^ POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI NAROD. ^
r Uredništvo jo v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. ^^^	Uredniškega telefona iter. 74.
V lijubljatli, v soboto, 23. aprila 1904.
Izhaja vsak dao,$ft;as$mši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V upravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
sredstvo: Proglasili so, da se mora ljudstvo izstradat*'. S^j)^.-da odtegujejo po trebnim prebivavcem podpore, kakor se beraču reče, naj mirno čepi pri vratih, če hoče dobiti skorjo kruha, so se pa pokazali ljudstvu v še bolj odurni in sovražni obliki. Na ta način se ne pomirjajo duhovi ljudske nevo-lje, ampak se le še bolj razburkajo.
Delavsko ljudstvo s kmečkim vred tudi pri nas zahteva, da se mu odprejo vrata v dvorane, v katerih se sklepa o njegovi usodi. Liberalci ta vrata tišče, ker sa boje, da ne bi možje delavske diani zmešali njihovih umetno zasnovanih računov.
A ljudstvo ni slepo. V takih krajih, kakor so Jesenice in Javornik, pa ljudstvo še prej izpregleda, da so oni, ki ga pač rabijo za delo, a mu krate kruh izpred ust, ravno tisti, ki mu tudi krate politične pravice.
Imeni Schvvegel, Luckmann, ki se nahajata v upravnem svetu »Kranjske industrijske družbe", nahajamo tudi v slovensko-nemški zvezi v prijateljski družbi dr. Tavčarja in gladkega Hribarja.
In ti gospodje so si vedno enaki: v gospodarstvu in v politiki. Oni se čutijo poklicane za absolutne gospodarje povsod in ne more jim v glavo, da bi bil kdo poleg njih enakopraven. Ne morejo umeti, da bi delavec z delodajavcem stopil kot svoboden kontrahent v delavsko pogodbo, ampak mu hočejo samo ukazovati pogoje, pod katerimi mora delati za vsako ceno. Delavec, ki zastavi v tovarni vse svoje moči, ki tvega za tovarnarje tudi svoje zdravje in življenje, naj bi le šo molče sprejemal vse, kar pride nadenj.
Oni ne morejo razumeti, da se mora delavatvo strokovno organizirati, oni ne poznajo zgodovine socialnega gibanja, katero nas povsod uči, da je strokovno organizirani in gospodarsko ugodno stoječi delavski stan pogoj kulturnega napredka v vsaki deželi.
Zato glasila teh gospodov, bodisi že nemški listi, ali pa slovenski gnojni koš pod imenom »Slovenski Narod« delavstvo le psu-
jejo in ga izkušajo z grožnjami ugnati. V deželni zbor ne puste večjega kmečkega zastopstva, a vendar na kmetih pridigajo, da samo zato nasprotujejo splošni in enaki volilni ptavicf, ker nečejo kmeta ponižati, da bi tudi delavec smel ž njim voliti. Tako je vsa 'njihova politika naperjena le proti temu, da branijo ljudstvu dostop do samoobrambe in do lastne odločitve o samosvojih zadevah.
Liberalci so sami proglasili načelo, da ne popuste ljudstvu ničesa iz dobre volje, in da se jim mora vse le s silo izviti. To je proglasil dr. T a v č a r za dež. zbor. A tako delajo tudi povsod drugod.
Pa naj se ne varajo! Danes je počilo na Javorniku. Zdaj g. Luckmann lahko premišljuje, ali se da vedno izhajati s politiko tlačenja in pritiska. Grozi se nam, da bodo naši delavci odpuščeni in da pripeljejo tujih od drugod. Mi ae v resnici ne bi čudili, ako bi nam enkrat pripeljali na Gorenjsko ti patriotje nekaj vagonov lačnih kitajskih kulijev, ki bi delali po tri dni in tri noči za pest riža in dva dima opija.
A s takim ravnanjem si znajo gospodje stališče še poslabšati. Kakor se v dež. zboru slovensko ljudstvo v svojih zastopnikih ne da več k steni pritiskati, tako se mu od pirajo oči tudi v gospodarskem oziru. In to ne le na Javorniku, ampak po celi deželi!
Zato naj pa poslušajo sloji, katerih zastopniki pravijo: Liberalcem groš, klerikalcem knof — naš svarilni glas in naj premislijo, če je umestno, še nadalje se trdovratno upirati opravičenim zahtevam!
Državni zbor.
Dunaj, 22. aprila.
Volitev delegacije.
Brez dvoma je vlada računala s tem, da zbornica ne prične rednega dele. Ko bi zbornica izvolila delegacijo, razšla bi bc na daljši dopust, morda do pozne jeseni. To pa je vzdramilo iz mrtvičnosti posamezne stranke, da vendar vsaj poskusijo, ali je mo-
goče doseči premirje. V tej smeri so Be do danes posredovanjem poljskih poslancev vršila pogajanja. Mladočeški klub je končno danes sklenil, da izključi iz obstrukcije današnjo volitev delegacije; isto je danes sklenila »Slovanska zveza«. Glavni razlog je ta. ker bi bilo mogoče preprečiti volitev delegacije le s silo. In ko bi se to tudi posrečile, more si vlada še vedno pomagati. Paragraf 10. avstrijskega zakona glede delegacije namreč splošno določa, da se volitev delegacije vrši vsako leto. Ker pa je bila zadnja delegacija izvoljena dne 24 junija 1903, torej veljajo njeni mandati še dva mesecs, in vlada jo more vsak čas sklicati. Torej bi bila tudi sila proti volitvi brez uspeha.
Pač pa je sklenil akcijski odbor ob-strukcijskih strank, da začetkom današnje »izredne« seje odločno graja nepravilno postopanje zborničnega predsednika v zadnji seji. Gref Vetter je namreč v zadnji seji, v sredo, naznanil, da bode prihodnja redna seja v soboto, kar je obveljalo brez ugovora. Takoj nato pa je izjavil, da skliče izredno sejo za danes, in sicer naj zbornica voli delegacijo. Češki poslanec dr. Stran-sky je žo v zadnji seji hotel ugovarjati, a predsednik mu ni dal besede.
Danes je začetkom seje dr. Stranskj najodločneje obsojal postopanje zborničnega predsednika, češ, da ruši poslovnik. Dnevni red ima pravico določevati v prvi vrsti zbornica sama, no pa predsednik. Dr. Stranskv predlaga, naj se izredna seja takoj konča. Ta predlog je bil odklonjen z 210 glasovi proti 102.
Nato se oglaBi posl. C h o c , ki predlaga: 1. Izredna seja naj se takoj zaključi in skliče redna. 2. Ta redna seja pa naj se prične šele čez 4 ure. Predsednik grof Vetter izjavi, da ne dovoli glasovanja o teh predlogih.
V tem hipu pa nastane v zbornici nepopisen krik. Soc. demokratje drve k predsedniku ter divje kriče in bijejo s pestmi ob mizo. — Češki narodni socialisti in nekateri agrarci prično s piščalkami mačjo godbo, Fresl tolče z desko ob klop. Predsednik stoji kakor okamenel na svojem mestu, pred njim kriči do 30 poslancev. Končno izjavi predsednik, da pretrga sejo za pol ure.
Ob 5. uri predsednik zopet otvori sejo ter med splošnim smehom odredi glasovanje pu imenih o predlogu posl. Choca.
Kar torej ob pol 5. uri po poslovniku
Za kruh in pravico.
Ljudsko gibanje ob začetku dvajsetega stoletja se razvija v znamenju gospodarskih bojev, kateri so ozko zvezani b političnimi borbami. — Doživeli smo že velike krize, in ravno zdaj razburja celo državo veliki štrajk železničarjev na Ogrskem, katerega poBle* dice bedo zelo občutne za promet in za trgovske razmere.
Pri nas doma pa je razburilo deželo gibanje v tobačni tovarni ljubljanski in sedaj stavka na Javorniku. Posameznosti so znane. Osvetliti hočemo tukaj le politični pomen našega delavskega gibanja.
Gotovo je, da politično ozračje tudi vpliva na delavsko gibanje. In reči moramo, da je pri nas politična borba taka, da mora vznemiriti prebivalstvo.
Borbe deželnega zbora so razburilo naše prebivalstvo do zadnje koče. — In zadržanje liberalne stranke obeh jezikov je tako, da mora napolniti širše ljudske sloje z veliko nezadovoljnostjo. Volitve v gorenjskih občinah so pokazale, da atoji ogromna večina n8Š3ga ljudstva na stališču dalekosežnih reform. Zahteva splošne in enake volilne pravice je le parlamentarna formula, za katero tiče zahteve, ki hočejo dvigniti ves politični in socialni položaj našega ljudstva.
V deželni zbornici je umetno zvarjena večina, katera tišči v krčevito Btisnjeni pesti zastarele privilegije, o katerih krivičnosti je [>ri nas prepričan že vsak otrok.
Z viaokoletečim prezir»njem in jasno izraženim zaničevanjem gleda ta družba na ljudsko gibanje. Oni ne vedo, da so se pri nas razmere izpremenile, da se je pri nas ljudstvo zadnjih dvajset let politično izšolalo in da ne gleda več brez zanimanja na deželno gospodarstvo. Oni ne vidijo, da je ii-beralna družba scc alno zaostala in duševno opešala, med tem, ko so so širši ljudski sloji povzdignili in čutijo v sebi sposobnost in voljo, ustavno sodelovati pri reševanju javnih vprašanj.
Liberalci so poizkusili najnevarnejše
LISTEK.
Bitka pred Port Arturjem in poguba »Petropavlov-
ska«.
Admiral Togo je poročal o tem boju z japonskega stališča. A naša poročila moramo izpopolniti tudi s popisom boja od ru->ke strani. Ruski častnik, kateri je b suhega opazoval bitko, jo popisuje tako-le:
Prvo noč na ruske velikonočne praz nike smo pričakovali, da napadejo Japonci Port Artur z dvanajstimi branderji. Kitajski ogleduhi so naznanili Rusom, da Japonci to kanijo. Jaz sem se odpravil takoj na Zlato goro in sem tam stražil štiri noči. Velika noč je prešla mirno. (Ruski koledar je za trinajst dni za našim.) Dne 30. marca, ali po katoliškem štetju 11. aprila, je ruski admiral Makarov s svojim brodovjem in štirinajstimi torpedovkami šel na morje. Prihodnjo noč je vlekel silen veter; vendar je šlo osem naših torpedovk na morje, poizvedo- I
vat, kaj dela sovražnik. Noč je bila temna, veter je žvižgal vedno hujše. Projektorji so na vse strani metali luč in razsvetljevali morje in pristanišče.
Ob 11. uri ponoči smo slišali z morja sedem strelov. Videti pa nismo mogli dolgo ničesa. Slednjič zapazimo v luči projektorja šest torpedovk, katere so se vrstile v bojno črto in streljale. Ena je s polnim parom hitela nazaj v pristanišče, druga, ob kraju, bo je pa silno kadila, a je šla Ie počasi.
Torpedovke so bile cd obrežja oddaljene nekaj čez osem kilometrov. Težko je bilo naše razločiti. Dobro smo pa videli strele iz topov in pa udarce krogelj na va lovje. Kadeča se torpedovka je ves čas streljala. Štiri drugo torpedovke so se začele, razmikati, da bi jo dobile v sredo in od vseh strani obstreljavale, a dovolj močno njeno streljanje jih je držalo v daljavi.
To je bil naš »Strašnij«, kateri se je z vsemi silami boril proti štirim sovražnikom. Štiri Japonke pa so so raztegnile v polkrogu, da so ga dobile v sredo in so ga ob-sule z gostimi streli. Ves zavit v dim in
par je »Strašnij« neprestano odgovarjal. Urno se je zaletel naravnost proti japonski torpedovki, ki mu je zastavljala pot v pri-etan, prišel je okoli njenega krmila in ustrelil vanjo.
Zdaj je dvignil sidro »Bajan«, ki je ležal v zunanji luki, in je cdplul vun na bojišče.
Zdaj so se pa Japonci zbrali na kup in vsi hkrati ustrelili na »Strašnega«. Čul se je mogočen pok od strelov, a gotovo ga je zadel tudi torpedo, kajti nenadoma je začel toniti.
Se enkrat je ustrelil iz vseh topov — in ni ga bilo več. Le oblak dima nad vodo je kazal mesto, kjer je izginila hrabra torpedovka s svojim moštvom.
Ko so Japonke izvršile to delo, so se obrnile in odpihale vun na morje. A zdaj se prikaže na vidiku šest sovražnih križaric. — »Bajan" pripluje najprej na kraj, kjer se je »Strašnij" potopi!. Kaj tam dela, nismo mogli razločiti. A hitro se je obrnil in šel Bovraž- ' nicam nasproti. Te so se začele umikati, j
y---—i
F	Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. i.
j	V«pre|ema naročnino, Inserate In reklamacij. —
|	I n ■ e r a 11 se računalo enostopna petitvrsta (dolžina
I	72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za Irikral
j	9 h, za več kot trikrat 8 h.
j	V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsti
j	26 b. — Pri večkratnem ob|avljeniu primeren popust,
a	Upravnlškega telefona iter. z88.
»Bajan« pa začne streljati in se spusti naravnost za njimi.
Sovražnik mu odgovarja s pogostimi streli Sovražne kroglje lete na vseh straneh okoli »Bsjana", padajo v morje, dvigajo mogočne stolpe vode in se razletavajo, a nobena ga ne zadene.
Zdaj pa od vzhodne strani prihiti s polnim parom pet ruBkih torpedovk .Bajan«« na pomoč.
Dve japonski torpedovki pa od strani hitita, da jih odrežeta od »Bajana«. »Bajan« opazi ta manever, se spusti za njima in jih iz vseh topov z vso silo obstreljuje. Japonci so začno ustavljati, naše torpedovke pa se približajo pristanišču.
Zdaj pa pride iz pristana »Petropavlovsk«. Admiral Makarov da bojni signal, in takoj gredo naše velike oklopnice za njim. »Peres1«, »Poltava«, ..Pobeda", »Sevasto-pol«, jNovik«, »Diana«, »Askold" se odpravijo na morje druga za drugo, obdane od naših torpedovk. Vsem na čelu je »Petropavlovsk«, s katerega vihra zastava admiral« •Makarova. Japonsko brodovje so začne takoj
•i bilo dovoljeno, to je bilo ob 5. uri utemeljeno.
Sedaj se vrši drugo glasovanje po imenih. — Češki radikalci pa imajo menda pripravljenih Se dolgo vrsto enakih predlogov. Ako bode te predloge podpiralo vedno vsaj •0 poslancev, je mogoče, da traja današnja seja v pozno noč.
Na ta način je mogoče tehnično preprečiti današnjo volitev delegacije. Vprašanje je le, ali bodo zapisnikarji hoteli in mogli čitati celo noč.
Hrum in ium v zbornici.
O sinočnih dogodkih v državnem »boru se nadalje poroča : Predsednik je odbil in ni hotel dati na glasovanje Chccovega predloga; (Silni ugovori in viharni klioi pri češ-kih radikalcih in socijalnih demokratih.) Nekaj socijalnih demokratov in čeških poslancev skoči k predsednikovi tribuni in kriče na predsednika. — Poslanec P e r n e r -s t o r i e r bije srdito s pestmi po predsednikovi mizi. Predsednik vihti zvonec v največji razburjenosti in kriči nad Pernerstor-ferjem : »Prosim, pustite me pri opravljanju moje službe!« Pernerstorfer: »To ne gre! Policijo sem! Le s policijo na dan !« (Velik vrišč in tumult pri čeških radikalcih.) Posl. Freal odtrga pokrov od neke pisalne mize io začne udrihati po klopi. Prslanec Sokol vzame ravnilo in povzroči ž njim silen hrušč. Naenkrat se začujejo v tem hrupu rezki piski. Posl. Choc, Klofač in Fresl so prinesli seboj piščalke, jih razdelili v hitrici med svoje tovariše. Rezki piski so zaglušili na galeriji vsako besedo, zgovorjeno v dvorani.
Posl. Seitz kriči: „Le ena pravica velja za vse stranke. O predlogu se mora glasovati!" Posl. Choc, Klofač in Fresl piskajo neprestano. Poslanca Seitz in Eldersch ropotata s pestmi po predsednikovi tribuni in viharno zahtevata, naj se glasovanje o Cho-covem predlogu vrši. Piski piščalk povzročajo neznansk vrišč, kraval je tako strašen, da spominja na najhujši čas obstrukcije, ki je bila kdaj v zbornici. V premorih vzklikajo češki radikalci: „Glasuje se naj! Mora se glasovati!" A nasproti na levi: „ Voliti se mora!" Vsenemški poslanci hite k predsednikovi tribuni in opominjajo predsednika, naj vstraja in se ne uda. — Posl. Mastalka odmajuje radikalcem, a drugi mladočeški poslanci vzklikajo: „Naj nadaljujejo!" Češki radikalci piskajo. Predsednik vihti zvonec in opominja k redu. Posl. Iro kriči nad predsednikom: „Voliti se mora!" Poslanec Schuhmeier zgrabi za pobiranje glasovnic namenjeno slamnato košaro in jo vrže čez predsednikovo mizo. Silen vrišč, piski, udri-hanje s pultom. Predsednik je brez oblasti, nikdo ga ne posluša. Posvetuje se s podpredsednikom Kaiserjem in prekine sejo za pol ure.
Češki radikalci zaženejo zmagoslaven krik in kriče nad predsednikom: »Adijo, ekscelenca!« — Ko so seja zopet otvori, slede protesti čeških radikalcev. Posl. Prade zahteva, da se volitve takoj izvrše, na kar je predsednik med bobnečim hrumom odredil volitve. Češki radikalci so piskali in bili poldrugo uro s pulti, peli narodno himno in „Hej, Slovani 1" ter razbili pulte.
Predsednik in poslanci so morali z vato si zamašiti ušesa, da so mogli v zbornici vztrajati. Ob četrt na deveto uro pa jebila volitev vdelegacijo izvršena. Seja zaključena. Obstrukcijonisti so bili pokriti s trskami in imeli vse roke krvave.
Angleški proračun.
V spodnji sboroici je minister C h s m-b e r 1 a i n vložil angleški proračun, ki kale povečani dohodninski davek. Izdatki so proračunani na 142.80000 in dohodki na 139.000 000 funtov iterlingov; primankljaj snaša 3 820.000 funtov fiterlingov. Vsled zvišanja davka in carine pride v blagajno 550000 funt. Sterl. več. Državni tajnik ie v svojem govoru naglašal, da pojemajo vrelci angleškega blagostanja, in pričakovati je, da pride v deželo doba manj plodonosnih let. Konkurenca tujih držav je vedno večia. Dr žavni dolg angleški znaša 762,630000 funt. šterlincrov; v minulem letu je bilo plačanih 8,149 000 funt. šterl.
O angleški politiki
prinaša »Polit. Korr.u iz Londona naslednja izvajanja: Politiški svet angleški je globoko zadovoljen vsled angleško-francoskega dogovora. Tudi kritiki, ki so s početka predbaci-vali Angliji, da je preveč dala in premalo dobila, začenjajo bolj objektivno soditi sedanji položaj in spoznavajo, da korist, ki jo ima iz te zveze mednarodno stališče Anglije in zagotovilo miru, ni predrago kupljena. — Anglija je dobila proBte roke in možnost, da se posveti s novo močjo rešitvi nadaljnih nalog. Obstojajo znamenja, da je bližnja velika naloga angleške politike, ali politike kralja Edvarda, da po sklenjenem miru na skrajnem Iztoku skuša doseči sporazumljenje z Rusijo. Iz tega se spozna krivična sodba o angleški ekspediciji v Tibetu, o kateri se misli, da je naperjena zoper Rusijo. Anglija s svojo tibetansko ekBpediciio ne misli nič drugo, kakor vzdržati, kar ima v Tibetu, in doseči, da se ji zagotove potrebščine anglo-indiiskega trgovskega in mejnega prometa. V Rusiji so to Bpoznali in so preverjeni, da so vsa poročila o nevarnih angleških načrtih zoper stališče Rus je le prazni strahovi,
