Vzrok je zopet dobra letina ki se obeta našemu poljedelstvu, če ne bo zadnji hip kakih vremenskih katastrof
Živina in mesni izdelki so v cenah nekoliko poskočili, kar velja tudi za perutnino in jajca. Znatno se je pocenil v trgovini na debelo gradbeni materijal, ker se ie moralo izvozno blago prilagoditi večji vrednoti dinarja. Kolonijalno blago in industrijski izdelki so se pocenili samo za spoznanje. Cene uvoznih predmetov teh skupin navzlic porastu dinarja niso mogle znatno pasti, ker se je carinski ažij s 1. Junijem zvišal, z druge strani so pa uvoz-ničarji pričakovali novo carinsko tarifo, o kateri so vedeli, da obeta glede vseh po-
stavk zvišanje. Nova carinska tarifa je stopila v veljavo 20. junija. Zvišane postavke trenotno niso imele vpliva na indeks cen v juniju. Ta vpliv se bo poznal šele v prihodnjih mesecih. Splošne ekonomske razmere so bile v juniju nastopne:
Poljedelsko stanje prvih 20 dni odlično, zadnjih 10 dni so pa napravili nalivi veliko škode Industrija še vedno trpi na pomanjkanju kapitala in je pričakovala novo tarifo. Nova tarifa je prinesla veleindu-striji 50—300% močnejšo zaščito nego prejšnja, uvozna trgovina je bila živahna, ker so bili na pragu večji tarifi, pa so se trgovci požurili, da pravočasno uvozijo blago. Pri izvozu je padel promet z jrrad-benim materijalom in lesom, ker je dinar porastel.
*   ¥ ¥
—g K padanju Hre. Znani gospodarski člankar v milanskem »Corriere della Sera« prof. Einaudi p"še k padanju lire nastopno: Mnogi italijanski trgovci in industrijalci, ki so Imeli izvršiti v inozemstvu svoja plačila, so to odlašali mesece in leta, upajoč, da se prične lira dvgati in da bo mogoče tuje valute kupiti bolj poceni Ker se pa ta nada ni uresničila, so morali sedaj kupiti tuje valute za svoja plačila. Mnogi inozemci in Italijani v inozemstvu so kupili že pred leti italijanske lire ker so pričakovali znatno zboljšanje tečaja. Ta posest lire v inozemstvu se ceni na 8 mi-Hard. Najbrže so se sedaj ti lirski posestniki' deloma odločili za izpremembo, tako da so se izvršile v inozemstvu Štev^ne prodaje lir, v notranjosti pa so bili Italijani, ki so postalt pesinrsti, in so pričeli na-
lagati svoje prihranke v tujih valutah. — Iz Rima razglašajo k padanju lire in k velikemu vznemirjenju radi tega nastalemu, da je brez temelja vsak strah, ker se plačilna bilanca Italije z neprestanim do-dotokoni tujcev izravna in ker se stalno niža obtok novčauic. Vlada se trudi spraviti prebivalstvo v mirno razpoloženje, toda nezaupanje je tu in se ne bo dalo tako kmalu odpraviti. Škoda je brez dvoma ogromna.
—g Uprava državnih monopolov zgradi za uradništvo še eno stanovanjsko hišo. Poleg tega zgradi manjše magacine, speci-jalno skladišče za znamke in poseben kemični laboratorij. Potrebni krediti so odobreni.
—g Vagoni za meso. Industrijalci mesnih izdelkov so se pritožili pri ministru sa-obračaja radi pomanjkanja vagonov za meso. Minister je pritožbo sprejel ter pozval industrijalce, naj mu predložijo konkretne predloge
—g Dolenjskim sadjarjem In vrtnarjem!
Ker je sadna razstva, ki se ie vršila jeseni 1923 na Grmu, vzbudila obilo vsestranskega zanimanja, namerava novomeška podružnica Sadjar in vrtnarskega društva tudi letošnjo jesen prirediti sadjarsko in vrtnarsko razstavo v prostorih kmetijske šole na Grmu Opozarjajo in vabijo se torej vsi interesenti na sodelovanje pri tej prireditvi. Kdor bi hotel razstaviti, naj čim preje prijavi podružnici v Novem mestu (Grm), katere vrste sadja, vrtne zelenj?di in cvetlic (zlasti tudi lepe loncne rastline) bi lahko poslal na razstavo Razstava ima predvsem poučen in manifestacijski namen, a obenem bo nudila dovolj prilike, da se sadjarji in vrtnarji seznanijo z zahtevami in željami kupcev. Razstava se bo priredUa koncem septembra ali najpozneje pričetkoiu oktobra.
