Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 26. novembra 2020 - Leto XXX, št. 48 stran 2 Študij v Sloveniji? Seveda! Rad ma ekstreme stran 4 Slovenske ljudske pesmi ... stran 6 Materni djezik ne moreš pozabiti stran 8 2 Študij v Sloveniji? Seveda! Dijaki zaključnih letnikov srednjih šol, predvsem pa gimnazij, se v tem času intenzivno ukvarjajo z vprašanji, kje nadaljevati izobraževanje, na katero smer se vpisati, da ske visokošolske ustanove ponujajo stotine različnih študijskih programov, obštudijskih dejavnosti, odlične pogoje za študij in bivanje, gotovo pa so za zamejske štu- bodo ob koncu študija dobili primerno zaposlitev. Seveda je najpomembneje, da je to smer, ki jo vidijo kot svojo življenjsko priložnost, dejavnost, ki jih bo veselila in izpolnjevala. To so trenutno malce romantične predstave, saj nam izredne razmere zaradi epidemije krojijo usode. Pa vendar se bo potrebno odločiti, kam po srednji šoli in kako. Mladi iz Porabja imajo že desetletja možnost študirati v Sloveniji na kateri koli visokošolski oziroma univerzitetni smeri, če izpolnijo osnovne pogoje za vpis. Vesela sem, da so na monoštrski gimnaziji po nekaj letih spet kandidati, ki želijo na študij v Slovenijo. Mladih Slovencev iz zamejstva in sveta so vesele tudi slovenske visokošolske ustanove, zato na različne načine spodbujajo njihov vpis. 3. novembra so vse štiri slovenske univerze (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici in Univerza na Primorskem) prav zanje pripravile izčrpno spletno predstavitev, kjer so kandidati lahko dobili osnovne informacije, kako do mesta na izbrani univerzi. Sloven- dente privlačne tudi štipendije. K spremljanju predstavitve sem povabila vse dijake monoštrske gimnazije, ki obiskujejo pouk slovenskega študirati v Sloveniji, in našli kopico pozitivnih odgovorov. Slovenija je zanimiva in varna država, ki ima odlične univerze, s tem pa možnosti za pridobitev dobre izobrazbe, učenje jezikov, v prvi vrsti slovenščine. Diplomante katere koli fakultete z dobrim znanjem slovenščine pa Porabje zelo potrebuje, saj je temeljni pogoj za ohranjanje slovenske skupnosti ohranjanje in živa raba slovenskega jezika. Kako se lotiti projekta „Študij v Sloveniji”, smo se spraševali v nadaljevanju. Za študente iz Porabja velja t. i. leto plus, kar pomeni, da se najprej prijavijo (e-prijava bo možna nekje v marcu ali aprilu) na Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik FF v Ljubljani, kjer bodo obiskovali Jesensko, kasneje še Spomladansko šolo slovenskega jezika. Šolnino jim pokrije po- jezika v višjih letnikih. Predstavitev je bila sicer nazorna, a prepolna povsem novih informacij zanje, zato me je njihov profesor slovenščine Norbert Gerencsér povabil, da dijakom predstavim v živo nekaj osnovnih informacij, ki so prav zanje, obenem pa odgovorim na njihova najpogostejša vprašanja v zvezi s študijem v Sloveniji. 10. novembra, zadnji dan srednješolskega pouka v živo, smo se srečali v slovenski učilnici na monoštrski gimnaziji. Najprej smo se spraševali, zakaj sebna štipendija. Prav tako se je potrebno prijaviti na razpis za mesto v študentskem/dijaškem domu in še štipendijo. Za slušatelje šole slovenskega jezika to ureja CMEPIUS (Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja). Seveda sem kandidatom obljubila vso podporo in pomoč, kot sem jo marsikomu nudila že v preteklih letih. Slušatelji šole slovenskega jezika imajo poleg klasičnih dopoldanskih ur pouka številne popoldanske dejavnosti, ob koncu pa mo- Zagovornica o učinkovitejšem zagotavljanju enakih možnosti Madžarski Parlament je na zasedanju 17. novembra razpravljal o noveli zakona T/13631 o učinkovitejšem zagotavljanju enakih možnosti pri določenih zakonih. Slovenska zagovornica in podpredsednica komisije za narodnosti Parlamenta Erika Köleš Kiss je kot zaprošena govornica omenjene komisije sodelovala v splošni razpravi predloga zakona, posredovala je stališče komisije. Izpostavila je, da je narodnost oz. pripadnost določeni narodnosti z zakonom zaščitena lastnost, zaradi katere pripadnikov narodnostnih skupnosti ne smeta doleteti negativna diskriminacija oziroma nobena pravna zapostavljenost. Opozorila je tudi na to, da je med Slovenska zagovornica Erika Köles Kiss vlogami, ki jih pošljemed nastopom v Parlamentu jo na Zavod za enake možnosti, veliko takih pritožb, ki jih pošljejo pripadniki narodnosti. Poudarila je, da bo z integriranjem Zavoda za enake možnosti v Urad ombudsmana za osnovne pravice, le-ta dobil ne samo nove naloge, temveč tudi nove pristojnosti. Zagovornica je Parlament informirala o tem, da namestnica ombudsmana, odgovorna za zaščito pravic narodnosti, s pomočjo svojega tajništva kompleksno razišče situacije, ki vodijo do diskriminacije pripadnikov določenih narodnosti in na podlagi temeljite preiskave predlaga rešitve za vse strani določene zadeve. Preiskave narodnostne ombudsmanke so veliko globlje in temeljitejše kot preiskave Zavoda za enake možnosti. Združitev dveh institucij ne sme pripeljati do tega, da bi se v določenih zadevah vodile paralelne ali dvojne preiskave. Odločitev, kakšna preiskava naj poteka v določenih zadevah, ne sme biti le formalno vprašanje, je izpostavila Erika Köleš Kiss. F. Sütő Foto: Tiskovna pisarna Parlamenta žnost opravljanja izpita na izbrani ravni. Na želeno študijsko smer se bodo prijavili naslednje študijsko leto. Zakaj torej razmišljati o študiju v Sloveniji? Ker matična država vsestransko podpira mlade iz zamejstva in sveta. Ker je Slovenija varna in prijazna država. Ker je znanje slovenske materinščine, poleg odlične diplome, največje Porabje, 26. novembra 2020 bogastvo za mladega človeka. Ker Porabje potrebuje za svoj slovenski obstoj mlade, slovensko govoreče izobražence. Dobrodošli na študiju v Sloveniji! (Slika na 1. strani: Profesor slovenščine Norbert Gerencsér s skupino slovenskih dijakov.) Valerija Perger 3 Slovenska zagovornica pri predsedniku parlamenta Slovenska zagovornica in podpredsednica komisije za narodnosti Erika Köles Kiss je bila 16. novembra na vljudnostnem obisku pri predsedniku madžarskega Parlamenta Lászlu Kövérju. Pogovori so potekali v dvorani Nándorfehérvár madžarskega Parlamenta ob upoštevanju epidemioloških predpisov. Zagovornica je predsednika Parlamenta informirala o položaju slovenske skupnosti na Madžarskem, o že dokončanih investicijah ter o Gospodarskem razvojnem programu Slovenskega Porabja. Pogovarjala sta se tudi o izzivih, s katerimi se srečuje skupnost. Omenila sta tudi možnosti razvoja Monoštra kot središča Slovenskega Porabja, zadevo sakralnega spominskega mesta blaženega Jánosa Brennerja, obnovo monoštrske baročne cerkve Marijinega vnebovzetja oz. oživitev dediščine Kálmána Szélla. Pregledala sta tudi rezultate madžarsko-slovenskih odnosov, vključno s področji, kjer se lahko še okrepi dobrososedsko sodelovanje. Pogovori so služili kot priprava na načrtovano srečanje predsednikov madžarskega Parlamenta in slovenskega Državnega zbora. F. Sütő Zagovornica pri državnem podsekretarju Magyarju Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss je bila 18. novembra na vljudnostnem obisku pri državnem podsekretarju Ministrstva za zunanje zadeve Józsefu Magyarju, ki je odgovoren za razvoj evropskih odnosov. Zagovornica ga je seznanila s prizadevanji Porabskih Slovencev in izpostavila nujnost razvoja območja, na katerem živijo. Sogovornika sta pregledala, kako je vplival virus Covid-19 na madžarsko-slovenske gospodarske in diplomatske odnose. F. Sütő Pod Srebrnim brejgom … … je nikšnoga twita zagnauk nej bilau, se je pa dugo pismo napisalo. Zaprav, napiso ga je slovenski premier pa ga najbole prejgnjim v EU-ji poslo. Pa se je znauva velki pra zdigno. Zvekšoga je v njem piso od evropski pejnez pa demokracije. Tak vögleda, kak bi škeu evropske politike včiti, kak trbej delati pa kak nej. Zvün toga se je med redami za Madžarsko pa Polsko gor vzeu, sterivi aj nej bi krizne pejneze dobile ali povejdano malo ovak, pejneze so v Evropskom parlamenti blokejrali. Pra se tak visko zdigno, ka brž eške se nazaj doj ne sede. Domanji politiki so vüška skaučili, nej samo tisti v opoziciji, tisti tö, steri z njim vküper držijo. Tak eni že vejo prajti, ka se tau pomalek vküper süne pa de Slovenija znauva na volitve šla. Pravijo tau tö, ka takšo pijsanje Sloveniji velki kvar dela, ka aj bole domanje probleme se rešava, nej pa se z drugimi spravla. Pa eške vsefele drugoga majo za povedati birovge, novinari, diplomati, profesori …, EU pa ja eške tiüma gé. Tiüma so pa nej slovenski nogometaši. Eške eno leto nazaj je vse vküper katastrofalno vögledalo, zdaj je vcejlak ovak. V svojoj grupi C tretje lige je najbaukša reprezentanca bila. Na zadnjoj tekmi so ji Grki mleli, pa nej do kraja semleli. Zvün toga, ka so v višišo ligo prišli, do