Štajerske novice.
š Prosta služba. Pri okrajni sodniji v Brežicah je razpisana služba uradniškega pisarja. Prošnje je vložiti do 1. maia.
š Političen shod pri Sv. Antonu v Slov. goricah priredi »Katji. politično društvo za sodnijski okraj Sv. Lenart v Slov. goricah« v nedeljo, dne 8. maja. Poročala bodeta na shodu o svojem delovanju poslanca dr. P 1 o j in R o š k a r.
š Sam se nalašč poškodoval. Ii Maribora pišejo: Pred nekoliko meseci ie dal tukajšnji stavbinski mojster Darvušek svojemu delavcu Gabrijelu Mačku iz Kam-nice v prepiru ziu<nieo. Maček je šel takoj svojega gospodarja tožit in je trdil, da mu je pri udarcu počila ušesna mrena in da ne sliši več na to uho. Pri zdravniški preiskavi se je dognalo, da ima res mrenico raztrgano. Žito je bil Dirvutek obsojen na tri tedne ječe. Proti ti kazni s« je pritožil ter bi bila prizivna obravnava 18 t. m. Maček je tudi zahteval 3000 K odškodnine za svoje uho. Naenkrat je pa izvedel Dervušek od nekega delavca, da si je Maček sam s šibico prodrl ušesno mreno, da bi dobil odškodnino. Vsled tega so prijeli Mačka, ki je bil v Novem mestu v službi.
Novice iz kočevskega okraja.
kč Radovednost ribniških liberalcev ni majhna. Celo na to so radovedni, kaj so koristile Rajfajznove posojilnice v ko čevskem okraju. Tej radovednosti lahko ustreže odbor liberalne posojilnice, ki je moral 1. zvišati obrestno mero vlagateljem in 2. znižati obrest-nomerozaposojila. Ali ni to
umikati. Ko to vidi Makarov, pošlje za njimi nekaj strelov. Japonoi so izginili, kakor bi se v morje skrili. Naše brodovje pa gre naravnost dalje na odprto merje.
Prešlo je nekaj časa. Kar se prikaže daleč na horicontu nekaj dimkov, kmalu pa se začrni cel oblak dima. Bilo je združeno in uvrščeno japonsko brodovje štirinajstih ladij: šest velikih oklopnic, druge pa oklopne in brezoklopne križarice.
Japonsko brodovje se ustavi daleč, kakih dvajset kilometrov od brega. Rusko brodovje pa, na čelu mu »Petropavlovsk«, se začne zbirati v bojno vrsto. — Slišali smo signal vrhovnega poveljnika: Torpedovke naj gredo v notranji pristan. »Petropavlovsk« je šel počasi naprej.
Bilo je tiho, vse je molčalo in nestrpno čakalo, da se približa japonsko brodovje in otvori veliko bitko. „ Petropavlovsk" je šel vedno polagoma naprej, dokler ni prišel ▼ črto Električne skale. Torpedovke so se pa vrnile v pristanišče.
Kar naenkrat se vzdigne velikanski beli steber iz sprednjega del« .Petropavlovskega" na desni strani. Dvojen silen strel se zasliši, in vsa velika oklopnica se zavije v rumen-
kasto-rjav oblak. Tuintam sa sliši kak pritajen vzklik med gledavci. Z vso napetostjo gledam skozi daljnogled, kaj se godi. Vse polno polomljenih stvari zleti v zrak in pade nazaj, ognjeni jeziki zaplapolajo skozi dim in dobro vidim, kako je razrušen sprednji del nesrečne ladje.
»Tone, potaplja se!», začno vsi preplašeni z jokajočim glasom tarnati gledavci.
Res »Petropavlovsk« se potaplja! Najprej Be začne sprednji del pogrezati in ladja bo zavali na desno stran. Za ni več videti sprednjega dela, že izginja prvi jambor, velikanski dimniki se dotikajo vode, kmalu bo skrijejo tudi oni. Krmilna stran gleda še iz vode, a tudi njen jambor se hitro niža. be mole kvišku zadnji topovi, a kmalu vidim le še krmilo in za hip levi vijak. Zdi se mi, da vidim na krovu brezupno takali nesrečno moštvo obdano od plamenov. b9 se malo zasveti rdeč ogenj — in vsega je konec...
Ponosne ladje admirala Makarova ni več ...
»Ilajdamak« jo spustil takoj rešilne čolne, ki so hiteli na mesto nesreče. Bilo je 9 ura in 40 m. zjutraj.
dovolj? Koliko je to koristilo ljudem v okraju, si radovedneži tudi lahko preraču-nijo, seveda v treznem stanju, ne pa takrat, ko si po kakšnem žurfiksu „mačka" zdrave in uganjajo .narodno gospodarstvo".
kč Neblagoslovljenlh škrijcev nam v Ribnici kar nič ne manjka. Le škoda, da mora tike Škrijce kmet dobro plačevati in dobro iiviti. Ni prijete o ljudem, ki plačujejo vsakovrstne davke in naklade, a samim nedostaja denarja za sol in petrolej, gledati take škrijoe, ki ne plačujejo nobenih davkov, katerih najvažnejše delo celega meseca je pisanje pobotnice, gledati jib, kako se pod<5 iz gostilne v gostilno na takozvan« krokarske večere, ki jim pravijo .žurfiks" samo zaradi lepšega. Ko se vračajo škrijci ob jutranjem svitu v svoja stanovanja, ni varno hoditi po trgu, ker se zaletavajo sem in tja, da mora človek kar providen biti, da se kateri vanj ne zaleti in ga ne podere, zakaj .težki" so, da je groza. Pa to bi se že še prenašalo, ker se držimo reka, .da se ogni pijanca s senenim vozom". Ko bi ti ljudje, v katerih notranjem se zaradi alko hola gode čudne reči in .... ne bili tako nesramni, da bi se ne kazali po „Narodu" kot najtreznejši ljudje pod božjim solncem in ne kazali na duhovne, češ: „Ti tiči pijejo vino". To ni lepo, p. n. gg. ribniški liberalci! Z alkoholom v glavi ne kričite: „Lejte, ta pa vino pije!" Zakaj svet se vaši treznosti Dosmebaje.
kč Abstinent je postal nadučitelj Gre-gorač. Nič več si ne bo hodil privezavat duše s .ta kratkim" k Pepetu. Do tega junaškega sklepa ga je privedla naša beležka v „Slovencu" pred nekaj tedni. Kot vestni novinarji moramo raig!»siti tudi ta pleme niti čin, ki kaže, da je Gregorač na poti — k poboljftanju.
kS Stara ribniška posojilnica je
liberalna. Tako pripovedujejo ribniški liberalci in tako pišejo tudi. Skrbite, da bodo to vsi ljudje ribniškega okraja v e • deli!
kč Neznana tujka se je pred nekaj dnevi naselila v Moo»waldu pri KoSevji. Nastanila se je pri Benčioi. Nihče ne ve, od kod, ne kdo je. Ali je prišla samo na iz-premembo — zraka! ? Morda nam bo mogoče poročati kaj natančnejšega.
kč Pamet je srečala nekatere, ki so hodili delat štafažo na J.cjuemarjeve shode v Kočevji. Hodijo zopet v Katoliško cerkev. Jdcjuemarjeva čredica je po številu zelo skromna.
kč Bodoči c. kr. okrajni šolski nadzornik nemških šol kočevskega ckiaia bo c. kr. učitelj ljubljanske ga učiteljišča R. Peerz. Za to službo se pripravlja s prireje-vanjem shodov, kakor ie bil n. pr. oni v Irstu. No, kočevsko učiteljstvo bo potem gotovo skozi in skozi „<jtramm deutach na tional und fortschrittlich".
kč Lepo palačo si zida banjološki Kajfež v Kočevii poleg sirotišnice. Kočevarij ga ne gledaio baš pri|azno.
kč Pošto na Turjaku upravlja neki Žužek. On je najprej velik liberalec, potem trgovec z zobotrebci, štacnar, gostilničar, zaležnik pive itd. in pi tem c. kr. poštar. Pa Bog varuj, da bi kdo ka; slabega mislil o njem, ko tudi mi nič nečemo.
kč Brgant na koru — Brgant pod korom. O, kako smo bili megočni ! Mi na predniki smo hodili v cerkvi na kor. Ali ni bilo to imenitno? Gospod grof so nam to dovolili. Potem so pa bile občinske volitve. Mi napredniki smo seveda pogoreli. Smo se pa hoteli maščevati na gospodu župniku. Sli smo deputacija, mi in gospod poštar, do grofa in smo tako-le nekoliko sumničili go spoda župnika. I, zakaj bi se grof in gospod župnik tako prijazno gledala in mene še v družba ne povabila! Pa smo govorili . . in si potem doma meli roke. Gospcd grof so bili nevoljni. To ga bodo ! Hahaha! . . Čez štirinajst dni potem pa je nenadoma prišlo: Brgant s kora dol! In sedaj stojimo tako le lepo pred cerkvijo, in ker je še hladno — si tudi manemo roke. Ali ni to klavrna vloga, gospod Brgant? J^zil bi se revež, pa ae ne sme!
kč Preklic. Podpisana Terezija Govže iz Ribnice št. 83 preklicujem tem potom vse žaljivo govorjenje, ki sem je govoril« zoper č. gosp. Antona Skubica, kaplana v Ribnici. Moje besede zoper omenjenega gospoda so bile popolnoma neosnovans in obrekliive, ter obžalujem, da sem tako nepremišljeno in krivično žalila čast. gospoda, ki vživa spo štovanje cele župnije. Obenem tudi obžalujem, da se je morda zaradi mojih besedij zgodil v „Slov. Naredu" tako krivičen napad na njegovo osebo. C. g. Skubicu pa se za hvaljujem, da je odstopil od sodnijskega postopanja proti meni. — V Ribnici, dne 21. april: 1904. — Terezija Govže.
kč Zupan v Strugah Pri letošnjih občinskih volitvah v Strugah bil je zopet izvoljen županom naš občeBpoštovani, vrli in neustrašeni g. Andrej Hočevar. Nekateri so mislili nekaj „ mešati", pa ni šlo. Bog ga živi!
kč Znamenito računanje so znašli Ribničanje. — Pred nekaj dnevi dohiti kmet Gašper svojega znanca in ga šaljivo vpraša:
Ti, Bolte, ali vpš koliko ie 200 -f- 200 ?c Bolte odvrne: »200 -j- 200 dva moža r — No, Gašper, k«r si tako „kunšten", pa povej, koliko je 200 — 200?« Gašper, nekoliko bolj tiho: »Dve babi!" In prav sladko sta se nasmejala in se boječe ozrla okrog sebe. Ztkaj, ie vesta!
Belokranjske novice.
b Blebetavi Janko se je zopet spomnil, da je on dopisnik „umazane cunje" iz Metlike. Mi se ne bi zmenili za zadnji njegov dopis prav nič, da ne bi presegal vrhunec nesramne nežna čaj nosti. Če je pa njemu zmanjkalo pameti, — in to dokazuje v polni meri — ga opozorimo mi na njegovo jav-kanje po raznih javnih prostorih ob priliki znane nečedne volivne spletkarije na obč. zboru I. dol. posojilnice, ko je dejal, „da mora žalibože pljuvati v lastno skedo." Nespametno bi bilo torej res od vsakega, kdor bi zameril temu liberalnemu veleumu, če menja za plačo vsak dan svoje misli. Cvenka pa itak nedostaje vedno v njegovem globokem žepu.
b V Drašičih si je zlomila nogo žena posestnika Petrašiča.
b C. kr. sodišče v Metliki vprašamo, če je slavnoistemu znan kak notar tam doli pri Culukafrih, kateri ne bi izvršil strankam po celo leto uknjižb, in če se ne bi smelo imenovati tako ravnanje s tujim imetjem škandalozno in če sme posameznik z denarjem delati, kar hoče!
b Prometa je po „Narodu" I. dol. posojilnica v I četrti. 1904 imela 848991 C 21 vin. Mi znamo tudi za eno posojilnico, ki je imela skoro baš toliko prometa, pri kateri so znašale pa vzdignjene hranilne vloge nič manj nego sedemstotisoč kron. Te so se štele seveda tudi mej promet.
b Skrajni čas je res že bil, da se je odtegnilo upraviteljstvo državne trtnice bivšemu liberalnemu kandidatu g. bstini. Sedaj se vsaj ne bode več agitiralo pri vinogradnikih za liberalizem na državne stroške. Par vprašanj pa še stavimo: a) po čem so bili plačani delavci v trtnici, b) kolika svota je postavljena v račun za vsacega delavca?
b Metliški Konfucij bode izdal v kratkem glediško igro. Naslov ji bode: „Petričovka iz Lokvice ali: Kako ni prišla doslej gorostasna sleparija v javnost." Državno pravdništvo prosimo že naprej, da naj jo dobro prebere in nikar ne zapleni, ker ta žaloigra je res delo posebne vrste in kaže izboren talent pisateljev.
b Jako značilno za metliške odnošaje je, da zna vodstvo I. dol. posojilnice za tu-sodne akte od ,.Hranilnice in posojilnice v Metliki." Povemo naravnost, da bodemo že poskrbeli za to, da se prilično pojasni na pravem kraju zveza mej sila liberalnim ravnateljem I. dol. pos. in namestnikom državnega pravdnika v Metliki in da se poruši to razmerje.
b G. Parmi ni nič kaj všeč, če se tuintam spomnimo njegove politične pesmi. Se bode polagoma že še privadil hujšega. Čem* bi neki veseli vedno le peli, da „za čašo vinca rujnega, pošten kristjan življenje da'."
b Vendar enkrat je prišlo vodstvo in nadzorstvo I. dol. posojilnice do prepričanja, da pove primorano javnosti zadevo 27 tisoč gld. Imenitno je res to pojasnilo! Toda mi pristavimo temu poročilu še nekaj dejstev in povrh tudi nekaj vprašanj, da se stvar še bolj razbistri. Potem pa „naj častiti bralec" — kakor pravi ..Narod" — »posname, kakih političnih lopovov se nam je v vsem političnem življenju otresati." Ravno isto leto, ko je „dne 20. junija 1895 vložila neka stranka pri I. dol. pos. 26.205 gld. 57 kr." se je ustanovila v Metliki rajfajz-novka z namenom, da preskrbi ljudstvu cenejši kredit. Liberalci so se je tako zbali, da so znižali obresti od 7% na 51/, pri iz-posojilih tekom let. Mimogrede omenimo, da se pa še dandanes izposojuje na Hrvatsko po 6%. To menda iz same ljubezni do bližnjega vkljub ogromnemu dobičku, s katerim se baha liberalna gospoda pri posojilnici. Toda k pojasnilu! Čemu torej „ni blagaj-ničar pomotoma vpisal to denarno vlogo v glavno knjigo", ko se po „Narodovem" dopisu „sklepajo računi koncem leta po glavni knjigi?" Jeli sploh mogoče misliti na tako velikanski dobiček v znesku sedemindvajset tisoč gld. nmimo druzega dobička" v razmeri s stanjem posojilnice leta 189+ in leta 1895? Kako naj se imenuje tako nadzorstvo, da se pride na „pomoto šele 23. aprila 1896, ko je hotela stranka vzdigniti obresti?" Kaj pa če stranka ne bi bila več let vzdignila obresti? Čemu se ni pa »navedeni znesek" 27 tisoč gld. ves izročil rezervnemu zakladu in le „deloma" ? To so vprašanja, ki kličejo, četudi po devetih letih, jasnega odgovora. Nas pa presneto malo briga, kako -se je pomota pozneje poravnala, če je sploh to imenovati še „pomoto"! Da! gospoda v odboru in nadzorstvu, le zahtevajte skupno z nami revizijo I. dol. posojilnice, toda ta revizija se mora izvršiti korenito za vsega 30 letnega obstoja posojilnice! Morebiti bode g. Lapajne še
Dalje v prilogi I.
I. Priloga 92. štev. M81ovenoaM dn6 aprila 1W4
1 ožje zapisal, da imajo od te posojilnice največ dobička odborniki in davkarija, da je pa za ljudstvo predraga. S tem bode pa tndi nekoliko morebiti pojašnjeno, zakaj se tako pehajo za odborništvo in tudi ona »smešna bojazen", daje blagajničar, kojega „izvolitev je bila itak sigurna, prepisal 19 deležev, da so mogli vsi navedeni deleži glasovati, kar bi sicer ne bilo." Končno pa ponovno še vprašamo, ker trdi »Narod", da to poslednje blagajničarjevo dejanje ne zadene niti najmanje posojilnico same, ampak le blagajničarja", jeli res vsega kriv, le sedanji blagajničar? cemu ni na občnem zboru ravnatelj I. dol. pos. kot predsednik obč. zbora ugovarjal neveljavnim glasovom? laj mar on kot večleten ravnatelj res tako malo pozna ta denarni zavod? Čemu niso ugovarjali drugi odborniki? Gospoda v odboru in nadzorstvu! kaj ne da bi mi vam storili gotovo veliko krivico, če bi dejali, da ste bili mej seboj sporazumljeni ?
Idrijske novice.
i Javni ihod rudarjev vršil se je pretečeno nedeljo. Draginja zadnjih let napotila je rudarje, prositi, ali kakor se de mokrati izražajo, »zahtevati" zvišanje plače, /■a eno stopinjo naj se vsak rudar pomakne višje; to je nekaka splošna zahteva, ki se je januarja meseca sprejela na javnem ehodu ter poslala potom naše direkcije na poljedelsko ministrstvo. Ker od tam že tri me sece ni odgovora, hotel je ta shod malo po drezati visoko gospodo na Dunaju. Bali so ae kakih izgredov, zato je bilo nekaj ian-darmerije iz okolice zbrane za ta dan. A sklenilo se je po kratki debati, čakati še do 4. maja, potem pa storiti resne korake. Rudar Kavčič, pristaš katoliško-nar. stranke, je nasvetova), naj javni shcd naprosi državna poslanca dr. Ferjančiča in dr. Šusteršiča, naj kaj posredujeta v tej zadevi, a voditelj na ših socialnih demokratov, gospod Kristan, se je izjavil, da rudarji ne potrebujejo kakega posredovanja; ako so edini v zahtevah, bodo sami bitko izvojevali. Večina je sprejela predlog in se izrekla, da 4. maja na drugem javnem shodu odločno nastopi ter napravi manilestaoijo, kakršne Idrija še ni videla. V čem bode ta nastop, večini rudarjev ni še znano.
i Nadvojvoda Josip Ferdinand pripeljal se je v četrtek ob 1. uri iz Žirov v Idrijo. Zanima ga naš rudnik, katerega si hoče v par urah ogledati. Cesarja Josipa rov je bil okusno okrašen; tu se je preoblekel v jamsko obleko in si ogledal pod zemljo različna dela in upravo pod zemljo. Od tam se poda v topilnico, kjer se žge ruda in prideluje živo srebro in cinober.
i Ved častnikov je prijezdarilo v četrtek dopoldne v naše mesto. Ljudje so menili, da je to ožje spremstvo nadvojvodovo. A bili so le na vaji za jahanje mladi častniki, ki imajo sploh na spomlad večje vaje, da se utrdilo tudi na konju, četudi služijo pri pešpolku.
i »Ljudska Sola v našem mestu je