»Madžarski junaki"
Na Margaretnem otoku v Budimpešti se je pred kratkim izvršila takozvana posvetitev junakov«, to je takih, ki so se v vojni odlikovali in pridejo sedaj do svoje zemljiške posesti. Takih junakov je nad 6000. Pri posvetitvi, ki ima biti plačilo za njihove zasluge v preteklosti so prisegli, da bodo vodili vzorno življenje kot ljudje in patrijotje in da se moraio tekom enega leta poročiti vsi, ki so še danes brez žen Ako se izkaže kdo nevrednega, izgubi svoj junaški naslov in posestvo. Junaška posestva razdeli na temelju zakonske določbe državni upravitelj. Prodaja, obremenjcnje aH zakup junaških posestev je prepovedan. S stvoritvijo teh posestev se je zasledovalo poleg moraličnih momentov v glavnem preprečenje razkomadanja malih kmečkih posestev, ker junaška posestva pridejo lahko samo na enega dediča, ako ga ni, pripadejo zopet državi. Posestva morajo biti urejevana vzorno. Poskrbljeno ie tudi za moderno gospodarsko vzgojo teh poljedelskih junakov.
Merski vrtinec
Iz Tortone ob Adriii poročajo o ogromnem vrtincu, ki je ogrožal mornarje in ribiče 1. t m. Nastal je grozen vihar naj-prvo nad bregom, potem pa se je razvil nad morjem, katero se je razburkalo, da so se ljudje začeli s strahom križati, kaj bo, toliko bolj, ker je bilo ta čas precej ribičev s svojimi čolni na visokem morju. Pokazal se je velik vrtinec z globelimi in ugotovilo se je, da je vodna kolona kazala v dijame-tru okoli 400 m. Globina je bila izredno široka in globoka   Posrečilo se je ribičem,
da so se to pot izognili morski nevarnosti in se rešili. Vrtinec je izginil kma!u Na vada je, da kakor hitro se prikaže odprtina v morju v viharju, se zberejo ljudje ob bregu in pričnejo moliti sredi naliva. Eden vzame velik nož s črnim ročajem, ž njim napravi križ v smeri proti vrtincu, kar p~>-menl, da ga je prerezal. Zajedno molijo in kličejo Kristusa, Madono in sv. Jožefa na pomoč. Molitvam ljudstva se pridružijo molitve duhovnika in nevarnost je Izginila. Pomorščaki verujejo, da je tudi ta vrtinec izginil prav vsled take molitve. Blagor i im)
Otroci vredni življenja
Prof Redfield v Chicagu je priobči statistično študijo z nastopnim interesant-nim zaključkom: Otroke naj rode samr starši, ki so že presegli starost 30 let. Seveda, ako hočejo imeti otroke vredne življenja in res sposobne za pravo življenje Redfield pravi da je 90% zločincev, vsaj v Ameriki, od mladih staršev. Otroci staršev izpod 30 leta se nagibajo k pustolov-stvu in bojaželjnosti, otroci staršev nad 30 let starih, se nagibajo k umetnosti, državniki so večinoma sinovi staršev 40 dn 50 let, filozofi pa sinovi staršev nad 50 let Veliki ljudje, odlični znanstveniki, pesnik? državniki itd., so redno sinovi staršev fa zrele dobe. Shakespeare, Bach, Goethe. Schiller, Mendelsohn so se rodili, ko so bHl njihovi očetje stari blizu 40 let. Cromwell Gladstone, Bismnrk so bili sinovi očetov blizu 50 let starih.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK Odgovorni urednik: OTON CHRISTOF
Mall oalasf, ki služijo v posredovalna in social» no   namene občinstva, vsaka beseda BO nap. Hajmanjii znesek Din 5.
IYIHLI OGLASI
Zenltve, rtontsov-inPe ter oalasl st«**»no fraov skeqa zn*4a'a, vsaka beseda Oin 1"—•
njafmanf ti znesek Din 10
Mali oglasi
v »SLOVENSKEM NARODU44 so najcenejša in najuspešnejša posredovalnica za službe, prodaje, nakup, stanovanja itd. itd* — F svojo lastno korist naj se jih vsakdo poslužuje/
Potnik,
dobro vpelje.*, išče sluz* ho v Sloveniji. — Po« nudbe pod Slovenija/2122 na upravo «Slov. Nar>.
Učenec
B primerno šolsko i zob* ?azbo za špecerijsko tr* govino v Ljubljani — se sprejme takoj. — Naslov pove uprava «Slov. Na* roda». 2166
Strojepiska,
veSč* popolnoma sloven» ske stenografije, sloven« skega in srbohrvatskega jezika v pisavi in govoru išče službo kot začetnica v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod «Stenogra* finja/2161» na upravo «Slov. Naroda*.