šli v kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2022 v Katari. Pomalek že tak vögleda, ka se nauva renesansa brsanja labde v Sloveniji začnila. Zagnauk samo tak vögleda, selektor Matjaž Kek vsigdar povej, ka pomalek trbej delati pa tau brezi vsikše euforije. Tau istino ma, depa če bi stadioni leko puni bili, navijačom tau ne smejš dojzapovedati, aj euforijo doj s sebe stepejo. Tak se zagnauk eške ne vej, kak bi bilau, če bi bilau. Bilau pa je pa de eške gnauk, ka eden od najbaukši v ligi NBA Luka Dončič znauva de za reprezentanco labdo na koš meto. Mladi športnik, steri je v Merki nej malo rekordov na nikoj djau, je povedo, ka se na njega znauva leko računa. Svojim kolejgarom v reprezentanci šké pomočti tö zatoga volo, ka se njim ne bi zgodilo, kak se je nogometašom, ka ne bi z vreka vcejlak doj spadnoli. Malo nazaj poglednimo, gda je Slovenija evropski prvak bila. Po tejm je pomalek več nej tak bilau, kak bi škeli. Najbole ranč zatoga volo, ka njivi najboukši, kak Dončič, so nej z Merke domou mogli priti. Brezi nji je vse vküper nej najbaukše vögledalo. Tak zdaj znauva vüpanje geste, ka nazaj na evropski vrejek skaučijo. Vse menje pa smučarge skačejo. Inda najbaukši na svejti se ne morejo pa ne morejo več ta visko zdignoti, na, skaučiti. Zna- Porabje, 26. novembra 2020 uva malo nazaj poglednimo, Peter Prevc je tak skako kak eden nej, inda svejta. Gnes je vse ovak, z njegvimi pajdašami iz reprezentance ranč tak. Vsi pa vejmo, ka snejg pa smuči so nacionalni slovenski simboli. Gda tü nejde, gda nega rezultatov, kak bi škeli, se svejt stavla. Tak tau vej biti. Gda pa so vse baukši pa baukši, svejt se bole veseli naprej vrti. Vej so pa ranč zavolo nji, skakalcov, tau vözbrodili; »Steri ne skače, je nej Slovenec!« Tau si leko tumačimo tak ali ovak. V tisti indašnji euforiji skakanja je eden možakar pošteno prejk grajke začno skakati. Ja, k drugim ženskam, lübicam je ojdo, zaprav, skako. Pa ga je enoga dneva žena pri enoj zaodila. Gvüšno, ka se je korijla, ga biti škela pa se razpitati. Pa go je mauž doj stavo. Lepau njoj je povedo, ka un Slovenec šké biti, samo zatoga volo je prejk plauta skako. Vej je pa una sama v Planici vküper z drugimi kričala, ka, »Steri ne skače, neje Slovenec!« Tak njoj je tumačo, ka un je samo tau delo, ka je una kričala. Kak se je vse vküper zgotovilo, od toga se nika ne vej. Leko, ka zdaj oba prejk plauta skačeta, eden na svoj, drugi pa na svoj kraj. Samo aj se skače! Naš Srebrni brejg nika neške skaučiti. Lapau na svojom mesti stodji pa se človekovim norijam smeji. Miki Roš 4 Jože Gabor iz Male Polane PREKMURJE Krvava rouža Nauvi koronavirus je vsakšomi od nas vöminiu žitek, enim malo menje drügim malo bole. Sploj tiste, steri se s turizmom in kulturo spravlajo, je lagvo zaodilo. Med njimi je tüdi erična prekmurska etnoskupina Marko banda, stera v etom leti slavi 30 lejt svojoga delovanja, ali na žalost nej tak, kak je stejla. Pisali smo že, ka so se na sprtoletje, gda smo bili tak kak zdaj v Sloveniji dojzaprejti v svoje občine, podje znajšli in so napravili vaje na »granici« med soboško in böltinsko občino. Iz Murske Sobote sta se pripelala cimbalist Andi Sobočan in violinist Miha Kavaš, z böltinske strani pa so se na poštijo med Bakovci in Dokležovjom pripelali: klarinetista Boštjan Rous in Željko Ritlop pa Slavek Petek s svojim kontrabasom. Po tistom, ka so se vleti ukrepi sprostili, so člani Marko bande flajsno vadili, meli so tüdi neka nastopov, pauleg toga pa so pripravlali gradivo za nauvi CD. Velki jubilejni koncert je na žalost zagnauk spadno v vodau, pa tüdi na CD de trbelo ške malo počakati, zatau pa so preminauči keden vödali nauvo pesem z naslovom Krvava rauža, stero leko že najdete na interneti. Tau je ena ponarodela skladba, stero so poznali in popejvali na šuršom območji panonskoga sveta in je tak prišla tüdi v Prekmurje. Glasbeno priredbo so podje pripravili sami, besedilo pa je prispevo večkrat nagrajeni pisatelj in pesnik Štefan Kardoš. Pesem, napisana v prekmurskom narečji, guči, o čem bi drügom kak o lübezni. Enim de se mogauče bole vidla melodija, drügim besedilo, brodim pa, ka de večina rada mela obauje. Se že veselimo, ka mo leko čüli ške drüge pesmi, stere so pripravili za nauvi CD. Ške bole pa mo veseli te, gda mo jih leko poslüšali v živo, na koncerti. Silva Eöry Rad ma ekstreme Novinar Jože Gabor, steri zadnje cajte piše tüdi za naše novine, je gorraso in ške gnesden žive v vesnici Mala Polana, stera spada v Občino Velika Polana: »Čiglij smo mala vesnica, mamo dva zaselka. Ges sam z Mačkovec, drügi pa je Bükovje. Oni so daubili ime po drevdji, mi pa lekar po mački. Za Velko Polano znamo, ka je najbole znana po pisatelji Miški Kranjci, pa po štrkaj, vej pa je med evropskimi vesnicami štrkov. Zdaj jih je sicer menje, vej pa nemamo več telko močvirnatoga sveta, zemla je že bole posüšena, zatau štrki nemajo več zadosta rane,« je prva povedo sogovornik in cujdau, ka je v bližini Male Polane tüdi Copekov mlin, kama je že v detečih lejtaj tüdi sam dosta odo, zdaj pa je na žalost okolica mlina, po tistom, ka so tü gordjemali resničnostni šov Kmetija (Farm), nutzagrajena z grajko. Pauleg Copekovoga mlina ob potoki Črnci raste tüdi »čaren log«, najvekša gauška čarne jelše v Evropi, skauz stere pa po Gaborovih rečaj zdaj dé avtocesta, tak ka so gauško trnok vničili, pauleg toga pa se drevdje tüdi siši: »Inda svejta so tau velka drejva bila, zdaj pa so bole bauga, drauvna.« Tak kak dosta lüstva, se tüdi on rad spominja svojih detečih lejt, gda so se mlajši dosta drüžili, tüdi tak, ka so krave vküper pasli: »Bilau pa je tüdi dosta drügoga dela na paverstvi, tak ka sam že kak mali odo pomagat delat na njivo. V glavnom sam rad delo, edino gda je trbelo mikati repo in si mogo biti prignjeni, me je brž hrbtenica začnila boleti. Takši del, gda trbej prignjeni biti, ške gnesden ne delam rad. Potok Črnec tečé pauleg našoga rama. Vleti smo po vodej radi odili, vej pa je te bole čista bila, kak je gnesden. Ške ribe so bile v potoki. Te jih duga lejta nej bilau več, zdaj pa se pa najde kakšna. Pauleg našoga rama teče nauvi Črnec, regulejrani, tam, gé paverskom deli, tüdi različne lidi sam predstavlo, med njimi se spaumnim, ka tüdi eno žensko, stera je v cimpranom tali Ljubljane, steri se zove Bežigrad. Sploj je fajn, ka se v velkom varaši dosta vsega godi. Bilau je dosta cajta za drüženje, gda pa se je trbelo pripravlati na izpite, pa tüdi za včenje. V Ljubljani mam tüdi žlato, tak ka sam šau večkrat tüdi k njim. Rad sam se seu na bus, pa se vozo okauli. Tüdi domau, v Prekmurje, sam dosta odo, vej pa je trbelo gvant oprati, pa kaj gestija s sebov nazaj v Ljubljano odpelati.« Po zgotovlenom študiji je eno leto delo kak pripravnik na soboškom Vestniki Jože Gabor zdaj Mali Jože z lejpim kolapošom in radioni, po tistom pa je šau k sodakon - te je že bila je stari, steri je, tak kak tüdi rami živela. Daubo sam tüdi slovenska sodačija - v Slovensko Müra, po ovinkaj teko, pa je neka penez, honorara, vej pa Bistrico. Gda je prišo od sodakov, fajno močvirnato mesto, gé se so tau ške dobri cajti za novi- pa ga je že brž paut pa odpelala leko šetaš in uživaš v naravi.« narstvo bili. Brodim, ka tej v Ljubljano, »gé se dosta več V osnovno šaulo je prvo leto odo teksti ške géjo nindri med knji- godi kak v Prekmurji«. Prvo je sodeloval z novinami Delo, te pa ga je njegov sošolec Peter Frankl nagučo, ka je šau delat k gospodarskim novinam Finance. Po petih lejtaj je vönajšo, ka ga penezi in finance ne zanimajo telko kak kultura, turizem in prpovesti prausnoga lüstva, pa tüdi Prekmurje je začno pogrešati, zatau je prišo nazaj v domanjo pokrajino. Pa je začno honorarno sodelovati z Vestnikom, za steroga ške gnesden piše članke, pa tüdi za drüge novine, vej pa Novinar v debati s sogovornikon, eričnin Prekmurcom Rudijom so za novinare gnesden nej glij Ringbauerom, steri je na žalost pred kratkin mrau najlepši cajti. v domanjoj vesnici, po tistom pa gami na podi, vej pa sam jih v Gda je ške nej bilau nauvoga v Velkoj Polani, prva ške v staro edno irko kelo.« koronavirusa, je furt rad vujšo zidino, stera je stala tam, gé je Tüdi te, gda je že odo v soboško za den, dva ali ške malo več gnesden dom za starce, gda je gimnazijo, je ške neka cajta piso kama inan. »Leko povem, ka odo v štrti razred pa so zazidali za novine, te pa njemi je sfalilo mam rad ekstreme, po eni nauvo šaulo: »Meni je stara zi- cajta. Gda je zgotovo šaulo, se strani velke varaše, gé je več dina bila bole simpatična, pa je vpiso na študij novinarstva v lüstva in se dosta vsega godi, tüdi prva leta na šauli so mi Ljubljani: »Rad sam biu v Ljub- po drügi strani pa rad dem v bila baukša kak tista v višiši ljani, vej pa rad spoznavam naravo, gé najdem svoj mer. razredaj.