dobila tople zagovornike v naših klerikalcih«, poroča socialnodemokraški »Naprej«. »Pravijo, da so vseh neuspehov na ti šoli krivi starši, ki so zanikrni in ki se ne brigajo za napredek svojih otrok. Da bi se pa naša »k. k. Werksschule« kaj modernizirala, o tem seveda tudi premodri dopisnik »Slovenca« iz Idrije neče nič slišati, kajti šolniki (najbržeje kaki cerkovniki!) trde : da novodobna ljudska šola baš zaradi tega, ker je »moderna«, ni sposobna pripravljati učencev za vstop v srednje šole«. Počasi, Kristan, opredelimo nekoliko! 1. Napak na naši ljudski šoli ne odobravamo, ampak smo jih prvi javno grajali. »Naprej« bo najboljše in najzanesljiveje poročal, ako poseže v ta namen po nekdanjem »Slov. Listu«, tudi v »Slovencu« je zbranega dokaj gradiva. Celo v deželnem zboru je govoril dekan kot poslanec o razmerah na naši ljudski šoli. V raznih listih najdete o tem poročila z zanesljivimi, tudi statističnimi podatki. Pa kakor smo vedno odkrito grajali napake na šoli, prav tako odkrito obsojamo neutemeljene napade na šolo. O slabem uči-teljstvu pisati brez dokazil, ni lepo. 2. Da bi bili vseh neuspehov krivi stariši, nismo nikdar pisali, to je zlobno podtikanje. Pač pa poudarjamo še enkrat, da starši mnogokrat sami zakrivijo nepovoljen napredek svojih otrok. 3. Da smo nasprotniki »moderniziranju« šole?! Ta je pa lepa! V javnosti smo povzdignili svoj glas že večkrat, naj se razmere uredč, — sedaj pa pride »Naprej« in vpije, da amo nasprotniki »moderniziranja«. Seveda proti takemu moderniziranju smo pa, ka-koršno si domišljuje Kristan. Nič drugega tega moža tako ne peče, kakor krščanski nauk. Klerikalcem všeč šola bi bila le taka, kjer bi se po »Naprej u« vrstilo: »veronauk, krščanski nauk, molitev, klečanje, veronauk, krščanski nauk . . .« To so prazne fraze, primerne Bamo za farbanje. Gospod Kristan, poglejte vendar enkrat v kak šolski red ali urnik, da vidite, koliko ur je določenih za
veronauk. Na 20 ur in čez prideta 2 celi uri veronauka. Bodite pa uverjeni, da teh | vi ne boste odpravili. 4. Ko se je sklepalo, ali naj se pri nas napravi pripravljavni tečaj za realko, so povdarjali izključno naprednjaki, da je tečaj potreben, ker ljudske šole namen ni pripravljati in usposobiti za srednje šole. Potemtakem bi bil »ober mežnar« Dragotin Lapajne, »mežnarji« pa mežje, ki so glasovali za ta tečaj: Vsa liberalna inteligenca in napredno meščanstvo z Rinaldotom vred. Čudni cerkovniki I
i Pri vojaškem naboru v Idriji so letos mnogo mladeničev potrdili. Idrija sama bo dala 28 vojaških novincev. Katol. delavska družba bo izgubila par zelo vnetih, v društvu delavnih mladeničev.
i Županstvo na Vojskem je pro
silo, da bi cestni odbor blagovolil dati kako podporo za vidrievanje ceste iz Idrije na Vojsko. Ce je kje splob potreba podpore, je je gotovo potrebna cesta na Vojsko. Ce se pozimi, ki traja vedno devet mesecev, ne kida snega, poletu pa vedno ne trebi kanalov, je ustavljen ves promet Cesto iz Idrije na Vojsko tudi zelo rabi ud cestnega odbora, ki največ eraričnega lesa pokupi in vse spelje po omenjeni cesti. Človek bi mislil, podpora se ne more in ne sme od reči, če se hoče delati pravično. Cestni odbor idrijski z dne 2. sušca 1904, št. 6, pa odgovarja, da glasom sklepa ni bil v stanu ugoditi prošnji iz ozira na primanjkljaj v blagajni. Letos se hočejo še zvišati doklade in do letos jih je bilo 10%. Kam je pa šel denar, če se še za najbolj Dotrebno cesto ni dalo nobene podpore ? Občina na Vojskem je plačala ie do letos letnih 200 kron cestnih doklad, letos ji kaže še ved — pravično bi pa bilo, da bi se od te cbčine do-
klade niti pobirati ne smele, če se ji ne sme dati nobene podpore. Cestni odborniki ! Le kadar ne boste od nas pobirali doklad, takrat ne bnmo imeli pravice do podpor ; če pa plačujemo doklade, smemo tudi vprašati, koga se je podpiralo z našim denarjem !
Novice iz Kranja.
nj Društvo »Kranj" je imelo preteklo soboto in nedeljo zopet dva lepa, častna večera. Ponavljala se je narodna igra Fin-žgarjeva »Divji lovec." Igra sama ima polno lepih prizorov in je tudi zel6 ugajala, baj je pa za nas Gorenjce kakor ustvarjena. Vrši se na Gorenjskem 1. 1848. In da smo bili res na lepem Gorenjskem, to se je videlo iz vsega: zadnje dejanje, na Zelenici, nas je v duhu za nekaj časa prestavilo na naše divne planine, kjer veselo prepevajo pastirji (in naš Jurček je bil pravi izraz veselega pastirčka) in se potikajo divji lovci. Občudovali smo prekrasno narodno nošo, v kateri so nastopile naše igravke in igravci, res, škoda, da je skoro popolnoma izginila izmed ljudstva. Za nekaj ur so nam bili ti lepi časi, ko so ponosni Gorenjci in brhke Gorenjke še sploh nosile svojo narodno nošo, oživeli na odru. Vrhutega so igravci govorili v narečju; vsa prireditev je duhtela res planinski zrak. In obakrat lepe narodne melodije, ki jih je tako izborno igral orkester pod vodstvom č. g. kapelana Hy-baška! Vse se je združilo v popolen uspeh. In igravci so se tudi pošteno potrudili, da bi ustvarili lepe vloge: brez pretiravanja, mirno — čuteče je igrala Majda, naravnost izvrsten v svoji težki vlogi bil oče Rihtar, ki ima že staro prakso in ki ga želimo videti še večkrat na gled. odru; nekoliko preresen, a sicer čvrst je bil glavni junak igre, Janez; odločen talent je pokazal intrigant Gašper; vse pa je zabaval Tonček, ki si ga boljšega nismo mogli želeti. Tudi njegova maska je bila izborna, a čez vse njegov^ humor. Da je bilo pred kovačnico tako živahno, je mnogo pripomogel s svojimi šaljivim nastopom Kovač, pa tudi mati Kovačica so bili energični.
Preobširno bi bilo, ako bi hoteli opisavati vse posameznosti in ocenjati vsacega igravca posebe, le to naj pripomnimo, da je v tretjem dejanju bil jako dober tudi Jež, v četrtem po lovci, zlasti Tine; originalen po maski in nastopu je bil godec s klarinetom, v stari, a krasni narodni obleki. Da je bil »mož postave" čisto na svojem mestu, se razume, saj je tudi postava zato. Pevske točke so bile jako lepe, zlasti pa dekliške. — Sploh se sliši le pohvala o vsej uprizoritvi. Splošno se je opazilo, da so bile vse maske izvrstne. Kulise, nalašč prirejene za igro, so jako lepe. Za mlado društvo, ki je v prvem letu svojega obstoja zmoglo tako lepo, a tudi težko igro, je to najboljši dokaz, da pojde še naprej, še do višjih ciljev.
nj Javno predavanje priredi društvo »Kranj« v nedeljo ob pol osmih zvečer na „Novi pošti". Predmet: J a p o n c i, dežela in prtbivavci. 50 slik projicira aparat. Ker bo predavanje javno, je pristop \ sakemu, ki ga zanima predmet, prost.
nj Deset gadov skupaj je ujel v Starem drevoredu neki dijak. Mogoče, da se bo to še komu posrečilo, ker se sedaj parijo in se ob tem zvijejo v velikem številu v grozen klopčič, iz katerega gledajo le glave.
nj Brezžični brzojav Iz Kranja na C fišče so se delali ta teden poskuBi z brezžičnim brzojavom, ki so Be izvrstno obnesli. E ektrična iskra, ki je počila v aparatih v Kranju, je provzročila vsakokrat zvonenje na Ct.fi šču. Poleg krasnega razgleda, kakor jih je malo na daleč okrog, smo imeli na gori še ta vžitek, da smo lahko opazovali najnovejšo pridobitev znanstvenega sveta. Poskusi se bodo čez nekaj časa nadaljevali in bomo že pravočasno nanje opozorili.
nj Utonila je v Savi v torek neka perica pri pranju. To je nesrečen slučaj, ki pa ob enem sila žalostno osvetljuje občinsko upravo mesta Kranja. Do zadnjega časa so prali perilo nad Majdičevim mlinom ob vodo-toču. Sedaj se je pa šele, ko se je pojavil legar, spomnil naš slavni zdravstveni referent, da bi bacili vendarle utegnili po vodnjaku zanesti kako bolezen. V zadnjih dneh je pa Sava narasla in ker je naše perišče brez vsake varnostne priprave, kakor bi bili v zadnji vasi, se je lahko zgodila nesreča. Lepe razmere to! Pred volitvami koš obljub, po volitvah pa »knof"! Doklej si bo še dalo naše meščanstvo sipati pesek v oči?!
nj Čudno jo postopal neki policaj, ki je vklenil meni nič tebi nič dijaka in ga gnal na rotovž, pa si je na glavnem trgu vse premislil. Fant mu ni vedel povedati imen par otrok, ki so na Škrilovcu »fucali", zato ga je hotel „panati". Ali že rodi v zadnjih slučajih »Gorenjčevo" hujskanje zoper gimnazijo žalostne sadove? Ciril, Ciril, če nisi dovršil študij na univerzi, tega naša gimnazija ni kriva! Zakaj jo torej biješ?
nj Javna varnost v Kranju kar izginja. Zadnji teden je v petek zvečer napadla tolpa neodvisnih postopačev, oborožena s koli, par dijakov, ki so se sprehajali po Pungrtu popolnoma mirno in ranila enega izmed njih precej nevarno. Policajev ni bilo nobenega blizu. Kdo bo pa, menda po Pir-čevem naročilu, pobiral denar za »Olepševalno društvo", ki letos še ni imelo občnega zbora in ni izvolilo odbora?
nj Pobožne liberalke, to je najnovejši cvet na smrdečem »Gorenjčevem" vrtu. Kaj briga Kohna, ki mu vendar smrdi vse, kar je krščansko — cerkev? Naj gre vendar v svoj tcmpel! Sicer pa čujemo, da se bodo oglasile iste pobožne liberalke, seveda s polnimi imeni, v prihodnjem »Gorenjcu" in izjavile, da se strinjajo z vsemi bogoskrunskimi norčijami, ki jih bruha iz sebe kloaka! Kedar bomo vedeli, kdo da so, potem govorimo dalje. Z Židi pa kot strogi antisemitje niti nc govorimo!
nj Joža Novak, ki so mu razstrelili vse upe klerikalni torpedi, ne more spati. Zato je prilezel zadnji pondeljek do svojega mojstra, slavnega Farbarja, že na vse zgodaj. Upajmo, da mu je dal ta prašek za mirno spanje in da bo strti kandidat v bodoče, kakor pred svojo kandidaturo, jo lahko vlekel vsaj do devetih.
Loške novice.
1 Pokopali smo v četrtek zjutraj (21. t. m.) časutega gospoda Karola Lapajne-ta. Petnajst duhovnih sobratov in mnego meščanov iz boljših rodbin ter sorodnikov ga je spremilo na zadnji poti. Pogreb je vodil č. g. dekan starokški. Rajni je bil rojen v Kranju 21. oktobra 1844 in posvečen v duhovnika 23. oktobra 1867. Služboval je najprej kot subsidijarij v Studeuem na Notranjskem, odkoder je prišel v Trnovo v Ljubljani za kaplana, župnik je bil v Zlatem polju. Bolezen, božjast, kateri je bil že od mladega podvržen, ga je prisilila v začasni pokoj v Skofjo Loko. Pa okrepil se je in nastopil župniško službo v Vavti vaBi na Dolenjskem. Ljudstvo ondi ga je jako ljubilo. Zopet ee mu je poslabšalo in za stalno je prišel vnovič v Loko, kjer je preživel zadnja leta. Bil je blag značaj, drag vsakemu, kdor je imel priliko z njim občevati. Skoro vsak dan smo ga videli na izprehodu, kjer ga je spremljala ljubeča sestra, da bi mu bila v pomoč, če bi ga prijela bolezen. Blagi mož, počivaj v miru !
1 Štrajk pod Kamnitnikom je končan. Delavoi niso ničesar dosegli. Kamna je menda že za več tednov naprej obsekanega, tako da podjetništvo prav nič ne bi trpelo, če tudi bi nekaj dni delo počivalo. — Hudo,
če delavstvo ni organizirano in nima nikjer zajemati denarja za uspešen odpor !
1 Liberalci so po zadnjih volitvah precej potihnili. Sklonjenih glav, upognjenih tilnikov hodijo po svojih opravilih. Vest jih malo peče.
1 Prostor za znamenje lurškc Matere božje prirejajo te dni pod stopnicami nunske cerkve. Sedanja širina dolbine se nam zdi odločno preozka. In pa tudi to ne bo lepo, če bo odprtina segala prav do tal, kot sedaj kaže. — Naj se še kdo povpraša !
1 Jetniški prostori škofjeloškega c. kr. okrajnega sodišča so bili prazni letošnje velikonočne praznike, in sicer od 5. ure zvečer v soboto 2. aprila pa do pol 9. ure zjutraj v torek 5. aprila. Redek slučaj, posebno še, če pripomnimo, da je na stotine delavcev uslužbenih pri kamnolomu v Kam-nitniku.
Iz cerkniške okolice.
c Visoka starost. Dne 14. t. m. je
umrl Janez Mihevc, vulgo Kunder, v Cerknici, star 92 let, Isti dan je ravno tam umrla Neža Zrimšek v starosti 86 let.
o Uradnik, ki je obenem zastopnik neke zavarovalnice, kmetu, ki se je prišel odglasit: »Kaj, v t. . ško zavarovalnico se bote sedaj zapisali? Saj vam ne bo imela s čim plačati, če boste pogoreli, ker bo »fa-lirala«. — »Veste, kaj Vam pa jaz povem : Kjer je zima, tam je led; kjer so čebele, tam je mod. Kjer so f.. ji, tam so pa d'narji.«
c Predstava Marijine družbe v Planini bo je tudi drugič vrlo obnesla. Obžalujemo le premalo zavednost Planincev, ki že itak majhne sobe niso napolnili. Nekaj posebnega je veseloigra »Marta«. Naj bi kmalu poBtala skupna last slovenskih odrov.
c Postiti so so začeli naši liberaloi. Pravijo, da so veliki teden po vsej Cerknici iskali mleka, pa ga niao dobili. Kdo jim bo verjel? Reveži morajo zopet v petek meso jesti.
Opazovalnica
/.	Strelni bombaž
//.	Vžigalec
III.	Eleittrična žica
IV.	Električna baterija
A.	Opazovalna mina
B.	Elektromelianična mina
C.	Okrogla opaz. mina
D.	Mina na dnu
E.	Srčna mina
c Mlekarna v Cerknici izredno uspeva. Vsak dan se odpošlje nad 700 litrov v Reko in Trst. Ljudi pa nihče ne sili, naj dajejo mleko v mlekarno, slasti duhovniki ne, kakor kvasi »Narod«, ker imajo preveč drugega posla, ampak ljudje sami spoznajo, da je bolje koncem meseca dobiti lepo svoto de narjB, kakor pa metati mleko — domačim živalim. Pozivljemo, naj se tisti javno oglasi, kdor je bil kdaj siljen.
o Posnemajte! G. Frančišek Premrov v Martinjaku je kupil na neki tirolski raz stavi kravo simentalskega plemena za 800 K, da si »boljša domače pleme.
Jeseniške novice.
j Iskra železničnega stroja je minuli pondeljek zažgala nekaj grmovja in trave nad Grobljami. Škode ni nobene.
j Sličice iz štrajka na Javorniku.
Blamiral se je župan na Koroški Beli. Prišel je k zborovanju stavkujočega delavstva, ki se je vršilo po § 2, da bi poslušal, kaj se bo ondi govorilo. Pa ni ostal dolgo zraven. Reklo se mu je, da ima on pač pravico pregledati, če imajo vsi navzoči pristopnice k shodu, da se pa toliko časa ne sme govoriti, dokler je on zraven. Moral se je, seveda nerad, odstraniti. Izgovarjal se je imenitno, češ, da so mu žandarji rekli, naj gre puslušat. — Z vinom je hotel zadušiti štrajk g. Pongrac. Članek, ki ga je prinesel v torek „Slovenec" o stavki, je polil z vinom. Smešno ! — Lažnjiv list je „Slovenec", tako so rekli g. Lukman delavcem. Zakaj ? Zato ker je v torek resnico poročal o vzrokih stavke. — „Pomislite, kaj sem že storil starejšim delavcem pred vami!" S temi besedami je hotel Lukman delavce potolažiti. Starejši delavci pa pravijo, da se jim je pač že marsikaj obljubilo, pa ne izpolnilo. — Kako je še hotel Lukman štrajk zadušiti ? Rekel je delavcem: „Jaz sem gospodar in meni ne boste vi ukazovali." No, tega nihče ne taji, da je on gospodar. Iz tega pa še ne sledi, da bi morali biti delavci njegovi sužnji. — Čegavo delo je štrajk? Štefetovo in Gostinčarjevo. To pametno so uganili naši liberalci. To so kunštni!
j Stavka preti izbruhniti tudi na Savi. Delavci so vedno bolj razburjeni. Sedaj skladajo podporo za stavkujoče tovariše na javorniku. Direkcija je hotela zabraniti skladanje. Toda te pravice nima, zato se delavci tudi ne bodo ozirali na to prepoved.
j Stari „lutrš" tempelj, Rabičevo hišo na Savi, so začeli podirati. Na novi tempelj pa stavijo sedaj streho. To v bog ve kakem slogu sezidano novo poslopje brez strehe je moralo s svojo čudno obliko vsakemu vzbuditi smeh. No, tudi s streho ne bo nobenemu imponiralo.
j Hišo žalostnega spomina, kjer se je zadušila meseca novembra preteklega leta nesrečna Koširjeva družina, so ta teden podrli. Na istem mestu zgradi tovarna večje poslopje za svoje uradnike.
j Zobozdravnik dr. Bretl zdravi na Jesenicah v hiši g. Schreya. Prav. Na Jesenicah smo v nekaterih stvareh dobro preskrbljeni ; mnogih, ki bi bile zelo potrebne, pa ni, n. pr. lekarne.
j Rudnik pri sv. Križu nad Jesenicami bo tovarna opustila, ker je ruda pošla. Mej ljudstvom je razširjena pravljica, da se bo takrat, ko bo samo še šest rudokopov v rudniku, prišlo do čistega zlata. Morda je pa le tam kje globoko v zemlji skrit zlat škratelj.
podmorske mine.
(Glej sliko na tretji strani.)
Rusi in Japonci se poslužujejo v sedanji vojski min, katere polagajo pod vodo, da bi sovražna ladja zadela vanje in se razletela. To je eno najhujših orožij v morskih vojskah. Iznenada poči pod ladjo. Tu je zastonj vsaka opreznost, ako kapitan natančno ne ve, kje je mina položena. Kajti na površini morja se nič ne pozna, kje je skrita nevarnost.
Japonska je z minami zavarovala Nagasaki in druga svoja pristanišča. Zato se vladivostoško rusko brodovje boji približati se tem pristaniščem, ker Rusi ne vedo, kje preže nanje ti strašni sovražniki. Tudi Port Artur je obdan od celega pasu takih min. Nekaj so jih položili Rusi, da bi se vsedle nanje japonske ladje. Nekaj pa so jih Japonci nastavili, da bi se Rusi pogubili. Tako je nevarnost za obe strani: ker Rusi ne vedo za japonske mine, Japonci pa ne za ruske.
Gotovo ustrežemo našim čitateljem, če jim danes priobčimo podobo, katera nam kaže, kako so narejene te mine in kako se nastavljajo.
Mine so narejene iz železa, so votle ter imajo različne oblike. Nabasane so z razstrelivom, največkrat s strelnim bombažem. Polagajo jih pred pristanišča in sicer nekatere višje, druge nižje, tako, da mora ladja zadeti ob eno ali več min, ako pri-pluje na tisti kraj.
Razstrele se te mine na dva načina: Ali se razpočijo same, kadar zadene ladja ob nje, ali pa jih užge opazovavec s suhega, kadar vidi, da je ladja nad njimi.