Prikrojevalka-
dfreetrice za izdelovalni« co perila (ženskega in moškega) — sarno prvovrstno moč — se IS3e. — Ponudbe pod «Perilo 127/L» na upravo «Slov. Naroda*.
Knjigovodja
in korespondent, vešč slovenske, srbohrvatske in nemške korespondenc ce, z večletno prakso — i? če stalno službo pri večjem podjetju. — Do* pisi pod «Dobro mesto 2184> na upravo «Sloven* skega Naroda».
. Absolventinja
trgovske šole, zmožna slovenskega in nemške* ga jezika, slovenske ste* nografije in strojepisja, išče službo za takoj. — Ponudbe pod «K/2183» na
Mehanika,
prvovrstnega, sprejmem. — Florjančič, Ljubljana, Šelenburgova ulica. 128/L
Kuharica
srednje starosti išče sluz« bo pri boljši družini ali pri samostojnem gospo« du. — Ponudbe pod «Ku* harica/2174» na upravo «Slov. Naroda».
Gospa,
vešča strojepisja — išče službo v pisarni; gre tudi iia deželo. — Ponudbe j^n<3 «Zmožna/218!» na upravo «Slov. Nar».
I
Cokali
I
Pekarna
s stanovanjem v mestu ali na deželi se išče v na* jem. — Dopise pod. «Pe« karija/2127t> a upravo cSlov Naroda».
Trg
ovina
se išče v najem v mestu ali kje na prometnem kraju na deželi. — Dopi« se pod «Dobra trgovina 2157» na upravo «Sloven* skega Naroda*.
Trgovski lokal
s skladiščem se išče .v mestu. — Ponudbe pod «rLokal/2173» na upravo «Slov. Naroda».
Gostilno,
dobro idočo, v večjem kraju na deželi — iščem v najem — Ponudbe na upravo «Slov Kar.» pod »Gostilna /2178».
Iščem prostor
za delavnico v mestu ali zunaj mesta; lahko je tu« di na dvorišču. — Dopi* si pod «Delavnica/2179» na upravo «Slov. Nar »
I   posojila J
15.000 dinarjev
posojila iščem za dobo dveh let proti dobrim obrestmi. Garancija do* bra. — Dopisi pod «Po* sojilo takoj/2158» na upr. «Slov. Naroda».
Kot družabnik
s 25.000 Din pristopim k boljši trgovini v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod «Družabnik/2l54» na upravo «Slov. Naroda».
^Jopis^
Gospodična
(mlada) želi znanja s fi» nim gospodom v svrho skupnih izprehodov. — Dopisi s polnim našlo* vom pod <r Žab a ven/2160» na upravo «Slov. Nar-».
Resnega znanja
želi gospod z vdovo ali ločeno ženo. — Ponudbe pod «M!adost/2171 upravo «Slov. Naroda»
na
Lepa parcela
na Viču po ugodni ceni n.tprodaj. — Ponudbe na upravo «SL Naroda» pod
«Vič/2176».
Srednje posestvo
;? lepim vrtom, deset minut od železniške posta* je v večjem kraju na Gorenjskem — se radi bolezni takoj proda. — Porudbe pod «Goren.i* sko/2177» na upravo «S1 Naroda».
I    ?ro9am |
Divan,
dobro ohranjen, fotelj in drugo pohištvo se takoj proda. — Ponudbe pod «Divan/2119» na upravo «Slov. Naroda».
Plašč
(kožuhovinast) in 2 dam* ski obleki za srednjo po* stavo naprodaj. — Po* nudbe pod «Plašč<2151» na upravo «Slov. Nar.».
Klavir,
dobro ohranjen — se ra* dj selitve proda — Do* pisi pod «KIavir/2175» na upravo «Slov Naroda»
Spalnico
iz trdega lesa z ovalno psiho — prodam radi se* Iitve. — Ponudbe pod « Spalnica 12185» na upra* vo «Slov. Naroda».
Pisalna miza
dobro ohranjena — so takoj proda. -— Dopisi pod «Pisaina ntiza/2180» nt upravo «Slov. Nar.».
Gosje oe*ie
ter nekaj posteljnega pe* rila prodam. — Ponudbe pod «Perje/2153» na upr. «Slov. Naroda».
otročji Športni voziček dobro ohranjen. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 2192
R>ZM
I
Pst! Patent 2538!
Samo «LUCIFER» trni* čuje trajno stenice (sčur* ke)! — Winter, Ljubiia* na. Sv. Petra cesta 35. — Medic. Maribor, Gospo* ska 23 118/L
Pristna, o ©mešana, samo
prvovrstna vina
vedno naprodaj. — Po* bredovanje: Agentura za vir.o Ivan Klemsche, Ma* ribor. Aleksandrova ce* sta 12711. 21 $2
Solnčne pege,
mozolje, bradavice, kur* ja očesa — odprav:jj pr*
vorstni recepti.--Pismu
priložiti 10.— Din pod značko Preizkuseni/137L ter poslati na upravo «51. Naroda».