« Že v osnovni šauli je nauve kraje in lidi. Prekmur- Moreš edino paziti, ka te kakrad piso za razne novine: »Prve ci smo se najbole razmeli in šen klejš ne vjej,« je na konci objave sam meu v Kmečkom drüžili s Primorci, pa tüdi s ške raztolmačo Jože Gabor. glasi in Mladini, sledkar tüdi tistimi, steri so prišli iz Bosne, (Kejp na 1. strani: Jože kak v Vestniki, pa ške kakšne špajs- Makedonije, se pravi drügih študent v Ljubljani.) ne tekste v humorističnih no- jugoslovanskih republik. Živo Silva Eöry vinaj Pavliha so mi objavili. sam v študentskom daumi, Kejpi: osebni arhiv Piso sam o mladinskom, pa o steri je, tak kak fakulteta, v Jožeta Gabora Porabje, 26. novembra 2020 5 Majhni junaki Velike vojne »Ime padlega: József Skaper; čin: črnovojnik; enota: 14. madžarski kraljevi domobranski pešpolk; državljanstvo: madžarsko; starost: 20 let; ime matere: Mária Kozár; ime očeta: József Skaper; da- njega 3. novembra je na prej omenjenem spletnem naslovu dostopna zbirka podatkov iz »Velike vojne«, ki so jo v sodelovanju sestavili Madžarski narodni arhiv (MNL), Inštitut in muzej za vojaško zgodo- Tamkajšnji zaposleni so pregledali duplikate mrliških matičnih knjig iz let od 1914 do 1980, to pa v naseljih znotraj današnjih meja Madžarske. Sodelavci obeh inštitucij so med delom prebrskali 11.500 civilnih tum zapisa: 25. 12. 1918; dan smrti: 8. 8. 1917; kraj smrti: Batkow, Galicija; kraj danes: Batkiv, Ukrajina; prebivališče padlega: Gornji Senik; ostale pripombe: umrl junaške smrti za domovino«. Na spletni strani adatbazisokonline.hu najdemo razen tega še 133 zapisov, če v iskalno polje vtipkamo »Felsőszölnök«. Ob Gornjem Seniku pa se v obsežni podatkovni bazi nahajajo še podatki o vojakih iz ostalih porabskih vasi, še več, po nekajminutnem brskanju se lahko dokopljemo do informacij tudi o nekdanjih prebivalcih vasi v današnjem Prekmurju. Vsi ti vojaki so padli v prvi svetovni vojni kot državljani Avstro-Ogrske. Od letoš- vino (HM HIM) ter Arhiv Budimpešte (BFL). Nova zbirka vsebuje 1,7 milijona zapisov, bogatijo pa jo še podatkovna vizualizacija in zemljevidi. Leta 2015 so se sodelujoči dogovorili, da s temeljitim raziskovalnim delom zberejo imena vseh padlih v prvi svetovni vojni, in to na najširši mogoči bazi virov. Vojaškozgodovinski inštitut kot organizacija znotraj Ministrstva za obrambo je imel na voljo uradne, sočasne sezname izgub avstro-ogrske monarhije, tako so lahko sodelavci inštitucije ob padlih zbrali tudi podatke o ranjenih in vojnih ujetnikih. Naloga državnega in budimpeštanskega arhiva je bila, da informacije dopolnita iz civilnih virov. matičnih knjig in medtem preverili skoraj 10 milijonov zapisov. Ta napor je obrodil sadove, kajti identificirali so več kot 200 tisoč padlih. V izvedbi projekta je sodelovalo skoraj dvesto strokovnjakov, poleg arhivarjev tudi informatiki. Spletno iskanje lahko izvedemo v dveh zbirkah. Prva z imenom »Žrtvovanje madžarskih vojakov v Veliki vojni« je nastajala šest let na podlagi avstro-ogrskih seznamov izgub, ki so jih uradno izdali v približno 700 zvezkih. V tistih časih pa k seznamom niso dodajali imenskih kazal, zato se je porodila družbena želja po postavitvi sodobne podatkovne baze, v kateri se lahko tudi išče. Pripravljalci so med delom uporabili na primer tudi katastre vojaških pokopališč in so - če so imeli srečo - lahko našli tudi podatke o grobu padlega vojaka. Druga ključna zbirka nosi ime »Podatkovna baza izgub v prvi svetovni vojni«, in vsebuje na podlagi matičnih knjig dodatne podatke o vojaških in civilnih žrtvah ter internirancih. Pripravili so jo s pregledovanjem gradiva v vseh županijskih arhivih, to pomeni, da gre v prvi vrsti za padle iz naselij potrianonske Madžarske. (Slovenci smo lahko zadovoljni, kajti arhiva iz Železne in Zalske županije sta prispevala tudi nekatere podatke iz današnjih prekmurskih naselij.) Sodelavci so velik poudarek dali temu, da bi kraj smrti – kolikor se le da – natančno določili. V originalnih zapisih so po navadi našli le ime naselja, v boljšem primeru pa še naziv države. Vsi ti podatki so se do danes znatno spremenili, zato pripravljalci navajajo tudi današnji poimenovanji kraja in države. Sestavljalci spletne baze so zbrali vse podatke, ki so bili na voljo o junaških žrtvah, torej ob vojaški vlogi tudi nekatere elemente iz njihove splošne biografije. Sodelavci so prepričani, da bodo v znanstveno utemeljeni podatkovni bazi skoraj vse družine na Madžarskem lahko našle podatke o svojih padlih svojcih. Zainteresirani (tudi v Porabju in Prekmurju) lahko odslej brskajo po rezultatih obsežnega večplastnega raziskovanja, ki je zapolnilo veliko vrzel v našem dosedanjem vedenju o »majhnih junakih Velike vojne«. dm- Porabje, 26. novembra 2020 ŽELEZNA ŽUPANIJA Nauvo funkcijo dobijo Dosta nevaul majo vasnice s tašimi parceli pa zidinami, gde se ne najde lastnik (tulajdonos), gde se ne spravla ali že ne lada spravlati s tejm, ka bi svoj funtoš vredi emo. V Železni županiji so tau velki problemi za občine, nej samo zato, ka je grdo po vasaj, ka stoji kakšen ram, steri se je že vküpsüno, kaulak njega pa vse zaraščeno. Nevarno je tü, gda se tej zapüščeni rami rüšijo. Drügo pa tau, ka na tašom mesti raste najbola ambrozija, ka bi po pravici vsakši na svojom grünti na leto dvakrat mogo dolapokositi. Če tau ne napravi, te bi ga leko ali bi ga trbelo poštrafali, zato ka taši so predpisi. Zdaj leko, ka se kaj spremeni, zato ka v programi „Magyar falu” je prilika za tau, ka te stare rame ali parcele občine leko dolaküpijo. Gda se obnovijo, te se nika tašo leko vönapravi iz tej zidin, ka je vesi potrejbno. V Železni županiji je dvanajset občin (önkormányzat) bilau uspešni na razpisi, té so od tri milijaune do pet milijaunov forintov dobili. Med njimi so Sakalovci, steri so 4 358 049 forintov dobili. Iz tej pejnez dolaküpijo edno staro, zapüščeno zidino, nejdaleč od zdravstvenoga doma, stero je že več lejt tak samouprava mejla vredi. Na tom mesti se parkirišče vönapravi, gde do tisti leko parkirali, steri k doktora ali na športne ali drüge prireditve pridejo. Depa majo drüge ideje tö, sledkar tü škejo gorzozidati urad za samoupravo, gde ta lokalna pa narodnostna samouprava meli svojo mesto, je prajla županja Sakalovec Valerija Rogan. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Slovenija prišla do prvega dela pomoči v okviru sheme SURE Evropska komisija je Sloveniji in še šestim državam prejšnji teden omogočila dostop do odobrene pomoči v okviru sheme SURE. Shema SURE je bila vzpostavljena za pomoč državam Evropske unije v boju proti brezposelnosti zaradi posledic pandemije covida-19. V prvem krogu so pomoč dobile Španija, Italija in Poljska, in sicer v skupni vrednosti 17 milijard evrov, zdaj pa so lahko sredstva - celoten znesek dosega 14 milijard evrov - začele črpati: Ciper, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Malta in Slovenija. Dobre novice je za slovensko nacionalno televizijo, RTV Slovenija, potrdila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen: »Tokrat je za vas v okviru programa SURE na voljo dvesto milijonov evrov, skupaj pa je Sloveniji namenjena milijarda evrov. Sledili bodo torej še nadaljnji obroki. S programom SURE želimo predvsem pomagati slovenskim delojemalcem in podjetjem. Podjetja v tej hudi pandemiji in gospodarski krizi težko ohranjajo zaposlene. Mi jim sporočamo, naj ne odpuščajo, čeprav dela ni dovolj. S programom SURE jim pomagamo pri izplačevanju plač, da bo strokovno znanje ostalo v podjetjih. Ko se bo gospodarstvo znova zagnalo, ga bodo potrebovala, da bodo lahko sprejemala naročila in bodo prva na trgu.« Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je poudaril, da Slovenija »v nizkem startu« čaka na ta sredstva, minister za delo Janez Cigler Kralj pa je dodal, da ima država pripravljen program porabe. Gre za finančno pokrivanje že obstoječih ukrepov in financiranje novih ukrepov, ki še sledijo, da bodo ohranjali delovna mesta. V sedmem protikoronskem zakonodajnem paketu bodo med drugim tudi naslavljali vse težave podjetnikov po različnih branžah, ki doslej še niso bile naslovljene. DVEJ PRIPOVEDI Z DOLENJSKOGA (po domanje povejdano) KAK MOLIMO Kristuš je vido pavra, kak na njivi orgé. Pokloni se njemi pa ga pita: »Oča, kak je kaj?« Paver pa pravi: »Če bi möu bar svojoga konja, tak ka bi nej trbelo sigdar nikakoga prositi, naj mi ga posoudi, te bi šče nikak bilou, zdaj je pa tak lagvo, ka lagovejše več ne more biti.« Kristuš ga potroušta pa njemi pravi: »Dobiš svojoga konja, brž, samo prvlé zbrano zmoli en očenaš.« Paver se razveseli pa včasi začne moliti. Nej ešče prišo do sredine molitve, že pogledne Kristuša pa ga pita: »Pa cügle pa vüzde tö dobim?