Ta drugi način nam kaže zgornji del naše podobe. Mine so pritrjene na morskem dnu in segajo z glavami navzgor. Od vsake mine vodita dve žici, ki sta zvezani v en kabelj, na suho. Opazovavec gleda skozi daljnogled na sovražne ladje. Pred seboj ima morski zemljevid, na katerem ima zaznamovana mesta, kjer stoje mine. Ko pride ugodni trenutek, pritisne le na gumb, električni tok se sklene, mine se sprožijo in razrušijo ladjo.
Spodnja slika nam kaže, kako so te mine znotraj sestavljene. Ko se sklene električni tok, preskoči iskra, katera vname razstrelivo. Taka mina je opazovalna m i n a A, ki nima v sebi baterije, ker je ta na suhem.
Ta zistem se da seveda porabiti le tedaj, kadar je mogoče opazovati sovražne ladje. V temi ali v megli seveda opazovavec ne more tako natančno razločevati ladij in razdalj. Zato pa polagajo tudi take mine, ki se same vnamejo, kadar ladja zadene ob nje. Taka je elektromehanična mina B. Tudi ta se vname z elektriko. Ko zadene ladja ob njo, se začne gibati v njej živo srebro. To gibanje zveže električni tok, ki prihaja iz električne baterije IV.
Slednjič imamo še srčne mine E, ki se tudi razlete vsled udarca, a ne po elektriki, ampak kemičnim potom. Steklena cev je napolnjena z žvepleno kislino. Ko trči ladja ob mino, se steklo razbije,in ž veplena kislina se razlije na klorovo-kisli kali. S tem se vžge strelno živo srebro in ob njem se razleti vse nabasano razstreljivo.
Učinek take eksplozije v vodi je strahovit. Mina zažene z velikansko silo kvišku steber vode, kateri s strašno močjo raznese ladjo.
Velika stavka železničarjev.
še vedno traja. Okolu 70 000 mož stavka. Boj cgrakih železničarjev je pravičen, ker so imeli doslej vse polno dolžnostij, pravic pa nobenih, ker jim uprava državnih železnic ni hotela dati niti službene pragmatike, ka kršno že imajo železničarji v Avstriji. Na naših kolodvorih stoji vae polao blaga, ki je namenjeno na Reko in v ogrske kraje. Samo nekaj vlakov vozi s pomočjo železniškega polka.
Hrvaški železniški uradniki zahtevajo, da se v službeno psragoaatiko sprejme določba, po kateri se po gotovem službenem času lahko prestavijo na ogrske postaje.
Vlada je sklenila v slučaju, da štrajk dalje časa traja najbrže že z današnjim dnem, vse one uradnike, ki so še rezervisti, poklicati v službo pod vojaško pokorščino. S tako doLčbo je tudi italijanska vlada o času velikega železniškega štrajka v Italiji poklicala svoje uradnike v službo. Takih že iezničarjev je na Ogrskem okoli 11.000.
Na odbor štrajkovcev je došlo včeraj nad 450 brzojavk iz province, v katerih se štrajkovce poziva k u z -t r a j n o s t i.
Uradno se poroča, da ao cene živilom v Budimpešti, posebno v nadrobni trgovini, zelo poskočile. Akoravno je cena klavne ži-vine padla pri meterskem centu za 2 K, ie vendar meso poskočilo za 16 h pri kilo gramu. Mleko se je podražilo za 20 h pri enem litru, tudi cene jajc in maBla so se zelo p višale. Perutnina se je pri paru po« dražila za 40 h. Mleka, jajec in masla zelo primanjkuje. Ravno taka je s sočivjenn. Radi preskrbe živeža za Budimpešto se je sklenilo pripraviti s pomočjo železniškega polka več tovornih vlakov, ki naj bi preskr bovali mesto z živežem Namerava se tudi pripraviti vlak, ki bi vozil premog Salgo-Tarjan. Če bi se pa to ne moglo zgoditi, pripravljena je vlada tovarnam prepustiti premog iz svoje zaloge, da se delo ne ustavi.
Iz Temešvara se poroča, da provzroča hranjenje živali, nahajajočih se na vlakih, katere so vodili štrajkovci, mnogo težkoč. V Velikem Becskereku so morali zaklati 30 000 perutnine. V Weršecu stoje 3 vozovi, v Ciebeli 2200 pitanih prašičev, v TemejS-varu 300 prašičev in 150 pitanih volov. Če štrajk še dalje traja, bo hranjenje teh živali nemogoče.
Stavkujočim je darovalo mnogo trgov cev, špediterjev in uradnikov mnogo živil. Budimpeštanski državni uradniki pa bo darovali 1500 K.
Poštna in brzojavna direkcija v Budimpešti je sklenila upeljati pošto z vozovivoeli deželi.
V dobro poučenih političnih krogih se trdi, da namerava po končanem štrajku o d stopiti predsednik državnih železnic J u-1 i j L u d v i g h. Zi naslednika se določa posl. Ladislav B S r 5 s.
Trgovska in obrtna zbornica v Reki je opozorila trgovsko ministrstvo na nevaren
položaj in zahteva, da se prisili južno železnico, da s svojim osobjem dopolni zvezo z reškim kolodvorom.
Proga južne železnice Sopronj - Budimpešta je edina proga, kjer se ne štrajka iu sa sedaj zelo močno uporablja.
Dobili smo o stavki še naslednja poročila:
Budimpešta, 22 aprils. V novi spomenici so uradniki svoje zahteve nekoliko zmanjšali. Dočim bi po vladnem predlogu imeli uradniki najmanj 1400 K plače ter so ti zahtevali najmanj 1800 K, zadovo ljijo se sedaj s 1600 K. Vlada je določila za zboljšanje plač 6 643 000 K. Po uradniških želiah bi se pa pa znesek povišal še za 3 784 000 K. Isto toliko bi se približno potrebovalo za zboljšanje plač drugih uslužbencev. Spomenico so stavkujoči tekom do poldneva izročili ministrskemu zastopniku. Tudi zahtevajo, da stopi vse to že s prvim majem v veljavo, ter se to ne računa za avanzement. Tudi se zahteva izsprem^mba disciplinarnih in pokojninskih predpisov. — Poduradnikom in uslužbencem se mora ka kor uradnikom odpovedati eno leto poproje službo, predno se jih odpusti.
Budimpešta, 23.aprila. Včeraj se je vršila konferenca ravnateljstva državnih železnic. Udeležil sa je je tudi trg. minister. — Iz province je došlo včeraj štrajkujočim 10.000 K podpore. Odbor stavkuioflih izjavlja, da bo konec štrajka odvisen le od sklepa generalnega zborovanja stavkujočih. Stavku joSi hočejo, da se jim takoj ugodi. Čuje se, da je poslanec Vo?os, ki je posredoval za vlado, ustavil svoja posredovanja. Vlada namerava uvesti tudi avtomobilne vožnje in upa, da bodo stavkujoči prišii k delu ako dokaže, da tudi brez njih opravi. To dokazati, se ji pa težko posreči. V kratkem bo zmanjkalo po Ogrskem premoga.
Budimpešta, 22. aprila. Poskusi s pomožnimi vlakovi so jako žalostni. Ž e -lezniška proga je na mnogih mestih poškodovana, na nekaterih krajih popolnoma raz d r t a. 15 kilometrov od Budimpešta je skočil s tira neki pomožni vlak. Od Raaba na prej sploh več ne morejo voziti, ker tir ni varen. Osebni vlak, ki je vozil pod vodstvom železničarskega polka včeraj ob 9. uri 45 m. iz Budimpešte, je moral obstati v Rikos Pa lota, ker je stroj odpovedal službo. Morali so iz Budimpešte pripeljati drug stroj. Pri postaji Tapio Gjrorgje je tudi skočil iz tira nek vlak. — Avstrijska državna železnica je prišla ogrski državni železnici na pomoč ter je včeraj z Dunaja odposlala tri vlake. Naval občinstva je bil velikansk. Včeraj jo prišlo v Budimpešto 141 pijonirjev.
Budimpešta, 22. aprila. Vlada na merava, ako ne bo hitro konec štrajka, na etopiti s silo proti stavkujočim uradnikom, ki se tudi udeležujejo stavke in proglasiti nekako malo obsedno stanje. Hon-vedni minister Nyiri jo bi! radi vpoklicanja rezerv pod orožje že pri cesarju.
Budimpešta, 23 apriia. Na postaji pri mali vasi Kiraly Ilisza stoji že tri dni esebni vlak s 300, večinoma revnimi potniki, ki ne morejo naprej in morajo pre nočevati v železniških vozovih. Pri Neutn so ljudje neki vlak, ki je obstal na prog;, oropali.
Budimpešta, 22. aprila. In sedaj namerava vlada zelezniški polk pomnožiti in vseh 12 stotnij hitro poslati na Ogrsko. Ako ne bo konec štrajka, tedaj najprej skliče rezerve tega polka in potem še-le tudi druge vojaške rezerve, da železničarje, ki so še rezervniki, pod pritiskom vojaške discipline prisili k delu.
Budimpešta, 23. aprila. Mestnemu vodovodu nedostaje premoga. Trgovski minister je izjavil, da za dobo stavke ne more privatnim podjetjem dati prav nič premoga. Z južno železnico se danes pripelje v Budimpešto nekaj sto voz premoga. Vse delavstvo simpatizira s stavku-jočimi.
Budimpešta, 22. aprila. Stavkujoči so popustili od svoje zahteve, da morajo biti sedanji ravnatelji drž. železnice odpuščeni.
Stavka na Hrvaškem.
(Izvirno poročilo.)
Iz Zagreba, 22. aprila.
Nenavaden prizor daje nam zdaj kolo dvor državnih železnic v Zagrebu. Okoli te velike zgradbo in tudi v samem poslopju vlada največji mir Po hodnikih je videti le včasi kakšnega železničarja, tudi restavracija je opustela. Na železniških tirih pa stoje celi vlaki osobnih in tovornih vozov, kakor so prispeli na dan stavke. Nobeden se jih od tega dne ni dotaknil, niti se ni prispelo blago iz njih iztovorilo. V celem kraju drž. kolo dvora je zdaj zares prav idilični mir, ker ga ne moti niti ropot vozov, niti žvižganje že lezničnega stroja. Le dvakrat na dan prihaja z južnega kolodvora semkaj kratek vlak, ki prevaža pošto, ker je na drž. kolodvoru glavna pošta. To je zdaj ves in edini pro met na tem kolodvoru, dočim juž. železnica vozi po navadi, dasi se je včeraj raznesel glas, da bode tudi ona ustavila promet, kar pa ni res.
Eiak mir, kakor na drl. kolodvoru, vlada tudi v veliki strojarnici sa železnioo, kjer so delavci ustavili delo precej drugi dan po stavki železničarjev. A ravno tako se ne uraduje v prometni zgradbi, kjer so vse pisarne zaprte. Novi vodja zagrebške prometne direkcije, Garibaldi Pulszky, ki je prišel semkaj mest) zloglasnega Leitnerja, se more zdaj lahko malo odmoriti, da bode mogel potem tembolj intenzivno delati. Če bo njegovo delo le kaj več vredno za ob činstvo in za železničarje, katere je Leitner grdo tlačil.
Zigreb do zdaj še ni mnogo trpel vsled stavke, če odvzamemo trgovce in gostilničarje. Hrana se ni podražila, ker Zagreb še ni tako vulik, da bi se morala voziti hrana od daleč. Sioer pa je ostal Zagreb v zvezi vsaj po južni železnici, po kateri dobiva zdaj vse potrebne stvari. Huje je trgovcem po malih medtih. kjer niso z robo preskrbljeni z« dlje časa To pa je skoro po celi Hrvaški, ker vozi zdaj le južna železnica od Zidanega mosta do Siska in ona od Barča do Pakraca in še neke orivatno železnice, kakor ona iz Zagreba v Samobor.
Najhujši udarec je ta sttvka seveda za Budimpešto in Reko, in Mad|ari si morejo zdaj lahko predstaviti, kako bi bilo, ko bi sa izpolnilo, kar je še nedavno predlagal v hrvaškem saboru poslanec Tuškan, da bi mogli Hrvati nekega dne zapreti Madjarom pot do Reka. Nam se zdi, da današnje politične okolnosti na Ogrskem in Hrvaškem na vse tako kažejo, da se bode moralo to tudi zares zgoditi, če se bode hotela Hrvaška sploh vzdržati.
Danes so tukajSuji železničarji in železniški uradniki poslali v Badimpešti zbranim stavkujočim iz Hrvaške znatno svoto, katero so zbrali mad seboj, ker so iz Budim pešte proaiii za pomoč. Nabiranje se še nadaljuje.
Ogrsko-hrvaški državni zbor o štrajku
V držajnom zboru jo govoril poslanec Batthyani o železničarskem štrajku ter je izjavil, da vlada mora brezpogojno napraviti red, ali im«« tudi dolžnost, da izpolni opravičene zahteve železniških uslužbencev. Ministrski predsodnik Tisza obžaluie, da se vprašanje štrajka izrablja v agitacijske svrhe. Vlada bo postopala v zavesti svoje moči, a državnega blagostanja ne more zanemariti. To so anarhistični pojavi. Obžaluje, da zbor ni edin, da štrajkovcev ne opozori na nedopustnost njihovega ravnanja. Vlada se ne bo maščevala, ali krivci, naj bodo visoki ali nizki, bodo brci dvo]be kaznovani. Zdaj še ni čas govoriti o kami. Isjavil je, da ee bodo tuje moči vzele v službo. To je povedal, da bodo štraikovci vedeli, da takrat zanje ni več potniloščenja. kadar eto-pijo tuje moči v službo. — Med njegovim govorom je obstrukcija ostro protestirala. — Potem je govori! poslanec L e n g h y e 1, ki je ostro napadal vlado in izjavil, da so železničarji tako ogorčeni, da bodo tudi eventuelno z d i n a m i t o m razrušili železniške mostove. Potem je zbornica zaključila debato o želez ničarskem štrajku in prešla na dnevni rod. Vs prejeta je bila predloga glede reguliranja plač komitatnih uradnikov v tretjem branju.
Rusko-japonska vojska.
Mobilizacija.
Pretekli teden ni bilo posebnih vesti z bojišča. Na bojišču ni bilo velikih dogodkov, ki se na suhem še-le pripravljajo. Sovražnika sta drug od druzega še zelo oddaljena. Počasnost japonskega prodiranja jako neugodno vpliva na one, ki so od malih Japoncev pričakovali vse drugače hitrosti. Mi smo že takrat povdarjali, da ni verjeti angleškim poročilom, ker leta 1894 so Japonci v vojski s Kitajci rabili za mobilizacijo 75.000 mož osem mesecev. Prva v Gensanu meseca februarja izkrcana armada ni mogla tako hitro priti v bližino ruskega levega krila, kakor je bil njen namen, ker radi velikanskega snega ni mogla prekoračiti gora. Mnogo pa imajo Japonci tudi starih generalov, ki nič samostojno ne mislijo in vedno čakajo, da jim za dalnja pomikanja pride povelje iz mikadovega oddaljenega tabora. To je ena najbolj kočljivih točk, takozvana „coklja" japonske vojne uprave. Radi nedo-statnih železnic, ki imajo večinoma samo en tir, so Japonci mogli počasi mobilizirati drugo armado in o tretji armadi se niti ne ve, ako je sploh že zapustila Japonsko. Rusi so vse drugače živahni in so v 72 dneh mobilizirali v Mandžuriji 250.000 mož. Ruski poveljnik Kuropatkin je pred dvema dnevoma dovolil tujim dop snikom, da se smejo podati k prvim oddelkom ruske armade, kar je smatrati za dokaz, da so Rusi svojo mobilizacijo v glavnih oddelkih dogotovili. Načrti novega poveljnika ruskega vzhodno-azijskega brodovja
Petrograd, 22. aprila. Admifal Skrydlov ne odpotuje takoj na bojišče. V
Dalje v prilogi I.
11. Priloga 92. štev. Slovenca" dn6 23. aprila 1904.
Petrogradu se bodo še preje vršila posvetovanja višjih častnikov, katerih se udeleži tudi Skrydlov. Tudi se bo vršil pod carjevim predsedstvom vojni svet. Ko bo vse to končano, odpotuje admiral Skrydlov v Se bastopoL, da uredi svoje zasebne zadeve. Od tod šele odpotuje čez Harkov in Tula na bojišče.
Petrograd, 22. aprila. V Petrogradu se misli, da bo Skrydlov, ker pred odhodom na bojišče še odpotuje v Sebasto-pol, odplul s črnomorskim brodovjem na vzhod. Nekateri so mnenja, da se to zgodi s privoljenjem Angleške. Časopis »Rus" po vdarja, kako izvrstne so razmere med angleškim in ruskim dvorom. Politično resno misleči časopisi se še vedno čudijo fran cosko-angleškemu zbližanju. »NovojeVremja" trdi, da bi bilo rusko javno mnenje pomirjeno, ako bi bili Rusi prepričani, da ta po godba ni na škodo kaki tretji državi. Znamenito je, da je Skrydlov rekel, da bo črno-morsko brodovje šele v poletju imelo svoje običajne vaje. Le šolsko brodovje je pričelo že z vajami. Skrydlovu se zdi nemogoče, da bi Angleška napovedala vojsko. Obe stranki bi pri tem mnogo izgubili.
Pariz, 22. aprila. Migljaji, ki jih je dal admiral Skrydlov dopisniku lista „Echo de Pariš" o svojih mornariških načrtih, ka žejo, da meni Skrydlov se vzdržati brez nadne ofenzive in ostati v defenzivi, dokler se izdatno ne poveča portartursko brodovje.
V Petrogradu grade sicer z neverjetno naglico nove ladje, ki pridejo v Port Artur na pomoč, a vendar je komaj verjeti, da bo do srede junija že vse v redu in bo moglo to ladjevje odpluti. Brodovje, ki ga v Kronstadtu oborožujejo, obsega naslednje ladje Osem velikih vojnih ladij, tri zavarovane križarice in 30 ru-šilcev torpedovk. Brodovje se razdeli v dve diviziji; prvo bo vodil kontre-admiral Doš-dastvensky, drugo iz Sredozemskega morja došli kontre-admiral Virenius. To brodovje v najboljšem slučaju menda ne bo prišlo v vzhodno-azijsko vodovje pred koncem julija
Japonska izkrcavanja in napadi?
London, 22. aprila. Iz Petrograda se poroča »Standardu": Jiponci so, kakor se poroča, bombardovali Niučvang in izkrcali svoje čete, ki se bodo bržkone skušale združiti s pred malo dnevi pri izlivu Jalu izkrcanimi četami.
Berolin, 22. aprila. Iz Tokia se poroča: Japonci so severno od Dalmija iz krcali v nekem zalivu 2000 mož s topovi. Izkrcavanje je ščitilo pet japonskih bojnih ladij.
London, 22. aprila. Ameriški listi poročajo: Ea Port Artur se bije ljut boj. Japonske čete na suhem in na morju za-jedco napadajo trdnjavo.
Ruska topničarica »Mandžur".
Kakor znano, so japonske ladje v šan-ghajskem pristanišču v začetku vojske razorožile rusko topničarico »Mandžur", ki je imela na krovu mnogo streijiva. Ker je bilo njeno moštvo odpuščeno, odšlo je v Port Artur, kjer so nastavili vse te častnike in mornarje kot rezervo na »Petropavlovaku". Pri zadnji nezgodi so baje vsi ti mornarji našli v valovih svojo smrt.
Ruski listi o vojski.
»Mosk. Ved.« pišejo, da bo na vzhodu le tedaj mir, ako zmaga Rusija na japonskem ozemlju. Celo majfhni uspehi na japonskih otokih bi bili večje važnosti, ko najsi-jajnejše zmage na celini. Mnogi so mnenja, da je napad na japonsko ozemlje nesmiseln. V resnici pa ta načrt ni Ie mogoč, ampak tudi ne težak Splošno bi se ofenzivne akcije proti Japonski lahko razdelile v dva dela. Seveda ščiti Japonce nekoliko tudi to, ker leži njihova država na otokih, toda ravno to jim bo morebiti najbolj škodovalo. Zadostuje Ie, da povemo, da obstoji Japonska iz več ko 600 otokov, in da je njena obrežna črta dolga 25.000 vrst. — Na vsaki točki teh 25.000 vrst, na vsakem teh 600 otokov je mogoče napraviti bolj ali manj nevarne napade z morja. Da bi bilo vse obrežje dobro zastraženo, je fizično nemogočo. To se ne more zgoditi niti s podkopi niti z obrežnimi baterijami.