Suhe gobe
M. GERŠAK, Ljubljana, Kongresni trg 10.   129 L
POZOR!   ~ POZOR!
Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! — Resljeva cesta 30/1.. desno. 21S9
Dr. Robert "ounemarli
odvetnik
Marta SnuenaA
roj. HUBER POROČENA Prasfijof. L S. R. - Ljubljana $
2180
Kanarček,
temnozelenkasto * rumen, je ušel na Sv. Petra cesti št. 11. Prosi se, pri ko* mur se jc zatekel, da mi ga vrne proti nagradi. — Ivan Mohorič, krojač, Ljubljana, Sv. Petra ce* sta. 2191
Pil" II- «■ H" IFTFTFnFIFI I Kurja
Blag;
:ajne
«Wertherm» in JEKLE* NE DENARNE OMA RE za vzidavanje — pri* poroča Ljubljanska ko* merdjalna družba, Ljub* f/ana, Bleiweisova c. 18.
102/L
I  Stanovanja |
Z —
lattftnt nak.
Sktadttče v lekarnah ali drogeri-j ab ali naravnost iz tvornice in glavnega skladUfia
M. HinSak. lekarnar. Sat j;
mieten pšenice
PREVZAME po najugodnejših pogojih BACKI MLIN večje kapacitete, v Sloveniji najbolje uvedena, priznano prvorazredna znamka. Vprašanja na upravo Slov. Naroda pod „Mletev 2187*.
edino uspešno patentirano in zakon, zavarovano sredstvo
nrnti nlall in lzPadaniu Ias ter prhutam. Za eno po-UrUlI pical polno zdravljenje zadošča škatlja po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetju za Din 100 (in 10 Din za poStnino) razpošilja Kozmeti6kl ia»od
LEDA« Zagreb, Nikoličeva 1, poStni predal 35. — Skladišče 7« Linb' ann: .SALUS* d.d. 113—L
Zakonski par brez otrok išče primerno
stanovanje
Najemnino plača po do« govoru. Ponudbe pod «Ključavrričar/2170» na upravo «Slov. Naroda».
Več stanovanj
odda in zamenja «Po» sredovalec», Ljubljana, Sv. Petra cesta 23/L 2172
Iščem stanovanje
*—' sob s kuhinjo v ^nea stu. Plačam dobro Po* nudbe pod »Stanovanje 2124» na upravo «Sloven« »ikega Naroda».
I    Xtn'm j
PERILO moško, žensko, otročje l2*L KOPALNO plašč, trikot-obleke, čevlje
NAMIZNO prti in prtiči, bel! in barvani POSTELJNINA odeje, rjuhe, blazine PERJE in puh ter popolne
OPREME za neveste in dojenčke C. J. HAMANN    —-—    LJUBLJANA, Mestni trg 8.
Brej pesebcega cbveatCa.
t
7156
Mestni pogrebni zavod.
Opremo
za špecerijsko trgovino v dobrem stanju — ku« pim. Ponadbe na upravo «Sl Naroda» pod «-Opre* ma/2133».
tJL»*W"*1' VSEH VRST sune gobe, rtpno seme, kn — no, rar a tU I fc-i a niča in dr» ge pr del ko trapu e SEVER A Komp., i-JUBL-JANA. — Cene sporočamo na zahtevo.    133L 1
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naša srčnoljub« ljena, dobra mati, stara mati, tašča in teta, gospa
ITI H RIJ H BINDER
zasebnica
v nedeljo, dne 5. t. m. ob treh popoldne po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno preminila.
Pogreb drage nam pokojnice bo v torek, dne 7. t. m. ob polu petih popoludne iz hiše žalosti, Slomškova ulica 16, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana - Graz, dne 6. julija 1925.
Karl Binder, sin. — Marija Um schaden roi. Binder, hčerka. — Kari Umschaden, zet — Gusti Binder, snaha. — Vsi vnuki in vnukinje.
kreditna 1}o n 1*:z\
Delniška glavnica Dia 50,000.000-— Rezervni zaklad okoli i Din 10,000.1
CENTU
1 LJUBLJANA. DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE.
tžfce, Golfa, Črnomelj, =====  Ptuj, Sarajevo, Split,
9 Kranj, Maribor, Metkoviö, Rovi Sad, t. Trot, agonoijo Logatec ===========
Brzojavni naslova Banka Ljubljana Telefon ste v. 281, 413, 502,  503   in 504.
se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Lastnina  in  tisk  »Narodne tiskarne«