« Tak je tou. Paver je büu raztreseni pri molitvi, ranč tak kak dostakrat mi. Te se pa čüdivamo, zakoj Boug ne čüje naše prošnje. lat trbej iti. Tak čemeren je büu, ka je Petra, šteri je ležo na kraji, z botom fejst zbüu. Njiva dva sta pa ešče dale ščela spati. Peter se bojo, ka de palik bit, gda vert znauva gor pride, pa se je za Kristuša skrüu. Rejsan vert ešče ob tretjin gor pride pa se začne drejti, ka takših manjakov ešče nigdar nej möu pri iži, Janez Trdina, slovenski pisatel (1830 – 1905) kak sta tejva dva, Ljubljanski zvon 1881 te pa pravi: »Ovi na kraji je že doubo svoje, zato SV. PETER naj zdaj fasiva tisti manjak IN JEZUŠ odzaja!« Tak je zmlato Petra, ka je samo stonjo pa se smilo POMAGATA sam sebi. MLATITI Kristuš pa Peter po tistom zato gor staneta pa ideta na Kristuš pa Sveti Peter sta na grenar (na pod za zrnje). svojoj pouti prišla pred nočjov Vertinja njima veli, naj dönok do enoga pavra pa sta ga prozačneta delati. sila, če leko pri njem prespita. Kristuš njej pravi: »Vej tou delo Paver pravi, ka ešče večerdjo nalejci pa brž napravimo.« dobita, liki zranka ta njemi Pa snopje gor vužgé. Vertinja mogla pomagati pri mlatitvi. se trno postraši, liki brž zadoOvak pri njem spanja ne dovolna grata, gda vijdi, ka se je bita. Kristuš pa Peter sta bila na poudi čüdnoga zgoudilo. s tem zadovolniva. Po večerdji Na en kraj so pleve odletele, sta trüdniva šla na pod, tam da drügi kraj zrnje, na sredini sta si doj legla na senou pa zapa je namesto snopov ležala spala. Zranka njivaj vert pride slama. bidit. Kristuš pa Peter sta tak Kristuš pravi vertinji, naj una trüdniva bila, ka sta nej mogla nikak ne dela tak, kak je njega včasik gorstanoti. Vert znauva vidla. pride zvat, naj staneta, ka de- Slovenske ljudske pesmi štirih letnih časov Tau je naslov zgoščenke zbora Slovenskoga drüštva v Budimpešti. Slovensko drüštvo v Budimpešti je delalo že dvajset lejt pa nejsmo meli nej eden mali zbor. Meli smo harmoniko, harmonikaša pa je donok težko bilau ustanoviti zbor. lišči. Gori so vzeli 25 pesmi, samo nej so bile vse dobre, tak ka je zdaj na plošči 17 naut. Tau je gori bilau vzeto, v Študioni D-R pa je največ delo z nami direktor Krisztián Sárkány. Kak de vögledo naš CD, tau pa je Orsika naprajla z direktorom. Tau se nam je pršikalo leta 2011. Začnilo je spejvati 16 lidi. Takrat so se pridrüžili drüštvi Zadorijevi. Orsika Zadori Kovács, učiteljica petja, se je zavzela za vodstvo zbora. Člani so Slovenci pa Madžari. Tak ka že skor deset lejt spejvamo skupaj. Istina, ka nas je zdaj menje, da pa šče delamo. Na žalost eden naš član je mrau, drugi so stari postali pa betežni. Zdaj že dosta pesmi znamo pa smo mislili edno zgoščenko napraviti. Sama sem dobila pejnaze od Državne slovenske samouprave (kot nagrado) in sem tiste dala za našo zgoščenko. Pomagalo nam je šče podjetje VEND-TEX pa tudi drüštvo in tak imamo CD. Orsika Zadori Kovács je poiskala mesto za snemanje in tau v Soroksári v gleda- Orsika Zadori Kovács od začetka vodi naš zbor z velkim navdušenjom, iskreno se ji zavalimo. Zbor pa na harmoniki sprevaja Hugo Čerpnjak, tüdi njema se lepau zavalimo za tau delo. Onadva sta stebra našoga maloga zbora. Ranč tak se zahvaljujemo vsem članom zbora. Deset lejt bo star zbor naslednjo leto februara, a CD smo steli notripokazati že na začetki oktobra ob 30. obletnici drüštva. Tau pa nej šlau zavolo epidemije. Škoda, da zdaj vse moramo dale djasti. Lepau se zavalimo gledališči v Soroksári, da so nam tam dali mesto za snemanje. Tonski tehnik (hangmérnök) je bijo Mihály Nagyszegi, fotografijo pa je Éva Mária Bodó napravila. Irena Pavlič S Petron sta po opravlenom deli odišla naprej po svojoj pouti. Vertinja pa si zguči: »Vej tak, kak je napravo eti popotnik, ges tüdi znam naprajti!« Pod snopje naloži prkauli pa nji gor vužgé. Ojoj! Nej zgorelo samo tisto snopje, zrnje pa pleve, zgoro je grenar pa iža pa štale pa cejlo verstvo, čistak vse, ka so meli, cejlo verstvo je na nikoj prišlo. Po naše prejknapiso: Peter Kuhar Porabje, 26. novembra 2020 7 Rejdke gobe v Porabji Dosta lidi ranč ne vej, kak je bogata porabska krajina z gobami (glivami), kak dosta sort geste na travnikaj pa v lesej. Ništrne samo v Porabji rastejo na Vogrskom, geseni na travnikaj, gda je kak če bi rdeče rauže cvele na njem. Vlažnice so zaščitene, vrejdnost ene gobe je 10 gezero forintov. Nejso za gesti, užitne vrejdnosti nemajo. Rade majo kiselo zemlo pa Geseni je vrejdno v lejs oditi Lejs je letos zvünredno puni gé z gobami. Taše so naprejprišle, ka sem ji nigdar nej vidla tü v Porabji. Ne vejm, ka tau znamenüje? Bila so lejta, ka smo komaj kaj najšli, malo je bilau grbanjov pa drugi gob tö. Zdaj so pa 8. novembra itak rasle. Istina, ka je geseni dosta dežji dojspadnilo, dapa toplo je bilau pa sparno, ka se čütimo pa nejnazadnje je asek tö gé, če najdemo grbanje, sirautice ... Gobe so zdrave za gesti. Vekšoga veseldja nega, kak geseni ojdti po lesej, čüti, kak šumače süjo listje pod nogami. Bükev, gaber, topa so že listje dolpistili, hrast je ridjavi grato. Samo borovi so zeleni, čakajo snejg. V lejsi je tišina in Rožnata vlažnica je rejdkost po cejlom svejti že hladnejši čas. Avtohtone senco, takšno mesto, gde je so v Sövernoj Ameriki pa v napolonje senca. Vsigdar na Evropi. Tau so vlažnice (ne- gnakom mesti rastejo, zatodűgombák). Leta 1994 je ga volo gi naléki najdemo. mikolog Martin W. Keller na Na žalost vsako leto menje Gorenjom Seniki, v Števanovci pa na Verici najšo vlažnice, opisal je njina najdišča pa tau tö, kakšne sorte je najšo. Zelene, žute, bejle, bež barve, redeče pa roze barve. Med njimi je največ redeče farbe (škarlatna vlažnica) pa roze farbe (rožnata vlažnica). Druge se samo rejdko najdejo. Rožnate vlažnice je rejdkost po cej- Škarlatne vlažnice majo redeči klobük, takšo lom svejti, v Porabji formo kak zvaun zdaj več samo na Verici rastejo. Prva so rasle geste zavolo toga tö, ka travna Gorenjom Seniki pa v nike tazapistijo, grmauvŠtevanovci tö, zdaj so že pr- ge pa drejve prejkvezemejo minile. tisto mesto, gé bi vlažnice Škarlatne vlažnice majo rasle. Tau tö nej dobro, ka redeči klobük, takšo formo travnike s kosilnico kosikak zvaun. Štingli je tö re- jo, pa tau večkrat na leto. deči ali oranžne farbe. Od Divdje svinje tö dosta kvara oktobra je leko najdemo napravijo, zemlau razkopav Števanovci pod ednim jo pa pogejo gobe. Klima se bregaum. Že od daleč je vi- tö spreminja, prauti tomi se dimo, travnik tak vögleda, težko branimo. Vekšoga veseldja nega, kak geseni ojdti po lesej gobe trno rade majo. Gda vidiš vsefelé gobe – od bejli do rijavi kak čokolada, ji je lepau gledati, iskati pa se v lejsi šetati. Zdaj, ka je epidemija zavolo covida nazaj prišla, je baukše gé, če smo več v naravi. Dobro mir. Listke, stero je dojspadnilo, pokriva zemlau pa skrije gobe. Lejs se je oblejko v ridjavo farbo, pripravla se na zimski počinek. Dapa že zdaj čaka sprtolejt, gda nas pá pozdravi s svojov zelenov farbov. Tekst in foto: Margit Čuk Leta 2018 sem mejla tau jo k našoj krajini kak zaščisrečo, ka sem leko z miko- tene rastline. Škoda bi bilau, logom Martinom W. Keller- če bi preminile. jem v organizaciji Narodnega parka Őrség gorpoiskala tista mesta, gde rastejo vlažnice. Zamé je tö nauvo bilao videti, gé od Gorenjoga Senika do Števanovec rastejo vlažnice. Tanačivali so, naj vsakšo leto vküpspišemo, gé rastejo vlažnice pa na ednom mesti kelko. Vidimo, ka vsigdar menje geste, trbej nika včiniti, Vlažnice so zaščitene, vrejdnost ene gobe je 10 gezero forintov ka ovak preminejo. Vlažnice samo v Tekst in foto: Margit Čuk Porabji rastejo, se vcujdrži- Porabje, 26. novembra 2020 ... DO MADŽARSKE Letos več ilegalnih migrantov Letos so na mejah Madžarske ujeli več kot 34 tisoč migrantov, ki so večinoma prispeli s smeri Grčije po balkanski poti, je izjavil svetovalec za notranje zadeve predsednika vlade György Botondi. Postopek so začeli proti 365 tihotapcem ljudi, to je več kot v prejšnjih treh letih skupaj, kar kaže na to, da se povečuje tihotapljenje ljudi. V okviru organiziranega kriminala velikokrat gre za tihotapce, ki so tuji državljani. Tihotapci migrante pripeljejo največkrat na avstrijsko ali slovaško mejo. Problem ilegalnih migracij že od leta 2015 bremeni varnost na naših mejah, je izpostavil svetovalec Botondi. Kdo bo kandidat opozicije? Stranke zdužene opozicije (Demokratična koalicija, Jobbik, LMP, Monmentum Stranka socialistov in Párbeszéd) so se prejšnji teden dogovorile, da bodo na volitvah leta 2022 postavile skupno listo in skupnega kandidata za predsednika vlade. Kdo naj bi bil kandidat za premiera, bodo objavili do 23. oktobra leta 2021. Kandidata za premiera bodo stranke izbrale na t. i. predvolitvah. Zaenkrat se govori o treh morebitnih kandidatih. Prva je evropska poslanka Klára Dobrev, članica levo usmerjene stranke, Demokratične koalicije, ki jo vodi njen mož, nekdanji premier Ferenc Gyurcsány. Drugi kandidat je Péter Márki-Zay, župan mesta Hódmezővásárhely in predsednik gibanja MMM (Madžarska vseh). Ni član nobene stranke, po njihovem vrednostnem sistemu je desno usmerjeni konzervativec, ki ga je razočarala stranka FIDESZ, zato je leta 2018 kot neodvisni kanditat premagal Fideszovega v boju za župansko mesto. Tretji kandidat je sedanji župan Budimpešte Gergely Karácsony, sopredsednik stranke Párbeszéd. 