Tudi brodovje ne moro vedno zasledovati sovražnih ladij. Sovražno ladje zamorejo, ne da bi jim kaj škodovalo, napasti zdaj ta, zdaj oni kraj.
Japonci bodo le tedaj popolnoma varni, ako se naše brodovje ne bo drznilo, zapustiti pristanišča. Kakor hitro pa dobi naše brodovje pomoč, bo naše brodovje imelo znatno moč.
Take akcije bo znatno podpirala gosta megla, ki pokriva poleti morsko površino japonskega morja, kajti zelo bo ščitila napadajoče ladje. Za Japonce je prosta pot na morju glavna stvar. Kakor hitro jim Rusi to zapro, bo Japonska poražens.
Japonsko želje.
London, 22. aprila. Neki japonski državnik, s katerim je govoril poročevalec
>Expressa« v Tokiu, je baje rekel sledeče : Japonoi le želijo zasesti Korejo ter se polastiti portsrturske in vladivoBtoške trdnjave. Ako ao to dosegli, bodo radi sklenili mir.
Odločen poziv Kitajski.
London, 22. aprila. Admiral Aleksejev poživlja pekinško vlado, kakor poroča „Daily Chronicle", naj tekom treh tednov odpokliče svoje čete od Mukdena. Aleksejev zahteva odgovora tekom treh dni.
Dnevne novice.
V Liubliani, 23. aprila.
Odlični gostje. Včeraj so dospeli v Ljubljano premil. g. senjski škof dr. Anton Mavrovič, kanonik V i das in kanonik in reški župnik dr. Kukanic. Na postaji jih je sprejel premil. g. knezoškof ljubljanski. Prišli so iz Zagreba, kjer so se udeležili posvečevanja škofa Krapac-a in pa oratorija P. Hartmana. Radi štrajka železničarjev so bili prisiljeni potovati po daljši poti in to priliko so porabili za poset ljubljanskega knezoškofa. Na v ečer so se odpeljali z brzo-vlakom na Reko.
Liberalna politika. Z Dunaja se nam piše: Čudno politiko uganjajo naši liberalci. Ferjančič hodi kot predsednik »naprednega« kluba v konference obstruk-eijonistov, a njegov klub nasprotuje slovanski obstrukciji. Kadar pride do odločitve o imenskem glasovanju — ki se vrši le tedaj, če 50 poslancev to zahteva — naši liberalci, izvzemši Ferjančiča , ostentativno zapuste dvorano, ali pa šecelo nasprotno glasujejo, kakor sta storila v zadnji seji Ga-b r š č e k in Tavčar. To obnašanje vzbuja v krogu slovanskega obštrukcijoni-stičnega »bloka« malo laskava čutila, in za deva se bode v kratkem spravila v red. Reklo se bede gospodom energično, da na dveh stolih sedeti ne gre! — Č8 se liberalci od vlade in Nemcev absolutno ločiti ne morejo, naj bodo v celoti tam.
Stavka na Javorniku. Nič ni pomagalo, da je ravnateljstvo tovarne na Javorniku z orožniško asistenco dalo rsz-našati po hišah oklice, da bodo domači delavci odpuščeni in da pridejo tuji delavci, ako stavkujoči takoj ne gredo na delo. Delavstvo vstraja pri svojih pravičnih zahtevah in dobro ve, da bi tuji delavci »Kranjski industrijelni družbi" stavili le še večje zahteve. Predvsem se naj vodstvo s to stavko privadi na misel, da je sedaj konec tudh vsem surovostim in da poleg zboljšanja svojega res slabega položaja, ki se je vsled krivičnih prikrajševanj le poslabševal, delavstvo zahteva, da se ž njim človeško ravna. Kako tudi v tujini pravično sodijo položaj delavcev na Javorniku in na Savi priča brzojavka, katero je g. Luckmann dobil iz Donavitza: Da od ondi ne dobi nobenega delavca; ker če Kranjci ne morejo izhajati, tem manj bodo izhajali drugi. Ta brzojavka je bila pač mrzel curek na g. Luckmanna. Oklice ravnateljstva, ki so imeli tako ničeven vspeb, je raznašal po hišah blagajnik Pongrac ob asistenci dveh orožnikov, ki sta zahtevala, da morajo posestniki v svojih hišah nabiti razglas, sicer bodo dotični kaznovani. O postopanju teh dveh orožnikov bomo govorili na drugem mestu, ko dobimo natančnejše podatke. Pred vsem moramo zahtevati, da noben orožnik ne prestopa svojega postavnega delokroga. — G. Pongrac silno surovo in neolikano postopa, tako da ni na slavo niti na korist g. Luckmanna. Mi smo že v ponedeljek opisali, kako pravičen je boj delavstva na Javorniku, kjer hoče nemški kapital izrabljati najboljše moči našega ljudstva in je pričel nastopati tako predrzno, da je na delavstvo hotel vplivati celo v smislu nemške politike. Dolgo časa e delavstvo vse to mirno prenašalo, končno je pa vskipelo samo ob sebi, ne da bi ga kdo k temu nagovarjal in ne da bi bilo treba na Javorniku dr. Kreka, katerega v »Narodu« dolži g. L u c k m a n n , da je vse napravil. Za vse, kar seje zgodilo, zadene krivda edino le vodstvo tovarne. Pravico naj da delavstvu, pa bo zopet šla tovarna. Čim dalje traja stavka, več škode bo imel gosp. Luckmann, kajti tudi mej delavstvom
na Savi vre. Kar je pri tej stavki najznačilnejše, je dejstvo, da je včeraj »Sle v. Narod« zopet pokazal kopito nemško-slovenske zveze. Kdor še ni videl, kako ozko so naši liberalci sve-zani z Nemci, ta lahko to razvidi iz včerajšnjega »Naroda«, ki o stavki prinaša tako poročilo, kakor bi ga tovarna naročila in plačala. To poročilo kaže, kako lakaj-sko službo opravlja »Slovenski Narod«, ki Be ne pestavi za domače delavstvo, ampak, ki brani krivice, katere domačemu delavstvu napravlja tuji kapital. »Slovenski Narod« je ponatisnil tista zavijanja, katera rabi njegov zaveznik gospod Luckmann, da bi se izvil iz zagate. Tako hlapčevskoje , N a rod" pri vseh dejanjih in ne hanjih na razpolago onim, k bi radi naše ljudstvo pritis kali ob steno in ga gospodarsko in politiško izrabljali. Včeraj se je v Ljubljani vršil sestanek zaupnikov delavstva, ki je izrazil de lavcem na Javorniku Bvoje sočutje in simpatije za njihov pravični boj. Ko je delavstvo začulo o gnjusni hlapčevski Blužbi »Slo venskega Naroda«, utemeljevalo je in soglasno sprejelo resolucijo, s katero konstatira, da »Narod« tudi glede stavke na Javor niku zopet nastopa proti do mačemu delavstvu ter najodločneje obsoja tako nizko stališče lista, ki se po krivic imenuje slovenski list.
Nasilstvo tovarne na Javorniku. Šestim družinskim očetom je prinesel v četrtek pismonoša od tovarne na Javorniku sledečo ljubeznivost tovarniškega vodstva: »Ker se niste ukazom naše direkcije udali, se Vam s tem tudi stanovanje odpove in imate isto točno v 8. dneh, t. j. do 28 aprila 1904 zapustiti. KranjBko obrtno društvo". Pismonoša je ta pisma raznosil bo gati tovarni zastonj brez znamk, a kljub temu so delavci ta pisma vrnili. Tako g. Luckmann draži delavce! Poroča se nam, da se tudi takim prozornim njegovim nepostavnim manevrom delavstvo ne bo udalo, svetovati pa je g. Luckmannu, naj ne razburja preveč itak že vznemirjenih duhov. Tako se na postavni način delavci ne mečejo iz hiš in g. Luckmann si bo moral pač izbrati drug način. Prosimo de lavstvo, naj bo kljub tako nesramnim izzivanjem mirno!
Vsesokolsko slavnost borno imeli v Ljubljani dne 16., 17. in IS. junija tek. leta. Pripravljalni odbor v svojem oklicu kliče slovanskim Sokolom : »Od Vas se hočemo učiti, od Vas se bodriti in krepiti«. To je reB nujno treba, da pridejo izvestni gospodje do prepričanja, da Sokol drugod ne služi strankarstvu in da se pri svojih prireditvah ne obrača samo na posamezno stranko. Ako gospodje, ki samo v »Narod« pošiljajo svoje notice in se potem pritožujejo, ako se jih ne smatra za nadstrankarske, prebero današnji naši notioi o politiki svojega staroste v državnem zboru in o stališču »Sl. Naroda« glede stavke na Javorniku, tedaj bodo priznali, da ee ima pred vsem njihov starosta še mnogo učiti, da s svojim podpisom na oklice slovanskim bokolom ne bo blamiral slovenskega Sokoletva. Slovanski gostje bodo tudi nam dobro došli, ker smo prepričani, da jih bo privedla v naše kraje Ie ljubezen do slovenskega naroda in da ni mej češkimi, ni mej poljskimi, ni mej hrvaškimi Sokoli takih, katerih »sokolska silnost" bi se osredotočevala v — Dežmanovih grabljah.
Liberalci in pravosodje, „blov. Narod" vedno i2raža svoje simpatije francoskim liberalcem, kateri zdaj uničujejo vsak krščanski znak francoske družbe. V zbornici so predlagali, da so naj odpravijo Kristusove podobe iz sodnih dvoran. Še celo v francoski zbornici, ki je pravzaprav le velika loža, se je našlo 245 poslancev, ki so glasovali proti temu predlogu; bil jc sprejet z 254 glasovi. Da bi ti liberalci še bolj pokazali svoje divje sovraštvo do krščanBtva, so ravno na veliki teden metali sveta razpela iz sodnih
dvoran. Mnogo sodišč na Francoskem ima iz starih časov še slike visoke umetniške in zgedovinske vrednosti. A barbarski vandali »svobodne misli" ne poznajo kultur« nih ozirov, ampak so brezobzirno vse odstranili. Največ sodišč so oropali krščanskih podob na veliki petek. Pariški poslanecAm-broise Rendu je pisal ob tej priliki sein-skemu preiektu: »Dežela svetega kralja Lu-dovika ne bo mogla razumeti, da se odstra-nja podoba Križanega iz dvoran, v katerih se odločuje usoda obtožencev." V mnogih krajih so se delavci ustavili in niso hoteli izvrševati tega herodovskega dela. Vlada se je obrnila na sccialnodemokratske sindikate, da so ji pomagali razkristjaniti sodišča. Več sodnih predsednikov je prusilo za vpokoje-nje, ker nečejo biti pred ljudstvom sokrivi takih dejanj. A liberalci divjajo dalje. In slovenski liberalni stranki se sline cedijo, da pošilja iz »Naroda" zaljubljene vzdihe na Francosko, koprneč po trenutka, ko bi pri nas lahko ravno tisto izpeljali. Herod in Pilat — to sta liberalna pravna vzora!
Birmovanje. Danes se je odpeljal pre-milostni g. knezoškof ljubljanski na vizi-tacijo in birmovanje v moravški dekaniji.
Visoko odlikovanje. Gosp. Štefan L a p a j ne, yoditelj okr. glavarstva v P o-s t o j n i, je dobil od švedskega kralja Vaso red I. razreda, ustanovljen I. 1772.
Boj proti posojilnici v Poljanah. Brata Stanonik Jurij iz Lovskega brda in Stanonik Franc iz Žabje vssi pri Poljanah sta pričela boj preti posojilnici v Poljanah na ta način, da sta obrekovala sedanje načelstvo in osobito člana Pintarja Urbana in Grošelj Lojzeta ter sta jim hotela nakladati pregrehe prejšnjega načelstva. — Sodišče v Skcfji Loki jima je dokazalo, da spada tako postopanje pod kazenski zakon in ju je ob-Bodilo zaradi častikraje. To naj bo članoma načelstva, ki žrtvujeta čas in delo za občni blagor, vsaj nekoliko v zadoščenje, dolžnost političnih oblasti pa je, da nadzoruje korake onih ljudi, ki so si postavili zlobno nalogo} posojilnico, ki je vendar ustanovljena za blagor kmeta, oškodovati. Več o tem pozneje.
—	Liberalna izobrazba Be je zadnji čas dotaknila »Slovenskega katoliškega izobraievalnega društva« v Lozicah. Liberalni dopisnik misli, da ss fantje v društvu uče pretepati, menda zato, ker so je malo ponesrečilo liberalnim mladeničem takrat, k« eo prišli s koli stražit pred hišo, kjer je društvena soba. Liberalec vidi malo udov pri društvu, menda zato, ker ni pri društvu m tamburaših nobenega liberalnega gospoda. Liberalcu »e smilijo »Klerikalni« fantje, ker težko prisluženi denar plačujejo za društvo. Plačati seveda je treba vsak mesec 20 vinarjev; to sicsr ni dosti, ali v »klerikalno malho« gre ! Dopisnik bi menda drugam obrnil groše; ker je tobakar, kupil bi si lahko pet pakeljcev tobaka. Ali kam s tobakom pri društvu? Naši mladeniči niso navajeni tobaka, od liberalnega izobraženca se ga pa tudi nočejo učiti čikati. Saj večkrat slišijo od ljudi pritožbe, kako gnjusen je ta mladi čevljar.
—	Promet s tujci na Kranjskem.
Lansko leto 5. decembra vršila so se posvetovanja na Dunaju pri železniškem ministrstvu zastopnikov deželnih zvez društev za povzdigo prometa s tujci. Vsaka dežela dobila je v ta namen podporo, le Kranjska, Istra in Dalmacija so bile prezrte. — Vzrok temu je pa samo ta, ker gori omenjene dežele nimajo tacih zvez in po pravilih zamorejo le zveze tacih društev dobiti podpore in se udeležiti posvetovanj pri ministrstvu. Skrb bodi merodajnih krogov, da se taka društva ustanovo. Začetek taki zvezi je napravilo društvo za povzdigo prometa tujcev na Gorenjskem s sedežem na Bledu, katero društvo že deluje mnogo vrsto let. Medtem časom je izdalo to društvo več publikacij, reklamne tablo, knjige i. d. ter preskrbovalo za tujoe stanovanja, sploh v vsakem oziru veliko pripomoglo, da pride več tujcev na Bled in v okolico. LetoB je pa izdalo zemljevid za Gorenjsko, katerih se je v teku 2. mesecev oddalo raznim strankam nad 2000 lomadov. Pri zadnjem občnem zboru, dne 10. t. mes. se je sklenilo delovati na to, da )i se po celem Kranjskem ustanovila taka društva in se potem ustanovi deželna zveza, tatera bo potem upravičena zahtevati od države podporo. Kakor se je že pisalo, stavilo je letos c. kr. železniško ministrstvo 72.000 K letos prvikrat v proračun, kateri znesek je namenjen med drugim tudi »deželnim zvezam društov za povzdigo prometa tujcev«. Ker se le malo dežel zamore ponašati s takimi naravnimi lepotami, kakor jih ima Kranjska, bi bilo Ž3-
leti, de ae taks druitva takoj ustanove, posebno v Po ito j ni, Toplicah, Kamniku itd. — Seveda bi stolica Kranjske, Ljubljana, ne smela zaostati. V teku nekaterih let bi se lahko gotovo s ponoiom osrli na delovanja takih društev. — Da bi se pa že letos mogla doseči o i države podpora za Kranjsko, pczivlja se merodajne kroge, naj bi takoj ustanovili taka društva. Pravila (v slovenskem in nemškem jeziku) so drage volje na razpolago pri društvu za povzdigo prometa tujcev na Bledu. — V odbor društva za pospeševanje prometa tujcev za Gorenjsko na Bledu so bili dne 17. aprila izvoljeni sledeči gg.: g. dr. E mil K 1 i m e k , okr. zdravnik, predsednik; g. Jakob Petr-n e 1 , župan itd., podpredsednik; g. Dragotin Repe, obč. tajnik i. t. d., blagajnik; g. Alojzij Novak, učitelj, tajnik; g. Anton V o v k , posestnik, odbornik; g. Vinko Jan, posestnik, odbornik; g. Ivan Pretnar, trgovec o Ibornik.
—	Pogreša se sedemindvajsetletni, nekoliko umobolni mladenič krepke postave, Rudolf Zaje iz Goriče vasi pri Ribnici. V sredo so ga njegovi domači pripeljali v Ljubljano v bolnišnico, a jim je pobegnil. Kdor kaj ve o njem, naj blagohotno to na znani na naslov A. Zaje v Ljubljani. Pred škofi;o 13
—	Promocija. Promoviran je bil danes na vseučilišču v Gradcu gospod Bogdan Dr«, sin ljubljanskega zdravnika g. dr. Drča^
—	Železniški predor v Bohinju bo
prodrt dne 20. maja t. 1. Prirejena bo tem povodom primerna slavnost.
—	Odlikovana domača obrt. Domača slovenska pivovarna G. Auer-jevi dediči v Ljubljani je bila na mejnarodni razstavi živil v Parizu, ki se je vršila tekom tega meseca, za razstavljeno marčno in na bavarski način varjeno pivo odlikovana z največjim darilom „Grand prix" in zlato kolajno. Veseli nas, da je bila odlikovana domača tvrdka in opozarjamo vse zavedne Slovence na to, da lahko domača obrt uspešno konkurira s tujo, zato podpirajmo domača podjetja!
—	Umrl je na Babnem Polju posestnik in trgovec Peter Troha.
—	Vabilo k veselici, k&tero priredi ,Kat. slov. izobraževalno društvo pri De v. Mariji v Polju« dne 24 aprila ob '/»^ uri popoludne v »Društvenem domu«. Pri tej veselici nastopi prvič društveni tamburaški zbor. Poleg tega je na vsporedu nagovor, petie in igrokaz v treh dejanjih »Delu čast«. Vstopnina: Se deži I in II. vrsta 1 K, III. in IV. vrste 70 v., naslednji sedeži 50 v., stojišča 20 v. Ker je čisti dobiček namenjen za popravo odra, se preplačila hvaležno sprejemajo! K obilni udeležbi vabi	odbor.
—	Utopljenca našli V Krki so našli truplo delavca JožefaLukeka, ki je kot mizar delal v Pleterjab.
—	Nos so mu odrezali Ko se je preteklo nedeljo posestnik Jakob Rakovec vračal iz Stražišča pri Kranju na svoj dom v Zabukovji pod sv. Joštom, sta v gozdu pod Šmarjetno Goro planila nadenj dva neznanca. Eden je zamahnil proti njemu, najbrž z sekirico in ga zadel ravno na nos, tako da mu je ta obvisel le za kožo na eni strani. Nato sta zbežala. Ne ve se, kak namen sta imela. Denarja mu nista pobrala, — a omenjeni možje tudi miroljuben, torej ni misliti, da bi bil žrtva maščevanja.
—	Občinske volitve v Ljutomeru. Pri občinskih volitvah v tretjem razredu je bila sijajna zmaga. Za slovenske kandidate oddanih 125, za nemškutarske 73 glasov.
—	Umrl je g. Franc O n i č, bivši po-stajevodja v Petrovčah. — V Braslovčah je umrl posestnik g. Andrej Travner.
Iz šmihelske občine na Notranj skem. Šmihelska društva imajo čez 10 000 kron rezervnega zaklada. To naj ai zapomni oni gospod tam ob Reki, ki zatrjuje, da šmihelaka cbčma nima več nobenega kre dita, ne vpliva. No, od gospoda ravno ne potrebujemo kredita, pri gosposki pa ne iščemo vpliva, ampak pravico, in to moremo dobiti tudi brez gospoda. — Smihelski šolski vrt je tako lep, da se bo izdalo iz njega vsako leto več tisoč oreve3c in trt. Vrt urejuje gospod nadučitelj Ivan Vuga.— Oni gospod pa je tako hud na nas, da kot cestni odbornik noče pregledati neka poti, ki se iz tega vrta brez škode za promet lahko preloži. Gorje nam!
