90
Kakoršna setev, takošna pletev.
Spisal K. Kam ho usek.
Kakoršna setev, takošna pletev! Eesničen pregovor, ki ga našim kmetovalcem nikdar ne moremo dovolj živo v spomin poklicati. Naj mi bode toraj dovoljeno, zopet nekaj vrstic o tem spisati, ker ravno sedaj zopet se pripravlja kmetovalec na jaro setev, v nadi, da mu zrnje bogato obrodi.
Nikakor ne zadostuje, da kmetovalec njivo dobro pognoji in obdela in potem dobrotljivo naravo pusti skrbeti za vse drugo; ne, on zamore k dobrem vspehu še mnogo storiti, in to mora.
Pred vsem je treba k obili žetvi dobrega semena in pa premenjave semena ob določenem času. To obojno žalibog naši kmetovalci še veliko premalo vejo ceniti. Jaz pa ne menim tukaj množico vsejanega semena, nasprotno, vsaj pri nas kmetje dostikrat še preveč semena vsejejo, katero deloma ne skali ali pa njivo tako gosto zaraste, da žito niti dobro rasti ne more; jaz imam tu v prvi vrsti pred očmi kakovost, t. j. dobroto semena. Naši kmetovalci pripravijo si seme sami, in sicer iz lastnega pridelka, in kakošen je ta, vsak sam ve. Naše domače žito je le toliko očiščeno, da so pleve od zrna ločene, vsa druga nesnaga, kakor plevelna zrna, mala, zlomljena, nedozorena zrna ostanejo pa še vedno v semenu. Da po tacem semenu ni misliti na dober pridelek, mora vsak sprevideti, niti ni treba, da bi bil kmetovalec, kajti plevel da plevel in majhna nedozorena zrna sicer kalijo, a ne dajo nikdar lepih klasov z lepim zrnjem.   Na  vse to
se nikdar ne misli, če je potem njiva polna plevela ali pa vsJed slabega zrnja redko zarastena, vzrok je zemlja, slabo vreme itd. le kmetovalec sam ni nikdar uzrok.
Ako bi vsak kmetovalec, naj ima veliko ali malo polja, rabil le dobro seme, katero je kupiti od poštenih in zanesljivih pridelovalcev semena, potem bi gotovo ne tožil toliko o slabih letinah in zraven tega imel bi njive brez plevela in pridelek, katerega bi za m ogel po najvišji ceni prodati. Žalibog pa večina naših kmetovalcev ne gleda na žetev, ampak le misli, kako bi za-raogla pri setvi par krajcarjev prihraniti. Tako pride, da sejejo ceno in slabo seme ter se ne morejo odlomiti, da bi nekoliko globokeje v žep segnili ter kupili boljšega in čistejega semena.
V semenu niso skrite le osnovne oblike prihodnje rastline, ampak skrbna mati narava skrbela je tudi za primerno hrano, da mlade rastlinice kedar pridejo na svet, ne trpijo pomankanja. Če seme vsled svoje zvunanje oblike kaže, da ni popolno, ali pa če je celo strto, potem ni v njem dovolj prve hrane za mlado rastlinico. Iz vsili teh uzrokov, naj bi kmetovalci vendar enkrat pričeli rabiti popolnem čisto, in skoze n ako ter popolno razvito se me, nikdar pa ne vsled skoposti ceno in slabo seme, ker tu je hranjenje na napačnem mestu in ob enem neodpustljiva in kaznjiva malomarnost.
Nikdar ne moremo dovolj priporočati setve najboljšega in ob enem suhega semena. Zato je važno, določiti semenovo kmetijsko vrednost, težo zrna in kaljivost.
Zrnovo težo določimo s tehtanjem, n. pr. ako stehtamo 100 zrnjev; 100 zrnjev rži tehta lf/a do 4 grame, 100 zrnjev pšenice pa L% do 4 grame.
Kaljivost določimo s pomočjo posebnih priprav. Vzememo n. pr. 100 zrnjev, katere denemo med vedno vlažni papir; kolikor več zrnjev okali, toliko boljše je seme.
Najboljše nam določijo vrednost semena v ta namen ustanovljene kontrolne postaje. Žalibog, da nobeden kmetovalec ne zahteva semena, ki je bilo na tacem zavodu pregledano, in od tod pride slaba žetev in pa cele njive predenice, katera vničuje tako zelo deteljo, da v nekaterih krajih detelje niti več sejati ne za-morejo.