8 Materni djezik ne moreš pozabiti Zidara Mariš, po možej Kóczán, v Mariaújfaluna živejo, paulak pri zvonej. Dugo lejt sem nej znau, ka je ona tö Slovenka, sploj pa tau, ka je bila v Števanovci rojena. Tau tö istina, ka je že leta 1968 odišla z dauma, te gda se je oženila. Kak so mi pripovejdali, sploj dosta so odli nazaj domau, skur vsakšo nedelo pa tašoga reda tö, gda je pomagati trbelo kaj. Že več kak petdeset lejt so odišli iz Števanovec, depa slovenski tak gučijo kak tisti, steri so doma ostali, ali še bola. - Tetica Mariš, kak dugo ste bili doma pri starišaj? »Dvadvajsti lejt sem doma bejla, gda sem se oženila, te potejstim sem prišla sé v Máriaújfalu. Tam doma bi nej mogli ostati, zato ka sem mejla še eno sestro pa dva brata, istina, sledkar je vsikši kraj od dauma odišo. Depa baukše je tak bilau, zato ka gda je mati mrla, te smo zvedli, ka eden tau grünta pa pulonje rama je na državo napisano. Zavolo tauga, ka je mamin brat tavöodišo pa te so njegvi tau államosítnivali (podržavili). Tak ka gda smo ram odali, te je občina več penez daubila kak mi, mlajši.« - Velko gostüvanje bilau, gda ste se ženili? »Samo edno večerdjo smo meli, nej bilau pejnez na tašo paradijo, kak tau gnesden majo. Oča so meli enga bujceka, zarezali smo ga pa te s tauga so naredli edno večerdjo. Tau je bilau leta 1968, januar 13-oga, potejm sva te sé prišla v te dvajsti lejt delala. Gda so go ram, zato ka moj mauž tau- zaprli, te sem v cvetličarni ga že eno leto prvin gorazo- delala, dočas ka sem v penzijo nej odišla.« - Kak ste v židanoj fabriki v tri partiji leko delali? »Nej je bilau leko s trejmi mlajši v tri partiji, tak sva delala, ka gda sem dja zadvečerek üšla delat, te je on zazranka üšo, gda sem v noči delala, te sem dočas nej dolalegla, ka on nej prejšo domau. Stari stariške so bilej, depa tak vejš, kak so mlajši, eden töjta letej, drügi tanta, stari so nej ladali z njimi.« - Doma ste delali gazdejo? Zidara Mariš »Pa vejš, vej pa meli smo dva konja, cejlak dotejstoga zido, gda sva še samo odla.« mau, ka je Perün nej v njija - Ka je mati prajla, ka ste vdaro pa bujo obadva kok ednoma Vogrina šli? nja, mauž je pa devet mej»Nika nej prajla, ona je secov v špitala bejo.« privolila, zato ka vsigdar - Kak se je tau zgaudilo? tau prajla, ka si si ziskala, »Mauž je vanej na njivi so vüje, tam je nutra odletejla, spodkar na patej gumičizme vöftrgnila, tam pa istina, ka te je bola sigurno (strogo) bilau kak zdaj, te si v krčmau samo te leko üšo, gda si že osemnajset lejt star bejo, dočas te je krčmar vözagno. Depa gda si že leko üšo, te je tü tak bilau, ka samo te, gda so te stariške pistili. Če je delo bilau, te je tejsto bilau prvo pa samo potejstim je bejla paradija.« - Dosta ste mogli delati doma? »Dosta trbelo, zato ka oča je delat odo, Mariš so potistim, ka so zaprli židano fabriko, dejdek je pri zidadelali v cvetličarni raj delo. Mati je vö v zemlau odletejla.« dostakrat sama bejla doma - V špitali so ga ozdravili? na gazdiji, mi mlajši smo »Nej so ga mogli, več je že pa mogli pomagati. Nej je glas nej čüjo, zaman je emo bilau tašo, ka nemo üšo v vüji aprat, od tistoga ga je okapat ali ka sem trüden samo glava bolejla. Njema pa si malo dolaležem.« je vsigdar tak trbelo gučati, - Mate Slovence tü v Máriaka smo v njega mogli gleda- újfaluna? ti, aj vidi lampa. Tak dobro »Zato nas je, če dobro se je navčo z lamp šteti, ka vtjüpzračunam, te več kak vse smo se sporazmeli z deset družin. Gda sem sé njim, kak mlajši tak dja.« prišla, nej sem dosta lüstva - Gda ste iz Števanovec sé v poznala tü v vesi. Bilau je Máriaújfalu prišli, srce je tak, ka so sauseda valas vas nej vleklo domau? dali prejk mene pa sem nej »Nej, zato ka v nedelo smo vedla, koma moram prajti, sir domau odli. V židano aj ostane doma ka prejdejo fabriki, gde sem delala, tam zidari.« je pa dosta delavcov bilau iz - Fejst dobro gučite slovenMauž je ženin biu na borovom gostüvanji Števanovec, tak ka vse sem ski, nika ste nej pozabili s tistim živi, depa nej z lag- orau, sonce se je tü pa tam znala, ka je kaj nauvoga s tistoga, kak so vas mati vim nej z dobrim domau ne malo skrilo, depa sploj je doma v vesi. Dja še zdaj vas navčili? odi.« nej bilau tak oblačno, ka vse poznam, ka tam živeta, »Zato ka dja, gda leko, slo- Gde ste delali? bi s tauga kakšna grman- samo tiste nej, steri so tak venski gučim, če se s tašimi »Te sem že v židani fabriki ca leko bejla. Gnauk samo séprišli z drügoga kraja pa najdem, steri vejo slovenski, delala, depa najprvin, gda enga tresnilo pa grünska tiste mlade, ka so se zdaj name je tau nikdar nej bilau sem šaulo vözopodla, te strejla zravan nutra v konja naraudili.« sram. Pozabi samo tisti, sterosem v gauštji delala, flan- vdarila. Obadva sta tak na- - Kak si nazaj mislite na ga je sram slovenski gučati ali co sem sadila pa trnja sem gnauk vküpsadnila pa več tista lejta, gda ste doma v pa če ovak neške.« žela. Odtec sem v ciglence sta nej k seba prišla. Depa Števanovci bili? (Kejp na 1. strani: S pokojodišla, gde sem osem mej- baja je tau bejla, ka strejla »Lejpa lejta so bila, mladi nim možaum pa njegvin secov bejla, pa te tak me nej dola v zemlau odletejla, smo bili, dosta smo se ve- pajdašom iz Švice. Na kejje dejdek nutraspravo v ži- litji prejk cügel v moža. Na selili, plesali v krčmej, ka pi so mlajši od padaša.) dano fabriko, gde sem šest- pravom tali, na glavej, kak je nam falilo, nikanej. Tau Karči Holec Porabje, 26. novembra 2020 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 13. Po vinski potaj med törskimi spomini Če smo etognauk med gledanjom kalvinistični cerkva v Ormánsági trüdni gratali, je najbaukše, ka se zdenemo v kaupanci bližanjoga varaša Harkány. Tau so napravili v 1820-i lejtaj po tistom, ka so nejvedoč najšli zdravilno žvepleno vodau. Tistoga ipa so ništerni delavci kopali kanal, za en keden ali dva pa so na pamet vzeli, ka je več ne bolijo tak fejst betežne Lejpe so eške trnjove rauže v gračenki Dorottye Kanizsai, v ednoj sobi pa se spominajo na popularno televizijsko serijo z 1960-i lejt »A Tenkes kapitánya«. V tajoj je glavno peršono špilo igralec Ferenc Zenthe, po šterom so v varaši eden trg tö poimenüvali. Törki so v vinešnji talaj Siklósa mošeje (mecsetek) zidali, tzv. »Malkoč beja džamijo« so zdig- Mala baranjska vesnica Palkonya – kauli kraugle cerkve stogi 53 zavarovani zamenic, štere so postavlali od začetka 19. stoletja nogé. Glas je naglo üšo kauli po rosagi, zatok eške gnes odijo v tau kopališče blato na tejlo gordejvat, se kaupat ali pit z vodé. Napautimo se zdaj prauti bližanjoma varaši Siklósi. Na pauti se že audaleč pokažeta törma baročne cerkve v Máriagyűdi, štera je najstarejšo Marijino prauškarsko mesto na Vogrskom. V vesnico pride več gezero božepautnikov, bučo držijo na vse Marijine svetke, risale in tejlovo. Máriagyűd je končni punkt »Vogrske prauškarske poti«, štera pela od Esztergoma. Ta paut je povezana s vsejmi trejmi veukimi evropskimi Božimi potami, po njej leko stapamo prauti Jeružalemi ali Romi, depa v Santiago de Compostela ranč tak. En par kilomejterov od rovačke grajnce leži najbole djužni varaš na Vogrskom Siklós. Njegvi grad je najlepše gorausto od tisti, štere so v osmanski cajtaj Törki nücali za svojo obrambo. Znautra v zidini najdemo razstavo o zgodovini grada, vauzo, vinsko zamenico, renesančno poištvo in sodačke škeri tö. nili v 16. stoletji. Madžarski zidarge so té arhitekturni kinč sploj lepau gorobnauvili, ranč tak kak bližanji frančiškanski klaušter, v šterom vsikšo leto mednarodni simpozij keramike držijo. Lüstvo vesnice Nagyharsány se je z reformacijov srečalo v törski cajtaj, od tistec pa je nauva vöra prišla v cejlo sausedno krajino Ormánság. Vés je bila v časi reformacije večkrat mesto vörskoga svajüvanja (dišpute) med predgarami ovaški vör. Tau je šlau tak daleč, ka so leta 1574 kalvinistični vörnicke gorobejsili domanjoga unitarijskoga predikanta. Pauleg poštije prauti Villányi najdemo »park kipov«, gde si leko poglednemo dela tisti madžarski in tihinski kiparov, šteri so od 1960-i lejt dale v Nagyharsányi stvardjali. Nej daleč od parka stogi spomenik edne indašnje bitke, v šteroj je leta 1687 vküpvdarilo 50 gezero krščanjski in 80 gezero osmanski sodakov. V tzv. »drügoj bitki pri Mohácsi« so gvinili krščeniki. O bližanjom bregej Szársomlyó guči ljudska pripovejst, ka je prej na edno čüdovitno lejpo deklo z Nagyharsánya sam vrag oči ličiu. Mati mladenke ma je zadala, ka more cejli brejg v ednoj nauči zorati - tačas, ka kokaut ne spejva. Vrag je pred plüg vprego šest parov črni mačk, oranje pa ma je tak dobro šlau, ka je prestrašena mati sama začnila kikirikati. Vrag je talüčo plüg – grato je brejg Beremend; vö je strauso zemlau s svojoga bočkora – grato je brejg Siklós; eške gnes pa se vidijo tace njegvi mačk na zoranoj zemlej – grato je brejg Szársomlyó. Na vsej tej méki bregaj, v 18 vesnicaj rasté grauzdje na tzv. »Vinskoj pauti Villány-Siklós«. Madžarski filozof Béla Hamvas piše: »Villánysko vino je elegantno, za kavalire in dame valon. Ge bi na balaj samo villánysko vino dopüsto.