—	Hartmanov oratorij „Sv. Fran č i š e k" je v tudi Zagrebu dosegel velikanski vspeh. Izvajalo ga je 350 oseb.
—	40 000 kron znaša glavni dobitek loterije za sobe grelnice. Opozarjamo ce niene bralce, da se vrši žrebanje nepreklicno 23. aprila letos.
—	Iz Kranjske gore. Neki majhen možic je pisal v „Slov. Narodu" kako možato sta ravnala tukajšnja gostilničarja gg. Slavec in Hribar, ker sta poslala »Slovenca« nazaj; a mali možic je vedoma trdil neresnico, ker v obeh gostilnah Be še vedno dobiva »Slovenec", in možic ga bo moraj gledati, naj ga še tako bode v oči. — Drug pisač je pa pisal v »Slov. Narodu« o
tukajšnjem veteranskem društvu, češ, da ni več v »Slovenčevem« taboru, ker je za načelnika izvoljen znan liberalec. Res se je načelništvu odpovedal g. Peterman, mož odločno katoliškega prepričanja, ker so mu nekateri iz osebnih vsrokov nasprotovali, kar je pa zelo nehvaležno in netaktno, ker bi veteranskega društva nikdar ne bilo brez neumornega, požrtvovalnega truda g. P e ■ t e r m a n a. Novi načelnik je bil izvoljen ne zato, ker je liberalec, ampak zopet le iz osebnih vzrokov. A to bo hotel društvo s voditi na liberalno Btrankarsko stran, bo takoj razpadlo, kakor je razpadlo gasilno društvo pod njegovim vodstvom. Sploh nobeno društvo v Kranjski gori ne more uspevati, ker bo si posamezniki med seboj nasprotni iz golih osebnih, nizkotnih vzrokov. Saj še tako potrebno gasilno društvo razpada, ker nimajo pravega smisla za skupno delovanje, ampak vsak na svojo strun sili. Ž3limo le, da bi občani kdaj prepozno ne obžalovali, da pustijo razpadati tako potrebno gasilno društvo. Možje veteranskega društva bi se branili z vsemi štirimi, ko bi jib kdo pri števal liberalcem, najbolj pa g. Razinger iz Podkorena. Prišla bo prilika, ko bomo jasneje govorili. Pisarček sklepa svoj dopis v »Slov. Narodu« z besedami: »Da, da, tudi na Gorenjskem se dani!« O dani se, dani, toda vse drugače, kakor si on misli. V njegovi glavi pa je tema, taka tema, da naj bi se sam nad seboj zjokal.
Ljubljanske novice.
Katoliško društvo za delavke vabi k zabavnemu večeru, katerega priredi v nedeljo, 2 4. a p r i 1 a , ob pol 7. uri zvečer v dvorani »Puntigamske pivnice«, Turjaški trg 1. Vspored: 1. Orlando di Lasso: „Dekliška", poje društveni zbor. 2 H. Volarič: »Gospodov dan«, poje društveni zbor. 3 Fr. Ferjančič: » a i -v i 1 j a «, poje društveni zbor. 4, Praprotnik-Ferjančič: »Na vrtu«, poje društv. zbor. 5. ,, P r i gospodi". Šaloigra v dveh dejanjih. Priredil A. č a d e ž. 6 »Na robu prepada«, ali »Mladini pošteno zabavo«! Vesela igra v petih dejanjih Priredil I K. Vstopnina: Se deži I. vrste 50 kr., II vrste 40 kr. III. vrste 30 kr ; stojišfta za uda 10 kr., za neude 15 kr. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Društvo »Pripravniški dom" je imelo predvče aj letni občni zbor. Podpredsednik, g. prof. V o d e b , je naznanil, da se je odpovedal dosedanji predsednik, preč. gosp. dekan Z a m e j i c , ki je bil po § 6. društvenih pravil od škofa izvoljen iu da je mesto njega odločil knezeškof g. kanonika K a 1 a n a. Podpredsednik Be v toplih besedah spominja preblagega in marljivega , dosedanjega predsednika in pristavi, da edinole njegova visoka starost opravičuje ta odboru neljubi korak. V razsodništvo in za pregled računov so zopet iz voljeni poprejšnji gospodje. Ie tajnikovega joročila povzamemo, da se je zopet v preteklem društvenem letu znatno pomnožilo društveno premoženje , ki zdaj že znaša 37.242 K 49 h. Potoži pa zopet letos, da je zanimanje za to prepotrebno društvo še vedno premajhno, in da društvenih listov »Vrtca« in »Angelčka« še mnogi, mnogi slovenski otroci ne dobivajo v roke, tateri bi ga jako radi brali. Po nekaterih irajih pa ju jako hvalno podpirajo vrli mla dinoljubi. Srčno hvalo končno izreka vsem dosedanjim podpornikom in pospeševateljem z željo, da bi si društvo moglo pridobiti še mnogo novih prijateljev.
Ljudsko gibanje. K zgradbi že e z n i c e na Gorenjskem ee je odpeljalo včeraj 35 delavcev. — Na Nemško se e odpeljalo včeraj 22 delavcev, večinoma Irvatov. — Včeraj došlo je iz Amerike 21 oseb v Ljubljano.
Pevski zbor »Glasbene Matice" pričenja svoje vaje za koncert povodom vsesokolske slavnosti za moški zbor v ponedeljek, dne 25 aprila zvečer ob 8 uri. Za ženski zbor v soboto, dne 30. aprila. Redne tedenske vaje so za moški zbor v ponedeljkih in sredah ob 8 uri. za ženski zbor ob sredah in sobotah ob polu G. uri.
Izlet pevskega društva „Slavec" se vsled neugodnega vremena preloži na nedeljo dne 1. maja.
Koncert društvene gedbe se vrši jutri v nedeljo v areni »Narodnega doma". Za-čettk ob pol 8. uri zvečer. Vstop prost.
Krščansko-socijalna zveza priredi v torek, 26 t. m., j a v n o p r e d a v a n j e v društvenih prostorih. Predaval bode g. d r. Krek.
Nezgoda na cesti. Posestnik Andrej Rozman iz Horjula št. 12 je peljal včeraj )opoldne po Cesarja Jožefa trgu; mimo Fa-bianove hiše pa v hipu, ko je privozil iz mesta električni voz, sta vozova zadela skupaj. Oba vozova sta bila poškodovana; nesreča ee ni nobena pripetila.
Osebne vesti. Poveljnik pešpolka št 17, jolkovnik B o t i č , je došel v Ljubljano — )ayšni kontrolor gosp. A d o 1 f Ruda, a imenovan davkarjem IX. činovoega razreda.
Posnemajte! O) priliki zborovanja društva »Pripravniški dom«, je neki plemenit mladinoljub, ki noče. da bi sa proglasilo njegovo ime, daroval 60 K. Društveni odbor se srčno zahvaljuje in pripomni: dasi se posebno veseli večjih daril, je vendar vsikdar hvaležen za vsak, tudi najmanjši dar.
Iz brzojavk.
Dunaj. „Hirlap" poroča, da namerava šef generalnega štaba, baron B e c k , stopiti v pokoj. Vodil bo še sedanje potovanje generalnega štaba in letošnje cesarske vojaške vaje na Češkem.
London. Grof Goluchowski bo spremljal junija meseca cesarja.
D e b r e c i n Danes zvečer se je v mestu proglasil splošen štrajk, katerega se udeležuje nad 16 000 delavcev. — Vzrok štrajka je policija, ki je mnogo fiče-tarjev izgnala iz mesta. Tekom noči je prišlo dovelikih demonstracij med delavstvom in policijo.
London. Med Buri v Afriki Be zopet vedno bolj širi revolucionarno gibanje.
Bazne stvari.
V pojasnilo. Preizkusi, kdor se za vedno zavežeš, naB uči lepi pregovor, in tega naj bi bii pomneč vsakdo, ki si namerava kupiti šivalni stroj. Neovržno gotovo je, da si vsakdo, ki meni kupiti šivalni stroj, takoj pravi: .kupim si Singerjev stroj", kaj ti ime Singerjev stroj je znano vsakemu otroku in vsakdo ve, da je Singerjev stroj najboljši; Singer Co. šivalnih strojev akc družba je namreč spravila v promet prvi rabni šivalni stroj in si pridobila svetovni s'oves. Žil se sedaj begajo kupci z zlorabo Singerjevega imena ali potom agentov, kupijo tak Singerjev šivalni stroj in bo nezadovoljni. Ii zakaj? Kupec se ni prepričal, je li res kupil izvirni Smgerjev stroj. Dolžnost je torej vsakega kupca, ki hoče kupiti res dober stroj, da vr.raša: Imate li izvirne Singerjeve stroje. La ti stroji so vzorni v konstrukciji in le ti stroji so najboljši, s katerimi s j lahko veze in gati. Da se odjemalci obvarujejo pred kako zlorabo, je akc. družba sedaj v vseh glavnih krajih Kranjske nastavila glavne zastopnike, ki so ondi doma, sa lahko izkažejo z našo legitimacijo in odjemalcem dajo pojasnila. Vsak kupec naj se torej prepriča, če tudi res kupi izvirni Singerjev šivalni stroj. Pojasnila daj«* tudi akc. družba Singer Co v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4 vsakomur radevolie, naj se torej vsak kupec obrne do nas. Poslali bomo takoj svojega zastopnika, ki bo dal potrebna pojasnila.
Telefonska In brzojavna poročila.
Stavka na Javorniku.
Dunaj 28. aprila. Poslanec dr. Šusteršič in tovariši so vložili danes na gosp. ministrskega predsednika kot voditelja ministrstva za notranje posle naslednjo interpelacijo :
Delavci Kranjske industrijske družbe so v tovarni na Javorniku ustavili delo; nevarnost je, da se stavki pridružijo tudi delavci na Savi Jesenicah. Djslej je ustavilo delo okoli 400 delavcev; ako se jim pridružijo delavci na j>avi, stavkalo bode do 1600 delavcev.
Slavka je posledica nezaslišanega izko riščanja delavcev, katero kranjska industrijska družba dosledno izvršuje že od nekdaj.
Namesto da bi družba ustregla opravičenim in nepretiranim željam delavcev, postopa na tak način, da delavce še bolj vznemirja, kar utegne razširiti stavko. D/užba noče delavstvu pokazati nobene blagohot-nosti, marveč je prisiliti, da trpi sedanji način izkoriščanja.
V tem oziru podpirajo družbo, kakor se vidi, c. kr. oblastva. Vsaj c. kr. orož-ništve razvija jako čudno delavnost, ker se trudi, da delavci opuste stavko.
Pravično pa bi bilo, ko bi c. k r. oblastva posredovala za stav-kujoče delavce ter vse storila, da družba ustreže pravičnim zahtevam delavstva.
C. kr. vlada ima na razpolago več sredstev. Opozarjamo samo na skoraj kaznjivo protekcijo, ki jo kaže c. kr. vlada avstrijski železni industriji na troške vseh ostalih davkoplačevavcev.
Vlada bi torej mogla z odločnim posredovanjem prisiliti družbo, da odjenja. Seveda tega od deželne vlade bar. H e i n a ne moremo pričakovati. Ta gospod nima nobenega pojma o sedanjih socialnih nalogah, o pravicah revežev in zatiranih, o dolžnostih bogatih podjetnikov do onih, katerih delo ustvarja njihovo bogastvo. Ta gospod
pezna le pravice bogatinov, katerim z veseljem nudi državno pomoč.
Le odločno postopanje osrednje vlade more tukaj pomagati. Osrednja vlada pa mora hi* tro storiti potrebne korake, da zabrsni razširjenje stavke in yečjo škodo stavkujošega delavstva.
Zato vprašajo podpisani g. min. predsednika :
Ali hoče gospod ministrski predsednik čimpreje odrediti, da naj c. kr. oblaBtva posredujejo na korist stavkujočih delavcev.
Dunaj, dne 23 aprila 190 i.
(Sledi 21 podpisov drž. poslancev.) g
Stavka železničarjev na Ogrskem.
Budimpešta, 23 aprila. (Kor. urad.) Včerajšnja pogajanja s stavku-jočimi so bila brezvspešna. Vo:os je zvečer izročil stavkujočim ulti-matum vlade. Stavkarski odbor je sklenil nadaljevati
b t a v k o.
Budimpešta, 23. aprila. (Kor. urad.) Cjsar je izdal povelje, v katerem sklicuje rezerviste vse ogrske armade pod orožje in jih prideljuje železniški službi ogrskih državnih železnic.
Budimpešta, 23. aprila. Stavkujoči so sklenili, da vstrajajo v stavki. Na tisoče drugih oseb se je oglasilo, da bi opravljalo službo namestu stavkujočih. Vlada j a sprejela 500 takih oseb. Z vojaškimi odredbami namerava vlada dobiti 14 000 oseb za železniško službo, poleg tega pa najeti še 5000 drugih ljudij.
Budimpešta, 23. aprila. (Kor. urad.) Z vzhodnega kolodvora so odšli danes štirje vlaki na Dunaj, v Balgrad, Arad in Mun-kacz. Vse vodijo vojaki z vojaškim spremstvom. Sem ni došel noben vlak. Od zahodnega kolodvora je odšel en vlak na Dunaj. Pri direkciji državnih železnic se oglaša mnogo prosilcev za službe.
Budimpešta, 23. aprila. (Kor. urad.) Ogrski vladni listi izjavljajo, da so vsa po deželi raztresene vesti o odstopu kabineta in trgovskega ministra iznajdene. Ni vzroka za krizo. Vlada je vse odredila, da se v najkrajšem času zopet uredi železniški promet
Budimpešta, 23. aprila. Sto policistov peš, vesji oddelek na konjih in 2 eskadrona huzarjev so se postavili v bližini štrajkar-skega glavnega odbora in ga obkolili.
Dunaj, 23. aprila. (Kor. ur.) Vesti, da se pokličejo vsi železničarski rezervisti tudi iz Avstrije v službo, niso utemeljene.
Budimpešta, 23. aprila. (Kor. urad.) Posl. Vaszontay predlaga, da se naj predloži železničarska zadeva medstrankarskemu razsodišču. Posl. II e 11 a y izjavlja, da vlada temu ne bo pritrdila in se ne bo več dalje pogajala.
Japonsko-rnska vojska.
Pariz, 23. aprila. Pariški .Journal" poroča iz Petrograda, da je Kuropatkin že pričel z ofenzivo. Pehota in kozaki sc baje prekoračili reko Tumen, da napadejo na severovzhodu Koreje stoječe japonske prednja straža.
Pariz, 23. aprila. »Agence Hivas« je dobila iz Petrograda poročilo, da so bili Japonci ob reki Jalu natepeni. Poročilo je prišlo preko Port Arturja. Podrobnejših poročil še ni. Čuje se, da jebila popolnoma pobita ena japonska kolona.
Petrograd, 23. aprila. Pri polaganju neka mine je bilo vsled predčasne eksplozije ubitih 27 ruskih mornarjev in en častnik.
Petrograd, 23. apr. PoroSevalec »No-voje Vremja« poroča iz železniške postaje Mandžurije, da je general Kuropatkin radi prenapornega potovanja ter prehlajenja obolel.
Dunaj, 23. aprila. Tukajšnji listi poročajo, da je angleški kralj pisal carju in se mu ponudil za posredovalca,
Petrograd, 23. aprila. Za potovanje carja Nikolaja na bojišča je program že dovršen.
Berolin. Da Japonci tako počasi prodirajo je pred vsem tudi vzrok, da je japonski podpolkovnik Hanzoku prodal Rusom vse prve japonske vojne načrte. Pri prodaji je sodeloval ruski vojaški ataše v Tokiu. Hanzoku je bil te dni ustreljen in zakopan za zidom cesarske palače v Tokiu.
Petrograd, 23. aprila. Včeraj je bil na čast S k y d 1 o v u prirejen svečan obed. Suvorin, urednik »Novega Vremena", je napival Skivdlovu, ki je odgovoril, da mu bo zavest dolžnosti in ljubav domovinska dala moč, da izvrši svojo nalogo. Čuje Be, da bo admiral Aleksejev takoj odpo-■zvan s svojega mesta, ko pride Skiyllov v Port Artur. V ladjelnici v Port Arturju grade Rusi še tri torpedovke. Japonske vesti, da so Jtponci poškodovali 14 t. m. rusko ladjo »Askold« še niso potrjene.
Tokio, 23 aprila. Vlada pravi, da se je oglasilo ca vojsko 500.000 prostovoljcev ▼ starosti od 14. do 17. leta, a da jih do sedaj še ne potrebuje.
Petrograd, 23. aprila. Rusko pomožno £>rodovje bo takoj, ko bo oboroženo, odplulo skozi Suez kanal. E*kadra bo štela 28 ladij.
Dunaj, 23. aprila. (Kor. urad.) B;an e vlog v zbornici je trajalo do četrt na drugo uro. Nato je poslanec Krami f protestiral proti včerajšnjemu postopanju predsedstva, ki je proti poslovniku, ter zahteval imensko glasovanje o tem.
Dunaj, 23. aprila. V današnji seji drž. zbora je bilo že zopet precej mirno. Češki narodni socialci so začetkom seje nahrulili predsednika s klici: »Sramujte se! Vladi ste včeraj napravili slabo uslugo. Sramota 1" Mej govorom poslanca Klofača so klicali predsedniku: »Včeraj ste bili tako zmedeni, da niste vedeli niti za svoje ime." Ob 3. uri popoludne je bila seja zaključena.
Dunaj, 23 aprila. V včerajšnji seji državnega zbora je bil v delegacijo izvoljen za Kranjsko dr. S u s t e r š i č , za njegovega namestnika dr. Žitnik.
Dunaj, 23. aprila. (Kor urad.) Princ in princezinja Waleška sta danas ob 8 20 odpotovala z Dunaja. L^sar Be je na kolodvoru srčno poslovil.
Sofija, 23. aprila. V Mikedoniji še "ni miru. Na raznih krajih so se vršili boji vstašev sturškimi četami. Turki so se morali umakniti.
Meteorologlfino poročilo.
TiSina nad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736-0 mn
Cas opa-Mranja
Skuj« baro-m«tra. » ««.
Temperatura _ po Colaijp.
Votr.Tl.
Neb«
ib "S S i
21) a. zveč. , <83 4 1 110 I brezvetr. | jasno.
9_| 7. ijutr. |2. nopol.	733'U 731-8	9-7 sl. svzh. 13-2 sr. sszah.	obl. 00 dež
22 a. iveu	/30-4	10 5 | sr. sever| del. obl. 1	
„0! «jutr. \ 8. p«pol.	728 8 728 6	8'8 I lo-4 j brezvetr.	dež 1 14'5 obl.
Sinoči nevihta na jugozahodu.
Dunajska borza
dnč 22. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....99-85
Skupni državni dolg v srebru.....99 51
Avstrijska zlata renta i%......119 30
Avstrijska kronska renta 4 %.....99 60
Avstrijska inv. renta 31/, %......9151
Ogrska slata renta 4 %
Ogrska kronska renta 4%.....j
Ogrska inv. renta 3'/, % .....\
Avstro-ogrske bančne delnice.....
Kreditne delnice..... ...
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.
20 mark............
20 frankov...........IŠ 05
Italijanski bankovci........9515
C. kr. cekini...........11-32
11840
97*6 89 50 1608 640 50 2a9 45 117-171/, 2343
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljubljena soproga in mati, gospa
Frančiška Kunstek
roj. Goreč
po devetdnevni mučni bolezni v dobi 45 let danes zjutraj ob uri mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnee bo v ponedeljek, dne 25. aprila dopoldan iz hiše žalosti v Domžalah, na pokopališče v Mengšu.
Priporočamo predrago pokojno v blag spomin in molitev.
Do.nžale, 23. aprila I9u4.
Žalujoča rodbina in sorodniki.
Zahvala.
Velecenjeni gospod [Frane TomMČ, c. kr. poštar v Polhovem gradcu, podaril je podpisanemu društvu povodom smrti svoje matere svoto 50 Kron.
Za ta velikodušni dar bodi mu izrečena najiskrenejša zahvala s prošnjo, da društvu blagovoli tudi v bodoče ohraniti svojo naklonjenost.
prostovoljno gasilno društvo
v Polhovem jradcu.
725 1-1	Franc Rihar
načelnik.
»► Pri protinu, urlnovokisli dia-tezi, revmatizmu, bolezni na ledvicah in mehurju, kamnu v mehurju,
želodčnem in črevesnem katarju, diabetes i. t. d. rabijo
franeovo-varski
priznani zdravniki z izvrstnim uspehom.
Izvrsten okus!
Naprodaj povsod, tudi pri razpošiljal-nici mineralnih vodi o v Francovih varih. *

Izvrsten okus kave doseiete s primeSanjom
POP
a G
DO ;■/: A C! PR-
Vzorok dragcvoijno. 4 K 50 h Iranco.

RIJATELJ"
»te:« a3,i<fnakxjrn u&ionj po»H;am inesecn.k.
?y<'r>Ja /c'V.-,t/ ;';\'.it šaCe Vragc-VIil.

Brez operacije brez bolečin

odstranite kurja očesa, otisko in trdo kožo z mojim	1447 13—12
balzamom za kurja očesa,
ki se pošilja franko, če se dopošlje 40 kr.
S. Mittelbacfa, Salvatorjeva lekarna
v Zagrebu.
21 let star, marljiv in pošten
trgovski poslovodja
vešč špece-ijske in železniške stroke, bi rad svojo službo premenil. Najrajši kje na S ajerskem ali Dolenjskem.
723 3-1
Zahvala.
713
Didiči po dne 17. marca t 1. v Celovcu zamrlem trgovcu in našem rojaku grspodu Janezu Guzel so blagovolili v poča ščen e spomina zapustnikovega darovati t r a-tarskim občanom znesek 1000 kron za cerkveno-stavbeni zaklad v namen zidanja nove cerkve na Trati, pr; stovoljnemu gasilnemu društvu v Gore n j i vasi pa znesek 200 kron. Z i ta \elikodusni dar izreka podpisano županstvo preblagim dobrotnikom najsrčneišo zahvalo.
Županstvo občine Trata, dne 21. aprila 1904.
Fr. Jelovdan, župan.

(
Medicinalni - konjak
50-22
garantirano pristni
vinski destilat pod stalno kemično kontrolo. Destilerija
Camis & Stock
Trst-Barkovlje.
'/, steklenice K 5-—
V	° 60
/i » >> -
Dobiva se v vseh boljših trgovinah.
peter !V(atdic
snažitelj stanovanj
- Sv. Petra nasip št. 25, -
najvljudneje p n. občinstvu priporoča svoje podjetje, ter jamči za točno m solidno
delo.	722 3-1
Vabilo
k
518 2-2
občnemu zboru
»Posojilnice v Zagorju ob Savi"
registrovane zadruge z neomejeno zavezi kateri se bode vršil
dne 7. maja 191)4, ob 4. uri popoldne
v posojilnični pisarni.
VSPORED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev rakuna 1. 1903.
3.	Volitev ničelstva in preglednika. 4 Slučajne sti.
Pri nesklepčnosti se vrši občni sbor eno uro posneje pri vsaki udelešbi udov.
Načelstvo.
Zdravilnica ST vodozdravilnica ^
Kamnik na Kranjskem
Krasna gorska lega, milo podnebje, ni vetrovno. Zdravi se z vodo na vse načine; solnčne in zračne kopeli; tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.
Zmerne cene. — Začet, sezone 15. maja. Prospekte pošilja vodstvo.
Pr. Rudolf Raabe,
zdravnik voditelj
BR. NOVAKOVIČ
lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem Primorju v DALMACIJI.
LJUBLJANA, Stari trg št. 15.
Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in olja na drobno
na debelo.
Redki nakup.
Trgovska hiša, mesarija, gostilna
v bogatem kraju je radi rodbinskih razmer na prodaj.
potrebni kapital 30.000 kron.
Ponudbe pod „Geldquelle" na ekspedicijo inse-ratov Kienreich, Grade
Jec.
710 2—1
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Št. Petru
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
kateri se bode vršil
y nedeljo, dne 8. maja 1904 ob 3. uri popoldne v zadružni hiši.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva. *
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjen e računa za 1. 1903.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Razni nasveti in slučajnosti.
V Št. Petru, dnč 15. aprila 1904.
Načelstvo.
Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število društvenikov, se prične ob 4. uri drugi občni zbor po zgornjem dnevnem redu, in sklepa ne glede na število navzočih.	712 1
Naznanilo!
V novi lesni trgovini nasproti e. kr. državne železnice se prodaja les nadrobno po spodaj zaznamovanih 1689	eenali.	52-19
	Smreka koroška			Mecesen koroški		
	in gorenjska			ln štajerski		
Dllje	i		III	1	11	III
Debelina	ena c 0 1 a			ena c 01 a		
		vin.			vin.	
	1 6	5	4	14	10	8
'U	.8	7	6	14	10	8
4 4	! 10	S	7	15	13	10
%	12	11	10	20	18	16
« .U	15	14	12	24	22	19
4	18	16	15	28	24	22
e 4	20	18	16	40	30	26
* U		-	—	54	34	29
\ Remelnl	Li«					
C 4	36	32	26			
7 /7	52	45	42			
« . H	72	62	56	! . ' {i ■		
IO	110	100	90			
IS If	—	16	—			
to /co		19	—			
Fileri	od 'j,	do \	ii ie\	elj' h	—•54	
Traml	4 »» It	10 T 1	tn n		—•70	
Cene stanovanj do 1. junija in od 1. septembra 25% pod tarifom.
Zdravilišče
Sezona od 1. maja do	u v,
konca oktobra.	M ilrVaSKefll
Obiskalo je v 1. 1903 4737 oseb. Od postaje Zabok-Krapina - loplice Zagorijske žcleznice eno in od postaje Rogatec, lokalne železnice Grobelno-Roeatec dve uri z vozom oddaljeno. Od 1. maja vsakdanja zveza z omnibusi v Zabok-Krapina-Toplice k vsakemu vlaku in Rogatcem k dopoldanskim vlakom 30 do 35 R (375 - 43- C) tople akrato-kopeli so izborno zdravilo proti trganju, revmi v okostju in njenih nasledkih, ischias, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kron. brightovi bolezni, ohromelosti, dalie pri raznih ženskih boleznih. Veliki bazeni, posebne kopelji v marmornatih in lesenih banjah in tuši Izborno urejeni sudariji (potilnice) masaža, elektrotehniška šved zdrav, gimnastika. Bogato urejena stanovanja, dobre in cene restavracije, stalna zdraviliška godba. Prostrana senčna sprehajališča, igrišča i. t d. kopališčni zdravnik dr. Mai. - Prospekti v vseh knjigarnah, pojasnila daje	701 3—1
HRogaška platina
oP S	Staj Grško	Želemiška pottaja, pošla
II	__in brzojavni urad.
Krasna lega, zrak poln kl-slika, brez prabn. Moderna uredba, živahno družabno življenje.
kron. zaprtju, hamorrhoidah, kamnu ^ebllo.tl »lak hZrn.rf J? ledvicah, katarom v grlu lu Urhlju. ^Jefi1	^^.Sl^^SS^
ln Marijinih varlh.	«40 2 -2
gpofil
Zlatorog."
boog 8

Koj je „Zlatorog"?


je	zdravniško preizkušeni rastlinski liker,
je	jamčeno, brez primesi zdravju škodljivega špirita,
je	prijetno aromatičen, grenčastega okusa,
je	najboljše okrepčilo zjutraj in na večer,
je	izborno na želodec in mišice vplivajoč,
je	izvrstno vplivajoč na prebavo in tek,
je	priporočljiv za hribolazce in izletnike,
je	sploh priporočljiv na želodcu bolehnim,
je	vsled svoje pristnosti zdravju neškodljiv,
je	sploh najboljše okrepčilo.
Registrovana znamka in ime pod št. 209 od 15. aprila 1903.
Edini izdelovatelj in lastnik: J. RICHAR, destilacija v Zgornji Šiški pri Ljubljani
Ponatis iz certifikata „Kmetijsko - kemijskega preiz-kusevališča" v Ljubljani:
Štev. anal. 2360.
Preskušnja likerja xZlatorogu od J. Richarja, destilacija v Zg. Šiški, je pokazala, da je presknšeni /iker „Zlatorogil is sladkega sadja in rasnih zelišč n&bfUVljend ffckapavina (destilat) izvrstne kakovosti.
Ljubljana, dne IS. aprila 1904.
Dr. JS. Kramar l. r.
t Prodaja LeOp. Jerail v Ljubliani, Sv. Petra cesta, t
m
li
i
721 3—1
QQ06||
oooo
Razpis
727 2—1
popravil nadarbinskih poslopij v Zagorju ob Savi.
Dne 28. aprila t. I. dopoldne ob 9. uri vršila se bode v tukajšnjem župnišžu
zmanjševalna dražba
zaradi oddaje popravil tunadarbinskih poslopij. Vsa popravila — zidarska, tesarska, mizarska, kleparska in slikarska dela — proračunjena so na
5230 kt*on,
ter se bodo oddajala le skupnemu podjetniku. Proračun in oddajalni pogoji so vsak dan na vpogled razgrnjeni v tukajšnjem župnišču. Dražitelji bodo morali vložiti pred dražbo 10% varščine (vadijuroj.
Stavbeni odbor v Zagorju ob Savi, 22. aprila 1904.
Gotard Rotf, načelnik.
Naivrfia 7aWa naiboljša in naiceneiša tyrdka za
naj VCtja ^aiUgaj naročevanje ozir. nakupovanje £
Copieev za pleskarje, Bobne slikarje,
zidarje in mizarje. LakOV, piistnih angleških, za vozove.
Emajlne prevlake, pristne, v
posodicah po '/„ V* V i in 1
Jantarjeve glazure za pode.
Edino tipeino in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva.	288 60—18
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Sctioofelda.
Firneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega,
zajamčeno trpežnega. Gipsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv,suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1. 1832.
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani. =====
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
JflHMIlJij v Ljubljani jrUlfflJMj
na Dunajski cesti St. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
23 104-33
obrestuje hranilne vloge po 01
41
2 |0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske i a i Q Itifvol posojUnice znaša	^ 4»y40,/yu
st%hran K 4,703.762-02. D;r= K 20,24671213. sK<,rr K 77.979*34.
- Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 Jk
F
Cfp ,
o '
c/i < .< 3
2--o
-1 tu » -O
n .5*
re"«' vi
83 <
tfi< r-
1
u..
NJ = . cr
bj 3
Lin
<2 3
m o
3 o< S o-
CD — — <
»
5! 03 2
sfl tj
=r s
o <
< E. O
O n. 3
o
< «!
=: CO £ •
o 3
c/5
N 3
V tvj
2	q =;
o g d
3	Qrq — <" O
Š o
00 —
• CL <"3< V)
83 <
NJ (JI
H 21 o ?5<
rr* tu
<
■a 2.orq o
u)
— n r- °
'o-22
2 « IZ o N <
h 2
a.
(/> i-*
U <
7T M
W »
«£. 7s
S) ro -t
= S. ' — ^
ng im
-1 r"
O ro <
7Š J2. $»
-t ?r »s u
•OD -1 o
t/>< « = S.
B3
?r
or
v>< <"
o
P3 n.
n ?r
-t 03
o —
J" c/)
cr »
n
i? 5" o
"t r*
o ro _.
3 ~< n cl
a« § 83
3 H.
83 <
TJ < O
ro
rt>
t/J<
ro -n
a
C/5
—. O
=» =r ^ —
o
co
c/1 n < ro »3
5 »g.
« — cr
c/5 ^ 3 3 CLTO
«33 ■o »2.
o < o
(ki <0 < -t 3 rc> re —• 3
-1 CL
3 ° 6> 3 3* c


llJ
M
Avgust Žabkar
v Ljubljani, Dunajska cesta.
W železolivarna.
strojna in ključavničarska tovarna
priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne
križe, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, frombe za vodo Itd.
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah.
472 50—11	__
Dr v. Foedransperg
ordinira
od 15. t. m. naprej
dopoldan od 8. do 11. popoldan od 3. do 5. ure
669 3-3 S