« Arheologi svedočijo, ka so se v tajoj krajini že stari Rimljani z grauzdjom pa vinom spravlali. Gnes so tam najbole poznane fajte redeča portugalka, modra frankinja in merlot, od bejli fajt pa laški rizling, chardonnay in traminec. Vinska paut je svojo ime dobila po varaši Villány, v šterom pauleg glavne poštije v redej stogijo vinske zamenice. Med tejmi kulturnimi spomeniki leko pridemo do Vinskoga muzeja, depa v tom varaši má sedež Réd vinski vitezov tö. V sausednoj vesnici Villánykövesd držijo v drügoj polovici vsakšoga septembra Mednarodni festival vinski pesmi, tau pa v skoro dvejstau lejt staroj »vinskoj katedrali«. Tá zidina má čüdovitno baročno zamenico, v njeni graubo veuki bečkaj držijo štiri gezero hektolitrov vina. Posebna arhitekturna lépota so vinske zamenice nad zemlauv, štere edna pauleg drüge stogijo. Vrnau po takši zamenicaj je poznana Palkonya tö, štere so v več redej od 19. stoletja postavlali Nemci, ki so prišli v vés. Male ižice so skoro gnako veuke, majo tradicionalno struktu- ro, od zvüna pa so pobejlene na bejlo. Vesnica je eške erična po svojoj kraugloj cerkvi in festivali »oprejti zamenic«, šteroga držijo za risauske svetke. Pauleg Donave je indašnjo lüstvo samo tam iže zidalo, gde je nej bilau nevarnosti povaudni. Med poplavami pa je včási telko rib bilau, ka so je lidgé z rokami, s košarami lovili. V najvekši varaš krajine Mohács so k Madžarom in rovačkim Šok- ce v formi Svete krone, gde od stari sodački šteri do digitalne reliefne table vse najdemo. Pod zemlauv parka so najšli dosta mrtvecov, zdaj na tom veukom »cintori« stogijo leseni kipi indašnji bole pa menje poznani sodakov. V tisti vesnicaj, prejk šteri se je nekda v Mohács paščo vogrski krau Lajoš II., so postavili spo- Grad v Siklósi je eden najbole gorostali zgodovinski spomenik na Vogrskom – zidali so ga od srejdnjoga vöka vse do gnes com inda svejta cujprišli eške srbski Raci in Nemci. Muzej Dorottya Kanizsai eške gnesdén nutpokaže bogato etnološko in kulturno erbo djužni Slavov, zvün noše in poištva leko tam poglednemo dosta erični »črni vrčov« s krajine tö. »Pohod bušara« (busójárás) je na lišti nesnovne kulturne erbe UNESCO, do gnes je grato turistični program z več deset gezero obiskovalci. V najbole poznanoj domanjoj ljudskoj šegi strašanjski, v birkečo bundo in maske naravnani »bušonge« špancerajo z ednim indašnjim štükom prauti glavnoma-trgi Mohácsa. Gda se kmica spisti, na ednom veukom odnji zažgejo zimo v formi edne slamatne bábe. Zvün varaša pridemo k »Narodnoma spominskoma mesti«, posvečenoma bitki pri Mohácsi 29. augustuša 1526. Grauba premauč Törkov je tistoga ipa gvinila, polonje vogrskoga šerega in skoro vsi sodački prejdnji so spadnili. Gnes tam oprvim nutstaupimo v center za obiskoval- Porabje, 26. novembra 2020 minske table, štere od leta 2016 vsikšo leto gorpoiškejo prauškarge na konjaj ali piciklinaj. Če majo volau, leko odidejo v vesnico Kölked tö, gde v muzeji dosta zvejo o bejlom štrki, na šteroga moremo v gnešnji cajtaj sploj skrb meti. V drügom pravci pela vinska paut »Mohács-Bóly« v krajino, štera je edna najbole topla, submediteranska zemla. V varaši Bóly leko koštavamo - zvün rovački in švabski žmajov – tipično madžarsko ribdjo gesti tö. Njina erična nemška šega je tzv. »hoja v Emavs« (Emmausz-járás), gda na vüzemski pondejlek držine in padaške od iže do iže, od zamenice do zamenice odijo. V Svetom pismi piše, ka so goristanjenomi Jezoši njegvi vučeniki v varaši Emavs podvorili. Če se klantivamo v krajini med Harkányom in Mohácsom, mi tö gvüšno ne ostanemo lačni pa žedni. -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 13. Za Kristuša so mrli v dalečnji rosagaj Svetiva brata Ciril in Metod sta Svetoga Klemna den svetimo leta 860 odišla oznanjat evan- 23. novembra, sveti Ciril počigelij med mongolsko lüstvo va v cerkvi z njegvimi relikvijaKazarov. Na polotoki Krim sta mi v Romi. najšla relikvije pápe svetoga Klemna (Szent Kelemen), šteri Po novejšom kalendari katolije tam mrau na konci 1. stolet- čanjske Cerkve se 24. novemja. Dva pautnika sta té sveti- bra spominamo na svete vietnje s sebov vzela na Moravsko, namske mantrnike (vietnámi kama sta se odpravila kak vértanúk). Té ažijski rosag najapoštola slavski narodov. Gda sta se leta 867 napautila v Romo, ka bi jima sveti Oča dopüsto bogoslüžje v domanjom geziki, sta relikvije Klemna s sebov odnesla. Ništerni pravijo, ka stogijo cerkve toga svetnika v gnešnjoj Sloveniji vrnau na tistoj pauti, gde sta Ciril in Metod nimo šla. Klemen Rimski je biu štrti Med 117 vietnamskimi mantrnikami je bilau 8 pápa po redej püšpekov, 50 dühovnikov in 59 vörnikov vsefelé starosti po svetom Petri. Brodimo, ka je biu un tisti, o šterom apoštol bole poznamo po dugoj bojni Pavel v ednom pismi piše kak med sövernim, komuništaro svojom flajsnom sodelavci. skim, in djužnim talom, šteroKlemen je prejkvzeu apoštolski ma so pomagali Merkanarge düh svoji škonikov, ka lepau – leta 1975 so gvinili prvi. V pokaže njegvo pismo Korin- Vietnami gnes živé skoro stau čanom. Tau pisanje so že v 2. miljaunov lüdi, od šteri je više stoletji šteli pri Boži slüžbaj, šest miljaunov katoličanjcov. skonča se z ednov dugov molit- Krščanjski misijonari so na tau vov, štera je najstarejšo pisano zemlau staupili oprvim na zasvedočanstvo rimske Cerkve. četki 17. stoletja, na cejlom DaDvej stoletji po Klemnovoj lečnjom Vzhodi je tam najbole smrti so dojspisali legendo, po cvela Mati Cerkev. Tau se je nej šteroj so prej dühovnika vöza- vidlo voditelom drügi vörski gnali na Krim, gde je mogo kam- skupin (budistom, taoistom in le trejti. Gda je z drügimi robi konfucionistom), zatok so že pauleg slanoga maurdja žme- rano začnili preganjati katoliten žöu trpo, je proso Boga za čanjske vörnike. pomauč. In rejsan, za en malo Na konci 18. stoletja je v Vietse je oprla vretina slatke vodé nami vövdarila strašanjska in so si leko namazali gutanje. državljanska bojna, uporniki Po etoj čüdi se je spreobrnaulo so tazagnali ali bujli krščanjsdosta nevörnikov, pogange pa ke dühovnike in barate, njine so tau nej mogli trpeti. Klemni cerkve in klauštre pa so gorso na šinjek privezali edno vužgali ali dojporüšili. Med 117 žmetno sidro (horgony) in ga mantrniki je bilau 96 vietnamsvtopili v Črnom maurdji. ki in 21 tihinski (francuski ali španjolski) misijonarov. Za Kristuša vöro so mrli takši domanji moški in ženske tö, šteri so držine meli. Za blajžene so vietnamske mantrnike zglasili štirge papeži v 20. stoletji, leta 1988 je je za svetce zdigno sveti pápa Janoš Pavel II. Nebeskivi patronuškinji naši Katarin sta dvej: Katarina Sienska, štera má svoj den 29. apriliša in sveta Katarina Aleksandrijska (Alexandriai Szent Katalin), štera sveti 25. novembra. Legenda pravi, ka je ta drüga mrla mantrniške smrti v Egiptomi na začetki 4. stoletja. Njeno tejlo so angeli včasik odnesli na brejg Sinaj, gde sta z njenoga groba vötekla mlejko in oli s čüdovitnov vrastvenov močjauv. Najstarejšo svedočanstvo o njej je pasijon iz 7. stoletja, njeno legendo so v Evropo prinesli križarski sodacke v 11. stoletji. Lüstvo je tau svetnico zdignilo med pomočnice v sili, na Slovenskom so gi posvetili 35 cerkva, njeni spomin gordržijo ljudske pesmi tö. Pasijon pripovejda: gda je cesar Maksencij odhajo z Aleksandrije, je zapovödo, ka morejo vsi lidgé bogam aldüvati biké in ftiče. Katarina je bila s kraleske držine in se je s svojimi slüžabniki postavila prauti zapauvedi. Zatok go je cesar dau pred sé pripelati, v palačo pa je pauzvo filozofe in govornike, ka bi Katarino k pameti spravili. Una pa je znala tak lepau gučati o krščanjskoj vöri, ka je vse maudrece cesara spreobrnaula. Zavolo toga so go v vauzo ličili, gde go je gorpoisko sam Kristuš, gesti so gi nosili golaubge. Čemeren cesar je Katarino na strašno smrt osaudo: privezali so go na potač z ostrimi naužci. De je pa kolau vrazmo zletelo, zatok sta se k krščanjskoj vöri obrnaula eške cesarica in eden visiki dvorjan tö. Gda so Katarino vö z varaša pelali, je molila za vse vörnike - Baug gi je dau valas z obla- ki Modesti, šteri je indašnjim Slovencom evangelij oznanjo v dühi irski baratov. Virgil je biu ranč tak z Irskoga, po