ges? Sv. Jakoba trg št. 7
i
Prodaja grozdov.
70 d 3—1

Dne 8. in 15. maja 1904
razprodalo sc bode 80 oralov lepega v Hrušici
ležečega Črnega gozda. Nudi se redka prilika za dobro naložitev denarja.
Natančneja pojasnila daje c. kr. notar Anton Galle v Logatcu.
Ig
Naznanilo.
717 3-2
Dne 27. aprila 1904 vršila se bode na domu gospoda Josipa Strehar v Ljubljani na Tržaški cesti štev. 2 potoni prostovoljne sodne dražbe
a)	od 9 ure dopoldne naprei »akupodaja posestva vlož. St. 46, kst. obč. Kapucinsko predmestje, hiše št. 2 na Tržaški cesti z dvoriščem, hiSice na dvorišSu, gospodarskega poslopja, skladišče, hle<a, dveh barak in vrta za dobo 10 let od 1. maja 1904 naprej; izklicna cena znaša 1400 K, vadij znaša polovico najvišjega ponudka letne zakupnine, vadij in polovico letne zakupnine je takoj plačati;
b)	od 2. ure popoldan naprei razprodaja premičnin, kakor: hišne oprave, gospodarskega in me sarskega orodja it j.
Canilni zapisnik in dražbeni pogoji se lahko v pisarni podpisaneg* c. kr. notirja vpogledajo.
V Ljubljani, dne 22. aprila 1904
T>r. l(orcl 5cbm'cl'n9®r»
r. kr. n* tar kot sodni komisar.
JVs&KBism.M.i S
Kdor se zanima za napravo motorja f za kmetijo, obrtnijo, žago aii mlin, si lahko te vrste stroj ogleda v pondeljek, na Sv. Marka dan, dne 25. t. m. v Kranju pri živinskem sejmu, kjer bode tvrdka
Fran Zeman
skladišče strojev v Ljubljani, razstavila eno petro-linsko lokomobilo gospodom interesentom na upogled
Na Dunajski cesti št. 32
oddati je
724 3-1
stanovanje
s 5 ozir. 7 sobami in prltiklinami s
I. junijem ozir. 1 avgustom t. 1.
Dečka, ;
m
ki bi se rad učil čevljarske obrti, se
vsprejme takoj v Ljubljani. Kje, pove upravništvo „Slovencau.
Učenec
za trgovino z železnino in špecerijo se sprejme takoj v trgovini
718 i_i A. Sušnik
Zaloška cesta št. 15.
Frinr rinlrp 79 rprtvp rabi' naJ niroči brez-J&.UU1 upivc LA bClKVC p lačni cenik tvrdke
Božidar Giinther v Gottesgab u (Češko).
520 10-3
Filialist
se išče
za svetovno trgovino s stroji.
Natančne ponudoe v slovenskem in nemškem jeziku z navedbo spričeval prejšnjih služb ter zmožnosti za kavoiio ns; se po-šiljajo pod naslovom „Isvrsten, za organizacijo sposoben trgovec 42092" na A monzen-Expedition M. Dukes Nachfolger, Wien I.	700 2-2
Uradnikom S plačo od 1800 K dalje dovoljuje posojila proti malim odplačilom in zmernim obrestim ,,pražska založna v Pragi, Ferdinandova ulica
g&fy fJa prodaj sta
286 12-9
2 križeva pota 2
jeden 95 cm visok velja gld. 65'— drugi 150 „ „ „ „ 250 — ta veliki križev pot tudi nekoliko pod ceno pri
F**. Toman-u
podobarju ln pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg štev. ^
r-w |	«| • v v	rjrs	* •
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, dolenj. železn. postaja Straža=Toplice.
Akrato-vrelec 38« C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, ischias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznini. Velike kopelji, separirana kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od l.maja do 1. oktobra. Prospekte In pojasnila daje brezplačno
726 8-i	Zdraviliška uprava.
ooooooooooooooooooooooooot
Nad 30 let obstoječa, živahna, večjega obsegaj
trgovina z mešanim blagom v zvezi z gostilno
na Gorenjskem) t se odda za dobo več let v najem.
Ea m
Na razpolago je prodajalna z več skladišči. Hiša z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi prostori vred. Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, hlev i. t. d. — Naslov za ponudbe pove: upravništvo „Slovenca".	714 3-1
IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO<
Karol Rebek
od c. kr. vlade potrjeni zastopnik
„Proge Rudeče Zvezde"
Ljubljana, Kolodvorske ulice 41,
od južnega kolodvora druga ===== hiša na desno. =====
Najkrajša, najceneja
in najboljša vožnja v
Ameriko
je na brzoparnikih te linije
Potniki bodo edino pri meni brezplačno zdravniško preiskani.
Veljavne vozne listke in natančni pouk izseljencem dobiti je v moji pisarni, Kolo-
dvorske ulice štev. 41.
35 13
Hiša (grad) na deželi,
jednonadstropna, z gospodarskim poslopjem in sadnim vrtom, tik železniene postaje blizo Ljubljane,
692 3-2
pr©5t©L>©ljne preda.
Pojasnila daje dr pran Vok, c. kr. notar v Ljubljani.
r

— Iz Ljubljane v Icw l ork
Z brzoparniki: „Kalser Wilhelm II.", „Kronprinz VJIIhelm", „Kalser Wilhelm der Grosse", „Kalserln Mirla Theresia" (največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
S3L ■ «■-
s poštnimi parniki veliko ceneie. Prosta hrana že v Bremenu.
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen, pri meni ne povišajo ccne
amerik. želcznic.
Eduard Tavčar Kolodvorske ulice sf. 35
63 30-14	nasproti stari „Tlšlerjevl" gostilni.
Žrebanje
danes zvečer!
Glavni dobitek
Kron 40.000 Kron
Srečke za sobe grevnice
po 1 krono
priporoča
J. C. MAYER
v Ljubljani.
1
Efektni dobitki se ne izplačajo v gotovini.


okusne hrane ni odvisna le od večjega užitka kake jedi, kajti čim okusnejša je hrana, tem lažje se prebavna in tem bolje se izkoristijo v nji se nahajajoče redilne snovi. Ta dejstva pojasnjujejo vspeh
Maggijeve juhe in jedilne zabele.
Ta je za skrbno gospodinjo staroznano, ceno sredstvo, ki more z njim pridati krepak, prijeten okus slabi juhi. bouillonom, omakam ter sočivju, jajčnim jedilom in dr. Ker je zelo izdatno, naj se jc ne vzame preveč. Pridene naj se šele pripravljeni jedi. — Dobiva se po vseh trgovinah s kolonijalnim in delikatesnim blagom in drožerijah v steklenicah po 50 v., (na novo napolnjeno 40 v.).	909 3
Maggijeva odlikovanja: 4 velike odlike, 26 zl. svetinj, 6 častnih diplom, 5 častnih odlik. Šestkrat izvan tekmovanja, m. dr. 1889 in 1900 na par. svet. razstavi. (J. Maggi, razsojevalec.)
VREDNOST
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči
HANNS KONRAD
Nik.- rem.ura gi. 2.50 tovarna za are ln Izvozna trgovina
aro 3 leta pism. jam. Most it. 520, Ceiko.
Pozor!
Na prodaj je iz proste roke
pritlična hiša
z vrtom in pritiklinami v obližju Ljubljane, po niiki ceni.	350 16 j
Kje, pove upravništvo »Slovenca«.
v
Čedno stanovanje
v I. nadstropiu na ulico, z dvpma sobama in pritiklinami dobi mirna stranka za termin avgust	686 4—3
Istotam se sprejme gospodična na hrano in stanovanje s 15 majem.
Ponudbe na upravništvo »Slovenca".
Odda se takoj služba
organista in cerkvenika
v Ribnem, p. Bled.
Letne plače 280 K, plačilo za zvonjenje, kopanje grobov in štolnine približno 100 K, prosto stanovanje in drva. Zemljišča za 2'/2 mernika posetve. Natančneja pojasnila daje
župni urad v Ribnem, p. Bled. (Gorenjsko). 703 3-2
ANTON SCHUSTER »
Ljubljana
Špitalske ulice št. 7.
priporoča
== neuo$ti ==
C
v konfekciji za (lame in deklice; bluze, deške obleke, modno blago za dame in gospode, Voile, Satin, Le-vantiii, preproge, najboljše platno, perilo za gospode ===== in kravate. =====
3
Solidno blago! x Nizke cene!
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti.
470 12—8
Domača umetalna steklarija
Av$. Agnola v Ljubljani,
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
oerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svinoem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfiejšega
1
a
25» >
d
S ® 9
O 9
©
O T3 O
<U
»4
PU ©
»4
s i
(8
o M
= s
11
O p«
<6
■M >
M O
Spričalo,
Št. 50/Z.
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana
tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOL* V LJubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič,
župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa sfavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	927 52-33
P
pr
o
M
pr
co
i
Naznanilo.
699 2—2
V zapuščino g. france-ta Sešek-a, zasebnika v Ljnb-ljani. spadajoče premičnine, kakor: pohištvo, obleka itd.
razprodajale se bodo
v ponedeljek, dnč 25. aprila 1904 od 9- ure naprej v Križevniških ulicah št. 11, III. nadstropje.
V Ljubljani, dne 14. aprila 1904.
Aleksander Hudovernik,
_c. kr. notar kot sodni komisar.
Seeeooooeč
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča preč. duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi para-mentov.
rTtrZZŽr&Šfei--n,



1724
Izdeluje oelo ornate, kazale v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obha-Jllne burze, atole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno e"erkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.
Za čebele je
„PhaGelja" pa „Esparseta"
najboljša paša
katero	se dobi pri
Peter Lassniku v Ljubljani.
Zaloga velikanske pese, vrtnih in travnih semen. 568 5-4
Črez
3000
letnih
603 3-3	v, nagelnov
se dobi po nizki ceni v mnogih vrstah in barvah, ponajveč nasddnih (doppelt) in z močnimi koreninami. — Dobi se tudi več vrst močnih, visokih in lepih
vrtnic (gartrož).
Kje? pove upravništvo „Slovenca".
.	479 104 11
Anton Presker
krojač v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnlžke obtekt
iz trpežnega in solidnega blaga pe nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= Izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenab
Dobavitelj auirorm avstrijskega društva železniških uradnikov
ir(

Najboljše izvršena
zarezana, stisnjena in navadna »-<
strešna opeka,
opeka za zidovje itd.
rcčoc in 5 5trcji ncrcjerjo,
dobi se po nizki ceni pri
Avgustu Aita, Ig - Draga.
f ar Pijte
Klauerjev
Jriglav"
najzdravejši vseh likerjev.
544 150-10
?
S čim ste si ohranili tako lepe zobe
Enostavno z vporabo


0OpjJ|nVp odlikovane kosmetiške vode
. OUlulUVU za zobe) ki higieniški vpliva na zobe in se dobiva v vseh boljših trgovinah v steklenicah po 1 K.
«97 12-4
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO —	O
Slovito, temnorudeče, izborno, sladko, močno, zajamčeno pristno	332 6—6 —
dalmatinsko črno vino
8 se dobiva edino /e pri podpisani zalogi vina na debelo za ceno 48 vin. liter, JKŽET* Vzorci se pošiljajo franko, ako
2GT se vpošlje 20 vin. v znamkah.	MdHl^J^OpCt> IstFd. q
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
HERBABNY-jev podfosfornasto-kiali
apneno-železni sirup
Ta 34 let z največjim uspehom rabljeni prsni ■lrnp raztaplja a^z. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospeiuje prebavljanje in redllnost, telo Ja61 in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki ro v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje kostlj.
Oena steklenlol 1 gld. 25 kr. = 2 K 50 h, po poitl 20 kr. = 40 h več za zavijanje.
Svarilo! SpP°od
dobnim imenom, ki pa so po sestavi in po učisku vsa ^ različna posnemanja naših Gj! izvirnih preparatov ie 34
let obstoječega podfosfor-nastega kislo-apnenega-že-leznega sirupa, svarimo in toraj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny-Jev apneno - železni slrnp in gledati na to, če ima vsaka steklenica pristavljeno uradne vpisano varstveno znamko.
Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzlgkeit"
VII./l, Kalserstraese 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. l3ž 20-19 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: » Ljubljani: M. MardetschlUger, G Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: O. Schvvarzl & Co., M. Kauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schicdler, Ant. Mizzan; Breže: G. Elsasser dediči; Sovoden]: F. Kordon ;Celavec : P. Hauser & .1 Pichler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-Iinger; Št. Vid : A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Sutina, A. Filippi, dr. J. Serravallo, E. pl.Leitenburg, P. Prendini,dediči M. Havasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika;Velikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth.

£
s *
i' "> in
IO Nf
8—SI 16S lapBJg A
jemaid r V a0)jjuz0|Bz i|;ujoap j>| o
AO>jncjO|5j t|i|eupo|
BBO|BZ B)|§!Ujbaoi
•i(Buao qo)ztu onaauiud bžb|q iisouisjaouzbj od
■DjdOD A0>jnq0|>i i\\y\s -jSMnj 'AQ)|nqo|)| qipj|
Ul l|B)|i|dUI 1 AOjplij|p
osojuz ofoab
oojoqzj ijsjap nu (ii qrisgui a naisui?qo nuiauABjs ui inijsAOijnp ijiisejaad vjojedud
i oon«j£ poj 'in^r^tifi a
I DIIHOSf s
102 52-13
MOTORI
Patent Adam
so najcenejši gonilna moč za kmetijstvo, obrt-nije,mline in žage, katerim voda primanjkuje; čez 4000 že v rabi; kurjača ni treba, stroški 4—5
vinarjev za eno konjsko moč. Klepalnik za kose, cena 8 K za komad. Nutrin, redilna štupazaživino; 1 kg.K6 se dobi v zalogi za poljedelske stroje
Fran Zaman-a
Iijub!ij'.&iit», Poljanska cesta št. 24.
m
|mmmmmmmmmmmmmm
| Jernej Baliovec®*
<gjj trgovina papirja, pisalnega in ri-at£ salnega orodja v Ljubljani
^ Sv. Petra cesta štev. 2
2 52—18 Filijalka
Resi jeva cesta štev. 7
priporoča
jjjg najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in po-slovnih knjig, šolskih "zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizko cone, točna in solidna postrežba.
J iSVC

42 66
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Iijubljano
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	Jos Arhar načelnik-
Sedaj gld.
70
zelo znižane vozne cene v
Preje gld.
105
Ravno ista vožnja in postrežba kakor preje.
Iz Ljubljane samo 70 3'd. S prosto dobro hrano že v Hamburgu
ma^mmmammmmmmmmmmm v dežele: Pennsylvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Mantana, Califor-
V Novi-Vork itd"	kolikor je tarifna cena P° ameriški^že-
■■m^hhii leznici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 K arena moj naslov: 1153 52—31	Fr. Seunig, Ljubljana, Dunajska cesta 31.
i-
t, «
m v
Isi'" •' 1
„*NDROpOGON"
(Iznajditelj F. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rasf las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, HI zabranl Izpadanje las in odstrani prahale.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 ted-n )v opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (89,
V «8o I * e t »• i t* i o - n.
v~žalopi imajo tudi Rg U. pl. Trnkoczv, Anton Kane in Ernsf Sark v Uubllanl, fl. Ranf v Kranji, in lekarna „prl anjelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
trJ
o u C
t 3
Jf
c
o
O)
u
iVRJi DOGAJNl
i
mizarski mojster v Ijubljani, (Medjatova liiša stev. 19)
priporoča
SVOjO
zalogo hišne oprave
Spalne tcrjcdilne sobe za salone.
Divane vsake vrste.

Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd.
«» lavarMiiJefo.
Cenik s podobami zastonj in franko.	1564 21
3t
O 3
x* e
n
3 O M
3 (O
3 o 00. O

Tovarna
VII
pecij
Usta-lovljena 1888
608 26— 4|
Založnik zveze c. kr. avstr. drž. uradnikov
Alojzij Večaj|
Ljubljana Trnova, Opekarska cesta Veliki stradon 9
priporoča sl. občinstvu in preč. duhovščini hvojo veliko zalogo najtrpežaejših in sicer od naimodernejših, preSanih in poljubao balvanih do najoripristejših prstenih pečij različnih vzorcev, kakor: renals-sanoe, barok, gotsko, seceston Itd, kakor tudi šted lnike in kruhne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah, ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
Ceniki franko in brezplačno
Jb A A x A A X A A A A A <vT$. AA
♦t ttit*-i .t <<■ txt i txx?cx><-xa'• x?-sajlk»
CD
<i
Gamaše, galoše.
133552-27 Zaloga obuval
D. H. POLLAK S Go. Dunaj.
s?
Pri nakupovanju
=: suknenega = In manufakturnega r—-— blaga __
se opozarja na tvrdko
i
IGO 1HL


;
v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
196 52—12
Velika zaloga	:
suknenih ostankov.
Varstvena znamka: Sidro.
LIHIMENT. CAPS1C! Comp.
1* lekarne Rlchterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K - >80, K 1-40 in K 2-- v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z naSo varstveno znamko ,.sidro" iz Rlchterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, Elisabethstrasse 6. 1343 34—32
Zahtevajte pni nakupu
chicht-ovo štedilno milo

Ono je
zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi fj	Pere izvrstno.
z znamko „jelen".
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime »SCHICHT" in varstveno znamko »JELEN".

Dobiva se povsod!
150.000 kg
dobiTga
prve in druge košnje domačih travnikov
ne proda.
Več pove llija Predovič Ljubljana, Ambrožev trg št. 7.	480 7
Prodajalko,
izurjeno v špecerijski stroki
- sprejme -
A. ŠARABON
v Ljubljani. 697 3-2
11811 -Pri Tigru-
arr
m
i
Zanesljivo najboljši
„rastlinski liker"
je in ostane
»Planinski biser"
katerega
izdeluje in prodaja
Josip Jebačin,
v Ljubljani.
,Pri Tigru" gj§|
1
cmi
Podpisana ima v ralogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago «a bandera, baldahine, raznobarvna plačče, kaaule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno in pofiteno po najnižji eeni bandera In vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov,
Zagotanj&JO liitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 780 52-46
Ana Hofbauer,
Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja gn posode
v IOublJanl, Wolfove ulloe 4.
Vvr^-M'*.: *	"t	-	■ " ' ' •	' •	•
Jako važno za kolesarje!
Predno se kdo odloči nabaviti kolo, naj ne zamudi pogledati zaloge ali vsaj
naročiti cenik od
pravih puch-ovih koles
najnovejših modelov, katerih edino zastopništvo ima Franc Čuden v Ljubljani.

279 10
One častite gospode, kateri se zanimajo za motor-kolesa, vabim, da naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno
Pucli-ovo inotor-kolo
da se prepriča, kako fino in popolnoma prosto je sestavljeno, tako da se sleherni lahko takoj privadi voziti.
Puchovo kolo je do sedaj vedno med vsemi drugimi na površini

D\/a vajenca
za sedlarski obrt sprejme takoj
I. Ban,
643 2-2
Dunajska cesta št. j3,
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in rudeče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
Giesslilllsltfi kisle rode.
17 ni
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
iaitz. postaja, zdravilno kopališč* pri Karlovih variti
Prospekti zastonj in franko.
V LJubJanl se dobiva v vseh lekarnah, večjii »peeerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in Tinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Pete«- Lassnik-u v Liubljani
Služba organista
se odda
s 1. majnikom t. 1. v Cerkljah u,\ Gorenjskem.
Plača organistu ie 50 kron na mesec in krasno stanovanje. Prevzel bi tudi lahko tajništvo pri posojilnici in hranilnici kot postranski zaslužek.	67g 3_& Natančnejša pojasnila da e
župni urad v Cerkljah na Gorenjskem.
Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
—Najboljša in rcajsigumejša r
-- n
Denarni promet v leta 1902: čez 32 milijonov kron.
U
m prilika za šfedercje!
Ppeje: Gradišče št. 1,
POSOJILNIC
sedaj: Kongresni ti*g št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
41
0
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsaclh vloženih 100 K čistih --4 K 50 h na leto.
Stanja vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 K 52 h. Denarni promet V 1. 1902: 32,596.882 ^ 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno«
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903, Dr. Ivan Šusteršič,
ei D 14—4	predsednik.
O d b o f ti i k i i
Josip Šiška, knezoškofijski kanedar,
podpredsednik.
Izdajatelju adeovani Bradjuk: Br. I|H«I| fcltallc,
Siik »Katolilke lukarie« ^Ljubljani.