šaulanji je grato opat ednoga klauštra v svojoj domovini. Nej je sto v visiko cerkveno slüžbo staupiti, zatok je raj odišo v misijon na Bavarsko (Bajorország). Pelo je eden klaušter nad Salzburgom, za 22 lejt pa so ga donk odebrali za püšpeka v etom varaši. Nej je sto, ka bi se krščanjska vöra prejkdavala »z odnjom in sablov«, zatok se je držo svoji irski metodušov – oznanjo je evangelij z lübeznivim včenjaum. Zavolo toga so se stari Slovenci nej trnok prauti nauvoj vöri postavlali, o tom Sveto Katarino Aleksandrijsko malajo s v svojom dugom potačom, na šterim so ostri naužci – té se verši »Krst pri je strau na male falate, zatok so svetnici Savici« lepau piše krajsekli glavau France Prešeren. zofov, fiškališov in čednjakov. Kauli leta 760 je v KarantaNjej se priporačajo prauti mig- nijo prišo Virgila pomočnik, reni pa betegom gezika, in za püšpek Modest, šteri si je za srečno slejdnjo vöro. sedež odebro cerkev pri Gospej Svetoj (Maria Saal). Od tistec Salzburg je trnok povezani z so misijonarge ojdli po cejloj začetkami slovenske vörnosti, gnešnjoj Koroškoj, po bojnaj vej je pa biu misijonski center s poganami je Virgil eške nauza očake Slovencov više reke ve dühovnike taposlo. Sveti Drave. Varaš je stvauro sveti püšpek je stvauro klauštra v Rupert, šteroga trnok čestijo in Innicheni in Kremsmünstri tö, so ma dosta cerkva zozidali na ka bi »nevören slavski rod priSlovenskom tö. Gnešnja kated- pelo na paut istine«. rala v Salzburgi pa nosi eške Na stara lejta je Virgil – šteroga ime patronuša svetoga Virgila. den svetimo 27. novembra – Toga svetnika zovémo »apoštol prevandrivo cejlo svojo püšpeKarantanije«, če rejsan je nej kijo, ka bi vüdo, ali »vseposedik odo po misijoni med karan- kralüje prava vöra in se v dobri tanskimi Slovencami. V 8. sto- delaj kaže krščanjska lübezen«. letji je biu püšpek v Salzburgi, Mrau je v Salzburgi leta 884, gda je k njemi prišo poslanik dosta časa je austo pozableni. karantanskoga kneza (feje- Gnes je vküper s svetim Ruperdelem) Hotimira, šteri ga je tom patronuš varaša Salzburg. proso, aj v njegvi rosag pošle krščanjske misijonare. Virgil je -dmsam nej mogo titi, zatok je tau ilustraciji: delo zadau svojoma pomočniSzilveszter Bartkó kov. Kraj so gi sekli glavau, de je pa z njenoga šinjeka mesto krvi mlejko šprickalo. Njeno tejlo počiva na bregej Sinaj, v eričnom klauštri z njenim imenom. Sveto Katarino Aleksandrijsko čestijo kak patronuškinjo dejkeu in pojbinske mladine, štamparov, knižničarov, filo- Porabje, 26. novembra 2020 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 27.11.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Otroški program: Op! 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Velike osebnosti 20. stoletja: Slavne osebe iz sveta zabave, britanska dokumentarna serija, 14.40 Prisluhnimo tišini: Praznujemo dan slovenskega jezika, 14.55 TV-izložba, 15.10 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.45 Špasni učitelj: Nogomet, 2. del, nizozemska otroška nanizanka, 16.10 Varuška nindža: Kdo si?, nizozemska nadaljevanka za mlade, 16.35 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Premagajmo covid 19, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon: Nagajivi krti, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Kubrick o sebi, francoska dokumentarna oddaja, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo PETEK, 27.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 10.00 Ugriznimo znanost: Naš apetit, oddaja o znanosti, 10.25 Začnimo znova: Ukaželjni Toni, slovenska nanizanka, 10.50 Dobro jutro, 12.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, 14.10 Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje, 14.55 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.20 Klic dobrote, posnetek dobrodelnega koncerta, 17.05 Raziskovanje je pustolovščina za um, dokumentarni film, 17.45 Alpsko smučanje - svetovni pokal: paralelna tekma (M), 19.15 Videotrak, 20.05 Prišel bo dan, danski film, 22.00 Zadnja beseda!, 22.50 Videotrak, 23.50 Info kanal SOBOTA, 28.11.2020, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.30 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.45 Osvežilna fronta: Fetiši, oddaja za mladostnike, 11.20 TV-izložba, 11.35 Tarča, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Raziskovanje je pustolovščina za um, dokumentarni film, 14.35 TV-izložba, 14.50 Prisluhnimo tišini: Osebna asistenca rešuje tudi življenja, 15.05 Sedem svetov - en planet: Avstralija, koprodukcijska dokumentarna serija, 16.00 Slovenski magazin, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode: Pripovedke, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 GR5: v divjino, belgijska nadaljevanka, 22.20 Poročila, Šport, Vreme, 22.45Sedmi pečat: Med policami, nemški film, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.15 Napovedujemo SOBOTA, 28.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.05 Videotrak, 7.00 Pričevalci: Stanislav Kosič, 8.55 Avtomobilnost, 9.35 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek - 10 km (Ž), klasično, 10.55 Biatlon - svetovni pokal: posamična tekma (M), 12.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek - 15 km (M), klasično, 14.00 Nogomet - državno prvenstvo: Mura : Koper, 14. kolo, 16.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 18.20 Biatlon - svetovni pokal: posamična tekma (Ž), 20.05 Knjigarna, angleški film, 21.55 Zvezdana, 22.55 Bowrain & Drago Ivanuša, 0.05 Videotrak, 1.05 Info kanal NEDELJA, 29.11.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.30 Špasni učitelj: Nogomet, 3. del, nizozemska otroška nanizanka, 10.00 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice, 10.55 Rimske počitnice s Catherine: Razkošne jedi, oddaja o kuhanju, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha: Advent v Rimu, 12.05 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.50 TV-izložba, 15.10 Pepelko v Zlatem gradu, norveški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti: Medicinska sestra, risanka, 18.50 Mali Timotej: Veli- kanski mehurčki, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Z druge strani Atlantika, koprodukcijska nadaljevanka, 21.00 Intervju, 21.55 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Še vedno sem živ, ameriški dokumentarni film, 23.45 Spogledljiva klasika ... Čelo v zrcalu senc in plesa (F. Gulda, Cadenza), 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.10 Napovedujemo NEDELJA, 29.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 5.50 Videotrak, 6.45 Duhovni utrip, 7.00 Ugriznimo znanost: Naš apetit, oddaja o znanosti, 7.25 Premagajmo covid 19, 7.50 Glasbena matineja, 8.45 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 10.25 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 11.45 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek - 10 km zasledovalno (Ž), prosto, 12.45 Ambienti, 13.35 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), 14.55 Dan svetovnega rekorda: 5.000 m (Ž), 15.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 17.20 V nogometnem mehurčku, športni film, 17.55 Odpotovanja: Japonska: Prihodnost, potopis, 18.50 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Sedem svetov - en planet: Evropa, koprodukcijska dokumentarna serija, 20.55 Duran Duran: Nekaj morate vedeti, britanski dokumentarni film, 21.55 Vikend paket, 23.20 Zvezdana, 0.10 Kaj dogaja?, 0.45 Videotrak, 1.45 Info kanal PONEDELJEK, 30.11.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha: Advent v Rimu, 10.40 TV-izložba, 11.00 Začnimo znova: Hrbtenica, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Zaton antibiotikov, novozelandska dokumentarna oddaja, 14.35 TV-izložba, 14.50 S-prehodi: Sara Terpin, 15.20 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Kulturni vrhovi: Uršlja gora, dokumentarna oddaja, 18.00 Nejko, risanka, 18.05 Simon: Paradižniki, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Umetni raj, 23.30 Glasbeni večer, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo PONEDELJEK, 30.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.50 Videotrak, 10.50 Dobro jutro, 13.10 New neighbours - Novi sosedje: Pecivo z višnjami, 13.35 Prisluhnimo tišini: Osebna asistenca rešuje tudi življenja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.10 Na lepše, 14.40 Zadnja beseda!, 15.45 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 16.50 Ljudje in zemlja, 17.50 V deželi herojev ali kam so šli vsi narodni heroji, dokumentarna oddaja, 19.00 Nogomet - evropska liga: magazinska oddaja, 19.25 Videotrak, 20.00 Odpotovanja: Japonska: Preteklost, potopis, 20.50 Dediščina Evrope: Dunaj: cesarske sanje dinastije, britanska dokumentarna oddaja, 21.45 Posel, turizem in vrhunske manekenke - novi obraz Etiopije, francoska dokumentarna oddaja, 22.45 Kar ostane, kratki igrani film AGRFT, 23.05 Anja ganja, kratki igrani film AGRFT, 23.25 Nimaš pojma, kratka TV-igra AGRFT, 23.50 Videotrak, 0.45 Info kanal TOREK, 01.12.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Umetni raj, 10.35 TV-izložba, 10.50 Začnimo znova: Tak isti Toni, slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Velike osebnosti 20. stoletja: Aktivisti, britanska dokumentarna serija, 14.40 TV-izložba, 14.55 Duhovni utrip, 15.20 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 15.50 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Premagajmo covid 19, 18.00 Kalimero: Kalimero, kralj bendža, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Pred vrati pekla: Mehika - ženske brez imena, španska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pričevalci: Vladimir Pregelj, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo Porabje, 26. novembra 2020 OD 27. novembra DO 3. decembra TOREK, 01.12.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.50 Videotrak, 11.50 Dobro jutro, 14.25 Slovenski magazin, 14.50 Avtomobilnost, 15.45 Vse je enkrat 1.: portret Iva Svetine, dokumentarni film, 16.45 Joker, kviz, 17.55 Ženska, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Slavnostna podelitev Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj, priznanj Ambasador znanosti ter Puhovih nagrad in Puhovih priznanj 2020, dokumentarni film, 21.20 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 22.10 Kdo laže? (I.), britanska nadaljevanka, 23.05 NaGlas!, 23.25 Videotrak, 0.25 Info kanal SREDA, 02.12.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Premagajmo covid 19, 10.35 TV-izložba, 10.50 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Velike osebnosti 20. stoletja: Športniki, britanska dokumentarna serija, 14.40 TV-izložba, 14.55 Osmi dan, 15.30 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.40 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.10 Male sive celice: OŠ Breg pri Ptuju in OŠ Leskovec pri Krškem, kviz, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Janez Bleiweis, izobraževalno-zgodovinska oddaja, 17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Dominik Smole: Antigona, 18.00 Zmedi gre v Zakajzato: Življenjsko okolje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Praznina, nemški film, 21.25 Dva ena, kratki igrani film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Panoptikum, 23.50 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Janez Bleiweis, izobraževalno-zgodovinska oddaja, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SREDA, 02.12.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 10.00 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice, 10.55 Kanape Kanapé, oddaja za mlade, 11.25 Dobro jutro, 13.45 Beethoven 250: Missa solemnis - Orkester Slovenske filharmonije, 15.25 Ambienti, 16.10 Vikend paket, 17.45 Ženska, dokumentarni film, 18.45 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Beethoven 250: Beethovnova Deveta, simfonija za ves svet, glasbena dokumentarna oddaja, 21.10 Moje mnenje, 22.00 Iz pozabe (III.), britanska nadaljevanka, 22.55 Prideš z nočjo, dokumentarni film, 23.45 Videotrak, 0.45 Info kanal ČETRTEK, 03.12.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Janez Bleiweis, izobraževalno-zgodovinska oddaja, 10.35 TV-izložba, 10.50 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Velike osebnosti 20. stoletja: Umetniki, britanska dokumentarna serija, 14.45 Slovenski utrinki, 15.10 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Združena družina, 18.00 Dinotačke: Kar ni moglo dol, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.35 Dediščina Evrope: Dunaj: cesarske sanje dinastije, britanska dokumentarna oddaja, 0.35 Ugriznimo znanost: Predori, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Napovedujemo ČETRTEK, 03.12.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.10 Videotrak, 10.05 Dobro jutro, 12.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 13.25 Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), 14.45 Na lepše, 15.10 Joker, kviz, 16.15 Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Maribor, 15. kolo, 19.00 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), 20.00 Avtomobilnost, 20.55 Nogomet - evropska liga: 5. kolo, 22.55 Ambienti, 23.30 Nogomet - evropska liga: vrhunci 5. kola, 0.00 Slovenska jazz scena, 1.00 Videotrak, 1.55 Info kanal H gospodu je odšel škof Jožef Smej V 99. letu starosti je umrl upokojeni škof Jožef Smej. Rodil se je 15. februarja 1922 v Bogojíni. Bogoslovje je začel študirati v Mariboru, končal pa v Sombotelu, kjer je na praznik Brezmadežne leta 1944 prejel mašniško posvečenje. Duhovniško službo je opravljal v Dokležovju, Dobrovniku, Turnišču in 21 let v Murski Soboti. Za mariborskega pomožnega škofa je bil imenovan 25. aprila 1983, posvečen pa je bil 23. maja istega leta. Tudi po upokojitvi leta 2009 je rad pomagal, kjer je bilo potrebno. Vrsto let je bil odgovoren za Slovenski ekumenski svet in vzdrževanje stikov z madžarsko škofovsko konferenco. Škof Jožef Smej je bil tudi pesnik, pisatelj, prevajalec in cerkveni zgodovinar. Mnogi so ga poznali kot sproščenega, Bogu predanega in s smislom za humor. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor mu je za življenjsko delo in bogat pri- Medeni zajtrk na Gornjem Seniku Na gornjeseniški dvojezični osnovni šoli so prejšnji petek pripravili medeni ali slovenski zajtrk. Ta navada se je na naših šolah udomačila na po- korona virus, ne morem biti v vaši družbi. Ker je vaša šola dvojezična, v kateri se učite in govorite tudi slovensko, naj povem, slovenskih šolah, prirejamo medene zajtrke. Vesela sem, da ste na vaši šoli ta običaj prevzeli in tudi pri vas vsako leto organizirate zdrav zajtrk, ko so na mizi med, maslo, kruh, mleko ali čaj in jabolka. Vse domače, sveže in lokalno pridelano! In prav to je namen, da se spomnimo in zavedamo pomena zdrave hrane, pridelane v domačem okolju, zdravega načina življenja, gibanja, varovanja okolja in koristne vloge čebel – zato da ostanemo zdravi, da bo ostala zdrava tudi narava in da bodo preživele čebele, kajti čebele so naši glavni opraševalci in brez čebel ne bo življenja. budo prekmurskih čebelarjev, med njimi sta tudi župnika Vili Hribernik in Dejan Horvat. Zaradi letošnjih razmer je generalna konzulka Metka Lajnšček on-line pozdravila učence na Seniku. Dragi učenci, spoštovani gospa ravnateljica in učitelji, lepe pozdrave vam pošiljam iz Monoštra. Lani ob tej priložnosti sem bila pri vas na Gornjem Seniku skupaj s čebelarji iz Slovenije. Povedali so nam, kako zdravilen je med in kako skrbijo za čebele, zapeli smo o čebelicah, bilo je zanimivo, res prijetno vzdušje, in žal mi je, da letos zaradi omejitev, ki nam jih vsem postavlja spevek k duhovni nacionalni kulturi Slovencev 31. marca 2016 podelil državno odlikovanje Red za zasluge. Škof Jožef Smej je 8. decembra lani praznoval 75 let duhovništva. To je bila zadnja velika slovesnost, pri kateri so se v kapeli Doma za ostarele v Lenartu zbrali njegovi sobratje v škofovski službi, številni duhovniki, redovniki in redovnice ter njegovi domači. Uredištvo Kak so lejpe, tak so nevarne? Mušnice (légyölő galóca) so trno lejpe gobe z redečim klobükom, na sterom so bejle piknje. Na štingli pa bočkor majo. Dostafart je vidimo v knjigaj, gde so pravljice za mlajše ali v kakšni risankaj (rajzfilm), zatok njim pravijo pravljične gobe tö. Dapa pazite, kak so lejpe, tak so nevarne tö! Naleki je vküpzmejšamo z blagvami (császár galóca), gda so eške male, skur tak vögledajo. Če velki dež pride, tisti piknje dojzaperé s klabüka pa tau tö zmauti lidi. Če je stoj slučajno don pogej, nejso smrtne. Od nji leko dobimo dristko pa leko vömečemo, vplivajo na naše živce, leko mamo halucinacije ali aumani gratamo. Čemer se dobro prazni iz organizma. Ništerni narodi küjejo iz mušnic piti, stero nücajo njini šamani pa čelejrge, ka od toga naleki v trans spadnejo. Gda sam gez mala dekla bila, je moja mama z mušnicami klala müje. Te ešče nej bilau sprejov pa keldjé, ka bi se müje gorzakelile. Na vrauči špajetni platni je pocukrani klobük od mušnice djala gor pečti. Müje so vse tapriletele, više gobe so kauli lejtale. Gnauk so samo taše gratale, kak če bi pijane bile pa so gdekoli dojspadnile. Od gobinoga spara so fertig gratale. Mušnice so nej za gesti, dapa so lejpe pa je za vseféle nücajo. Tekst in foto: Margit Čuk porabje.hu da smo v Sloveniji današnji dan – tretji petek v novembru - razglasili za dan slovenske hrane. Na ta dan širom po državi, tudi po vseh Zapomnite si, da je zdrav zajtrk uvod v uspešen dan. Dober tek vam želim, privoščite si zajtrk z medom in imejte super dan! TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB