KA.TQLJSK CERKVEN LIST. "?haJa. vsak Petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. ¥ tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za ' 4 leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica- dan poprej. Tečaj XLVII. V Ljubljani, 17. vel. serpana 1894. List 33. Lažnjivih se mi varujte prerokov! ..Lažnjivih varujte se mi prerokov!" Resnobno Jezus je kedaj učil; — Od svete Cerkve varujte se vskokov, Ki so do nje brez serca. brez čutil; Naj kažejo se v sliki bratov milih. „Volkovi so. le v ovčjih oblačilih/ „Po sadu njih jih bodete spoznali;" — Sami brez vere, noč in dan preže, Da tudi brate bi v pogin prodali, Pri vsaki priliki nato teže; Leti, kristjan glej! slabi so sadovi, Se vitruj jih! so satana robovi. Kedor v nedeljo cerkve se ogiblje In božjo službo zaleži. prespi, Potem ponosno se po kerčmah ziblje, Igra. popiva skoraj vse noči; Ta nosi znamnje moje Cerkve vskoka, Zapravil čast je božjega otroka. „Se bere li raz ternja grozdje sladko?" Nikdar! če primes zanj. okervaviš; Hinavec tudi besedi če gladko, Da ljubi te. o glej, da proč bežiš! Ak slušaš ga. se bodeš okervavil, V nevarnost dušo in telo postavil. Kdor studi vse, kar božje je in sveto, Duhovne blati zaničuje rad; Prezre zapoved šesto in deveto. — 0 čuj Slovenec! gnjil leto je sad; Ta sad je kužen, slabega drevesa, Opikan ves peklenega merčesa. „Se mar bero li smokve raz osata?*4 Nikdar! osat bodeči je plevel; Osat je zlobnež, ki zapelje brata, „Z Menoj deleža on ne bo imel;" Gorje osatu! smert ko ga požanje, Peklensko brezno bo njegovo stanje. Kakor je toraj vsim očem razvidno „Drevo da dobro, dober sad rodi, Drevo pa slabo, truhlo. malopridno — Kako naj dobro sadje ti deli? —a Tako. glej vskok cerkven je človek zloben. Za dobro vzvišeno gluh. nesposoben. Kdor zaničuje svete Cerkve šege, Obrede njene, smeši papeža. Razkolstvo hvali pa na vse pretege: Da tam je cerkev prosta madeža; Ne druži se! vskokom take baže. Kot Evi kdaj. po njih ti satan laže, Katoljška Cerkev, ta je cerkev Moja, Le nji edini vso sem dal oblast; Obljubo ona le ima obstoja. — Le ona vodi vse v nebeško čast; Naj le nad njo pekK« orožje suče, Zastonj! Le Petru dal nebes sem ključe. Slovenci, pozor! če med vami vstali Preroki krivi bodo ; za denar Vam bodo ustno, s spisi se lagali, Da oropajo vam moj najdražji dar — Katoljško vero: — ne slušajte vskokov, Lažnjivih varujte se prerokov' Ii'i<1o*btr. Vsemu svetu. Apostolsko pismo sv. Očeta Leona XIII. Vsem knezom in narodom sporoča papež Leon XIII pozdrav in mir v Gospodu. [ Dalje.) lO. Srečna prihodnost. Ce se vsestransko odstranijo nevarnosti in če se povernejo kraljestva in deržave k verski jedinosti, bi se dobila čudovito vplivna pomoč proti hudemu in obilna množica blagrov. Ome-njajmo poglavitnejse! Pervi blagor je dostojanstvo in delovanje sv. Cerkve: ta bi imela sebi pristojno častno mesto in bi svobodno hodila svojo pot deleč evangeljsko resnico in milost in sicer deržavam v poseben prid. Ker je namreč človeškemu rodu od Boga dana učiteljica in voditeljica, more posebno vspešno skerbeti za najsilnejše spremembe v javni blagor, reševati najzainotanejša vprašanja : jmvspesevati pravo in pravičnost, ki sta najmočnejši deržavni podpori. 11. Oboroženi mir. Izverstno. vzlasti v sedanjih časih zaželjeno >red>tvo bi bila potem v-tanovljena jedinost. da sc odvernejo grozne nevarnosti za vojsko. Mi imamo pred očmi razmere v Kvropi. Ze mnogo bt živimo v miru le b d j na videz, nego pa v resnici. Medsebojno sumljivo nezaupanje vpliva tak«». da skor«» vsi narodi tekmujejo v nepre-sTancni oboroževanju za vojsko. Neskušena mladina odteguje sc vodstvu in vzgoji staršev ter >c sili v nevarnosti vojaškega življenja: najčver-steiši mladi ljudje odstranjuj«» se od kmetijstva, o l višjih študij, od tergovine. od oberta v vojaško služb«». Vsled velikih troskov praznijo se der-ža\nc blagajniic. uničujejo se moči. ki bi bile deržavi v podporo in pri tem terpi tudi imetje posameznih: oboroženi mir. kakoršnega imamo sedaj, postal j»' ž«- sk<»ro neprenašljiv. To bodi naravni >t.,n deržavlianskega skupnega življenja med ljudmi? Vendar pa nam je mogoče izkopati s.- iz t"ga >fau?a po milosti Jezusa Kristusa in }>rid<>biti >i iesnič'n mir. Nič namreč ni primer-n»*i>ega. kak«»r keršeaiiska krepost in posebno pravirnost. da se kr »ri «astiželjnost. pohlep po tujem blagu in zavidljiv..st. s čemur se naipo-giavitneje neti snov za vojsko: na podlagi te kreposti ostanejo nedotakljive pravice narodov in svetost ponudb: s tem pa >e tudi vteri ijejo vezi bratolpibja v prepričanju, da: ..Pravičnost povzdiguje narod." Preg. 11. .14. Tudi v notranjem življenju bodo deržavc dobilo bolj varno in močno sredstvo za javni blagor, kakor to podajajo zakoni in orožje. Vsakdo pač vidi. da od dne do dne rasejo nevarnosti za javni mir in za javno varnost: pogosti gr >zni zločini namreč kažejo, da so se zaprisegle uporne skrivne družbe razrušiti in uničiti deržave. 12. Soeijalno in politično vprašanje. l>ve veliki vprašanji ste na dnevnem redu. soeijalno in politično. In obe ste največje važnosti, akoravno se za nju modro in pravično rešitev hvalevredno trudi, obravnava in poskuša: vender temu nič ne bo bolj služilo, kakor če se bodo duhovi zopet in zopet iz notranjega vzroka kerščanske vere nagibali, da se zavedajo in da »polnujejo svoje dolžnosti. — O socijalnem vprašanju smo pred nedavnim časom v tem smislu razpravljali vporabljajoč načela evangelija in na-tornega prava. — (¿lede političnega vprašanja, pri katerem mnogi v teoriji družijo svobodo in deržavno oblast, v dejanju pa ju neprimerno ločijo, zamoremo iz kerščanskega modroslovja naukov zajemati v veliko korist. Bodi namreč oblika deržavi katerakoli, ako je določeno in splošno vsprejeto. da oblast (auctoritas) izvira iz Boga. tedaj je pameti takoj jasno, da imajo nekateri pravno pravico ukazovati, in da iz tega prihaja za druge dolžnost, da so pokorni: to tudi ne nasprotuje človekovi časti, ker smo s tem bolj Bogu pokorni, nego ljudem: Bog pa napoveduje ..najhujšo sodbo onim. ki so na čelo postavljeni", ako ne opravljajo svojega mesta prav in pravično. Svoboda posameznih pa ne more pri nikomur vzbujati sumnje in zavisti, ker ni nikomur na kvar in ker se na to ozira, kar je resnično pravo in združljivo z javnim mirom. — Ako naposled premišljujemo, kaj premore cerkev, mati in posredovalka med narodi in knezi, da s svojo veljavnostjo in s svojim svetom oboje podpira, tedaj nam bo jasno, kako je važno za občni blagor, da se vsi narodi nagib-Ijejo k jedinosti v kerščanski veri in v kerščan-sketn življenju. (Kouee sledi.) Liberalizem in Leon XIII. Govor preč. rektorja P. Jurija Freund-a v zadnji irlavni skupščini bratovščine sv. Mihaela v Pragi. Že več desetletij gospoduje liberalizem v javnem in zasebnem življenji Svojega gospodarstva ni porabil v sozidanje. marveč v razdjanje. ne v blagoslov, temveč v škodo narolov. Resnično strašno veliko je z iktero je napravil ne le v narodnem in gospodarskem. temveč tudi v socijalnem in verskem oziru. Dnevi njegovega samosilstva pa so že šteti. Vidno bliža se svojemu koncu. Deloma je samega sebe doživel po pravilih nastanka in prenehanja: rLaž ima kratke noge'" deloma gloda na njegovih koreninah novodobni zmaj. ki je prišel iz njega, iz liberalizmo-vega naročja, deloma, in to bodemo si natančneje ogledali, razbil se je ob skalo sv. Cerkve, ob modrost, moč in pogum Leona XIII. I. 1. Vsakdo oklepa se natori primerno družine, ktere ud je. deržave. ktere deržavljan je. naroda, kteremu se prišteva. Ta posebna ljubezen ne le ni zoper Kristusovo postavo, temveč se od nje celo zahteva. Ljubezen do družine je vdanost, ljubezen do deržave stara navada, ljubezen do naroda domoljubje. — Med vsemi jeziki nam je materni jezik najljubši. Moremo za njega prav posebno skerbeti ter mu veljave pridobiti. Blagor in nesreča našega ljudstva nam ne moreta biti ene vrednosti. Eno bomo pospeševali, drugo pa zavračali. Tudi Jezus je ljubil najbolj svoje lj udstvo. Seveda se mu je to slabo povračalo. — Vendar pa mora ljubezen do svojega nareda po pameti vravnana biti. Ne smem ga tako ljubiti, kakor da bi bil cilj. konec vseh bitij, ali da zunaj njega ni nič dru-zega ko zmčs! Ne smem druzih narodov sovražiti, temveč moram tudi nje prav ljubiti. „Zgcdovinsko-politični listi" so pred kratkim pisali, da „princip narodnosti v svoji prenapetosti ni druzega kot veliki razkol sedanjosti." Glavno krivdo te novodobne kuge ima liberalizem. Zidal je .narodnosti" oltar ter zapeljal ljudi, da so na zemljo popadali ter molili. Spodkopal je temelj mnegih samostojnih deržav ter odstavil dinastije v imenu narodnostnega malika. Vergel je bakljo razpertije med narode, ki so bili združeni več let z eno deržavo ter so bivali v eni deželi, in so večkrat za jednake pravice si pcmagali ter svejo kri prelili. Ko je tako hujskal in shujskal, oslabil je vse in povsod in njegovo gospodarstvo bilo je lahki: divide et impera! 2. Na gospodarskem polju razsajal in regovilil je liberalizem po načelu boja za obstanek; širil je neomejeno, prosto konkurenco. Razrušil je nekdanje delavske zadruge, zveze in društva. Kakor je v narodnem oziru razglasil princip nikakoršne pomiritve ter tako slabotnega izročil močnemu, ravno tako se tudi na gospodarskem polju ni smel združiti slabotni z močnim v obrambo nasilstva. Vse se je pojedin-stvenilo. razdrobilo. Vtaknil se je v železo strojevne tehnike ter se opasal z mečem velikega posestnika. Tako oborožen napadel je liberalizem obertnijo. Ako so vojaki Desiderija videli Karola Velikega, ki je bil v železje oblečen, so klicali: „O. železo, o. železo!" Tako kliče obupan samostojen mali obertnik: „O. veliki kapital, veliki kapital!" r0. prosta konkurenr-a. prosta konkurenca!" Tisoč in tisoč kmetov in obert-nikov leži ječa je. kervaveč in brez življenja na tleh. Velikanski meč jih je igraje pobil' Drugje zopet stoji na milijone delavcev obojnega spola ob stroju. Liberalizem vidi na njih le delavno moč ter plačuje vrednost edino le po delu. 3. Tudi na socijalnem polju razsajal je liberalizem. Družba je organizem mnogih razločljivih delov, ki skupno stvarjajo jedno celoto. Kar mnoge k jed-noti spaja, to je oblast, veljava (avtoriteta). Čim sve-tejše se ji vdamo, čim rajše in natančneje se je oklepamo, tem močnejše je moralično truplo. Odstranite oblast, in duša je zginila. Telo brez duše razpade. Razpreženost je znak našega Časa. Neki tukajšen neliberalen list pisal je pred nekaj mesci: ..Do tje smo dospeli' Vsaka veljava je uničena, mišljenje ljudstva razdivjano, vse politično življenje spačeno." — Eden glavnih voditeljev socijaldemokracije na Nemškem je dejal: „Mi smo zoper vse nebeške in svetne oblasti;14 in kemaj odrasli deček rekel je 22. prosinca t. 1. o zelo važnem času: -Ravnam se le po avtoriteti uma. druge oblasti ne poznam." — Kje je vzrok tega zia? V liberalizmu Eden njegovih principov inačel) se glasi: „Deržava ima ket izvir in studenec vseh pravic neomejeno oblast." Po tem takem bil bi Bog do človeka brez vsake pravice. Kdor pa zanikuje Božjo oblast, je ne časti, ta razruši človeško: Non est potestas nisi a Deo. Bebel in neodrašeni mladenič dosledno nadaljujeta, kar je vstanovil liberalizem. Imata pogum in poštenost, to povedati, kar liberalizem diplomatično zamolči. 4. Liberalizem je sploh sovražnik vere. posebno pa kerščanstva Kako more obstati vera brez Bcžje veljavnosti? Če mi ni treba več poslušati Božje besede. naj jo že slišim po naravnem glasu, ali po razodenju, če ima samo človeška pravica in človeška beseda vravnavati moja djanja. potem je vera prazna beseda. — Nobena vera liberalizmu ni tako zoperna kot katoliška. Liberalizem ni se oziral na nobene pridobljene pravice niti pri papežu, niti pri školih. ukradel je pravice, ki spadajo k bistvu duhovskega stanú. ali pa so vsaj po starosti njih podelitve bile zelo svete. Odpravil je bogočastje iz javnosti ter je zaperl med štiri zidove hiše Božje. Oskrunil je zakon, ker je ločil pogodbo od zakramenta, kar je vendar v kerščanstvu nemogoče, s tem. da je ločil, kar je neločljivo, in zvezal, kar se združiti ne dá. Posvetno napravil je šolo. ker je na pr. v Belgiji. Franciji in na Laškem c d vzel cerkvi vsakoršen vpljiv na podu-čevanje in vzgojo in vendar, kakor drugje, najvišje vodstvo v šolskih zadevah izročil deržavi. veronauk spremenil v predmet, verske vaje prav zelo zmanjšal ter katoliškim otrokom judovske učenike vsilil. Vse to je brezvestno delovanje svet oklepajo-čega liberalizma. Ni odžlo papeževi pastirski sk^rbi. Že Pij IX. preslavnega spomina, in sedaj Leon XIII zoperstavili so se mu hrabro, neustrašeno in zmagovalno. ite t»'voj<> žetev. Luk. 10. 2. Otok bleski — kinč nebeški — kranjske zemlje ti. Vene iz raja — te obdaja — vse se veseli. — Res. vse se veseli in to po pravici. Kdor je videl bleško jezero, prijazno oerkev na otoku, kdor je videl okclico bleškega jezera, ta gotovo reče: o kako prav je imel pesnik, da imenuje otok bleski kinč nebeški. Ta lepo.ta in krasota bleškega jezera, njegove okolice in Gorenjske sploh je znana daljnemu svetu Vsako leto prihajajo v te kraje mn< gi. mnogi obiskovalci, zlasti še ptujci. da občudujejo ta kinč nebeški in se vesele njegove natome lep»ote. pa si tudi zdravja iščejo ali si ga vterjajo v teh zdravih krajih. O da bi ti obiskovalci, ki občudujejo in vži-vajo rajsko lepoto teh krajev, tudi oči in ser«a povzdigovali gori preko Triglava, gori nad zvezdno nebo in hvaležno spoznali: če je že svet tako lep in veličasten, o kako lep in veličasten je On, ki je vstvaril toliko lepoto, toliko veličastnost! Otok bleški je res daleč znan in sloveč; poznam pa jaz kraj v kranjski deželi, ki je svetu še bolj znan. ki je še bolj imeniten; kraj kamor vsako leto neštevilne množice prihajajo, ne toliko, da vidijo lepoto tega kraja, temveč iščejo in najdejo tolažbo in pomoč v dušnih in telesnih bridkostih In če pesnik po vsi pravici bleško jezero zove kinč nebeški, imenujem tudi jaz oni kraj z isto pravico biser, nebeški biser kranjske dežele In srečna, srečna si Ti Gorenjska, ki v sebi hraniš ta zlati nebeški biser. Ako si hvaležna dobrotljivemu Stvarniku za natorne lepote svojih krajev, bodi mu toliko b hvaležna za ta zlati biser, za ču lapolno božjo pot na Brezji, za milostipolno podobo deviške Matere Božje, imenovane trtko priserčno: .Marija-Pomagij ~ Glejte. Brezje. Marija P. na Brezji je zlati, nebeški biser kranjske dežele Ta slavna božja pjt vidi vsako leto mnogoštevilne romarje, ki semkaj prihajajo od vseh strani. Vsak romar ima že svoj poseben vzrok in namen, ki ga pripelje na Brezja Danes pa s) prišli semkaj neki posebni romarji. Kateri s» ti? kaj jih je danes privedlo k Mariji Pomaga;- Poglejmo k velikemu 'Itarju Tu vidimo deset gg duhovnikov, deset so-učencev Vprašajmo te gospode: Blagovolite nam povedati. «Vinu ste se ravno Vi danes tukaj zbrali, Vi. ki &te prišii iz Gorenjske. Notranjske in Dolenjske, kaj je namen r-manju ravno pri Vas deseterih? Dovolite mi. častiti g»spoije' da mesto Vas jaz sam o Ijrov .rim saj sem jaz enajsti v družbi. enajsti mašnik. enajsti součene«-. in prišel sem semkaj iz istega blai'e^a namena, kakor Vi. K-ršča nski [»oslušav'à ! Mi dvanajsteri obhajamo danes spomin onega blaženega dneva, ko smo bili pr* 1 J"» leti za mašnike posvečeni, mi obhajamo danes tako imenovano srebemu mašo. Zbrali smo se tu. da vernega I »oga zahvalimo za vse dobrote. katere nam je • »n v teli dolgih J"» letih milostljivo delil in nas podpiral v svetem pa težavnem in oigovora polnem naš-m ^ar» i Z orali sm » s-* tu da se zahvalim » ;>reb! iženi Mavri Gospodovi z t n;eno materno varstvo, saj je ..na zlasti nnšnikom ljuba mati in mogočna zave*ni'-a /orali smo se *u. da si tu li za priiiodnje i/pr-im • potrebne pomoči. katere bomo t"iii bolj potrebovali, kolikor bjlj bodo vslei starosti pešale naše du-ne in telesne moči. Zbrali sm) s-i pa ravno t»i tuli za volj tega ker čast g domači lušni pas*ir î- _m kraja, môsenski župnik, je naš S -u'ene • Pa kakor j" veselo moje serce. ko po letih vi lim danes svoj.- Vn ^ masniškega stanu; vendar je temu vesel.u primešana solza žalostnega spomina; ker če pogledam na ljube součence pred oltarjem, popreša moje oko treh gospodov. ki naj bi tudi danes z nami obhajali -'"»letnicj svojega mašništva. Pa Gospod življenja jih je poklical k sebi. Eien pokojnih somVncev. »Prijatelj- po imenu in sercu. je bil v službi ne jedno leto in je 1. 1*71 po dolgi mučni b »lezni umeri pri svojih dobrotnikih v Trebnji. Drugi pokojni souVnec. župnik šentgothardski. je naklonil svoji fari eno n ijvečih dobrot, katero zamore dušni pastir nakloniti svojim ovčicam. Imeli so 1 1^87 sv. misijon Pokojni župnik je šel obhajat, se pre-hla lil. m sklepni dan sv. misijona naznanil je šentgothardski tari misijonski zvon. da ji je umeri nje dušni pastir. In H dni na to. 21. maja istega leta dobili smo žalostno sporočilo, da je nagle, neprevi-dene s me rti umeri tretji součenec. župnik na Stu- dencu Opravili srno v farni cerkvi za drage pokojne součence sv. mašo zadušnico, želeč in proseč, da bi oni trije tam gori pri Jezusu in Mariji obhajali veseli spomin svojega mašniškega posvečenja. Razložil sem Vam pomen in namen našega današnjega shoda Spregovorim pa naj še nekoliko besed. Kdor premišljuje sedanje stanje na svetu, zlasti kdor v časnikih bere. kako in kaj se po svetu godi, on bo rekel: zdaj živimo v resnih časih. Na svetu je neka negotovost, katera vse iznemirja. Vse se boji prihodnjosti. nikdo ne ve, kaj pride. Vojske sicer ni. med vladarji je mir. pa ta mir imenujemo oboroženi mir. varuje ga milijone pušk in bajonetov. Vse sicer želi. da se ohrani mir, a nikdo ga resno noče Eien drugemu ne zaupa, eden se druzega boji in zato hoče vsak vladar imeti dosti močno vojsko, da o dani priliki sam napade. ali napad odbije. Koliko časa bo še to hudo stanje, kdo ve. To je gotovo, da pri tem ljudstva veliko terpe. Tudi posamezni narodi med saboj ne živijo v doželjenem miru Večji in močneji zatirajo manje in slabeje. krateč jim marsiktere pravice, ki jim gredo po božjem, natornem in človeškem pravu. Terpeči narodi pa se branijo in se poganjajo za svoj obstanek. In če konečno pogledamo med posamezne družine. našli bomo. žali, tudi le premnogo družin, v katerih ni božjega miru. ni blage skerbi od strani starišev za lepo kerščansko izrejo otrok — in tudi otroci le preradi prezirajo četerto božjo zapoved. Mnogi, mnogi živijo, kakor da bi ne bilo Boga, ali, kakor da nimajo duše! Vprašanje: kje je pa vzrok da na svetu ni lepega božjega miru? Po moji misli je ta vzrok: Svet ne mara za ono angeljsko pesem, ki se je srečno božično noč tako milo in veselo prepevala: rCast Bogu na visokosti, in mir ljudem ki so dobre volje!" Ljudje so se mnogotero odtujili Bogu. pri mnogih ni dobrih sere; mnoga serca so zapustila Jezusa, mnoga serca ne marajo več za Jezusov nauk, ne poslušajo Njega, ne poslušajo njegove sv. Cerkve in njenih naukov. In glejte, vsi tisti, ki so Jezusa zapustili, ki ne poslušajo glasu matere Cerkve, spadajo med one. o katerih sein nekoliko povedal, da so krivi, da ni miru. In to velja po nekaj o narodih in o posameznikih, to velja o mirsikterih. ki so višji in o mnogih, ki so podložni. So od ene strani premnogi, ki so Boga zapustili in Cerkve ne poslušajo: so pa zopet mnogi, ki so Bogu zvesti in ki se stanovitno deržč svete Cerkve, spolnujoč tu ii v življenju božje in cerkvene zapovedi. In tako sta na svetu dva taborja: v jednem so prijatelji Božji, prijatelji sv. Cerkve; v drugem so sovražniki Boga in njegove sv. Cerkve. Bije se boj za Boga in proti Bogu. bije se boj za Cerkev in proti Cerkvi, res. bije se boj za obstanek Cerkve; pravim za obstanek. ne kakor da bi Cerkev kot taka v tem boju omagala in prenehala, ne — ona je zidana na skalo, in peklenska vrata je ne bodo zmagala. V nevarnosti so pa premnogi njeni otroci, da postanejo mlačni v veri, mlačni v verskem življenju, ali da celo zgub6 sv. vero in ž njo večno zveličanje. Za sv. Cerkev samo kot božjo vstanovo se nam ni bati. Tudi njeni sovražniki so v božjih rokah orodje, s katerim Gospod svojo Cerkev poveličuje, povzdiguje Preganjajo Cerkev, pa ravno zavoljo tega Je ona zmiraj oprezna, pazna in čuječa; preganjajo Cerkev z vso zvitostjo in hudobijo, pa premagati je ne zmorejo, temveč poterjujejo njeno božjo moč, njeno nepremagljivost, njeno nezmotljivost Preganjajo Cerkev 1800 let in mnogokrat so že zmagonosno zaklicali, ni je več; pa vsak napad je Cerkev odbila, vsak boj prestala, in vsak sovražnik je živ dokaz, kako resnična je Gospodova obljuba: In peklenska vrata je ne bodo zmagala. Preganjajo sv. katoliško Cerkev, in zakaj ? zakaj preganjajo ravno našo sv. Cerkev? Vzroka sta dva: pervi je. ker je naša sv. Cerkev prava Jezusova Cerkev, ker je v naši Cerkvi resnica, resnica ima pa zmiraj svoje nasprotnike. In drugi vzrok: Jezus je rekel: „So mene preganjali, bodo tudi Vas preganjali." Preganjali so Jezusa, ker je Sin Božji in ker je svetu očital, da so njegova dela hudobna, dela teme. Preganjajo sv. kat. Cerkev, ker je ona prava božja Cerkev in ker ona neprenehoma na povelje in v imenu Gospodovem svetu neprenehoma kliče: to je zapovedano, to prepovedano. to moraš, tega ne smeš — to pa bode. to boli. to peče človeški napuh, in od tod upor proti Cerkvi in njenim naukom — zatorej svet. to je grešni svet, Cerkev sovraži, napada, preganja, preganja do Gol-gate, do groba pod Kalvarijo — do kon^a. do pogube: pa hote nehote Cerkev s tem poveličujejo, proslavljajo, ker ves njih trud je zastonj. Cerkev je zidana na skalo, in peklenske vrata je ne bodo zmagala. Rekel sem. da je svet razdeljen v dva tabora. V jednem teh dveh taborov smo tudi mi Tudi pri nas na Slovenskem nismo brez tega boja. Sioer se rado ne prizna, da gre pred vsem za sv. vero. in da naše ljudstvo zvesto ostane sv. kat, Cerkvi, svetemu rimskemu stolu. Naši pradedje so se hrabro vojskovali zoper svoje mnoge sovražnike, v teh dolgoletnih ljutih bojih so se tesno oklepali sv. Cerkve, ta jih je varovala, branila, in jim z vero ohranila tudi domoljubnost. Slovensko ljudstvo bodi zvesto Bogu >.n sv. kat. Cerkvi, bodi verno papežu in škofu, okleni se svojih pervih in najboljih prijateljev, svojih dušnih pastirjev, in z vero pa z življenjem po veri varovalo in ohranilo boš tudi svojo slovensko besedo, svojo slovensko domoljubnost. Kdor pa zataji vero, se rad odtuji svojemu rodoljubju — Slovensko ljudstvo! prosi Gospoda žetve, da ti pošilja delavcev, vernih, zvestih, gorečih dušnih pastirjev, ki ti bodo lomili kruh življenja, oznanujoč božjo besedo, deleč ss. zakramente, te ohranujoč v veri, poterjajoč v lepem čednostnem življenju, ter boš podobno rodovitni njivi, na kateri raste zlata pšenica, ki bode kdaj shranjena v žitnice nebeške. Kaj hočem pa reči Vam, čč. gospodje dušni pastirji? Stojmo v tem boju kot voditelji naroda serčno in stanovitno na braniku v tesni zvezi s svojim škofom. Bodimo zvesti Čuvaji sijonski! živimo v Bogu. za Boga, darujmo se za Cerkev, delajmo za blagor svojih ovčic. trudimo se za Božjo čast in za zveličanje neumerjočih duš, ter kažimo ljudstvu, da smo mi njegovi pravi iskreni prijatelji. Dragi mi součenci! Po dolgih 25 letih se zopet danes tukaj vidimo. Kličimo danes Gospodu iz dna serca zahvalo, prosimo ga pomoči še za prihodnjost. ponovimo danes one sklepe, kakoršni so nas navdajali, ko smo kot mladi mašniki nastopili svoje službe, da, če smo tudi že davno prekoračili polovico živ- ljenja, pa vsejedno z mladeniško gorečnostjo, z rala-deniško navdušenostjo delamo v Gospodovem vinogradu za njegovo čast, za čast njegove Cerkve, za zveličanje svojih duš, za zveličanje onih. ki so nam v skerb izročeni, da delamo zvesto in stanovitno do onega dnč, ko nas Gospod življenja pokliče; da se pa tudi z nami zgodi Gospodova beseda: „IJbi ego sum, ibi et minister meus erit, — kjer sem jaz. tam bodi tudi moj služabnik." S to priserčno željo in prošnjo, dragi moji součenci sreberno-m išniki, da bi da bi se enkrat tam gori pri Jezusu zopet videli, bi rad končal svoj govor. Pa še eno prošnjo imam do tebe častiti domači dušni pastir. Rekel sem, da je Marija • Pomagaj na Brezji zlati nebeški biser kranjske dežele Glej. Ti si tisti, ki si tako srečen, da je Tebi v skerb izročen ta zlati biser. Ti tolikrat mašuješ na tem blaženem oltarju. Prosim Te. moli za svoje součence. ki smo danes zbrani pri Tebi; moli na tem blaženem oltarju za sv. kat Cerkev, moli za sv. Očeta Leona, moli z\ prevzvišenega našega nadpastirja knezoškofa Jakoba, moli za pre-svitlega našega cesarja Frančiška Jožefi in Njegovo cesarsko hišo. Na tem blaženem oltarju moli zi naše dobro slovensko ljudstvo, da tuji v prihodnjo zvesto ostane staremu pa vedno novemu, je lino resničnemu programu: „vse za vero. vse za d mi vse za cesarja,- In v ta namen kličem Marija na Brezji*) pr »si. Marija pomagaj Amen Fr S h\veiger Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. «Dve zlati maši v eni cerkvi na en dan. i Ze nekaj dni pre l 15 avgustom je bilo po mestu govorjenje, kako lepe neslišane slovesnosti bodo na Veliki šmarinj v Šenklavški oerkvi v Ljubljani. namreč, zlati maši dveh prečast g g. stoljnih kanonikov: A nt. t rbas-a (roj. v Idriji 13 sept. 18201 in pre I a ta dr A n d r. Če b a š e k - a . roj v Smledniku U. sept. istega leta» Pervi. starosta v kapiteljnu. bivši stoljni župnik in d"kan za m-stno okolico, je imel slovesno sv mašo me 1 azist^no peterih tovaršev kanonikov itd, zjutraj oh »iih. dr Cebašek pa. kot a post protonotar in hišni prel it Nj Svetosti, je enako med azisten • > gg. kanonikov, stoljnih kapi. in bogoslov -ev imel ponti t ikal no mašo ob loih: arhidijakon je bil pn gosp kan dr. Anton Jeglič iz Sarajeva Ob loih so bili v koru pričujoči tuli pre vzvišeni gospod knez in škof Oh koncu je bil Te-Deum. Pridigal je obema zjutraj slovensko kanonik J. Flis. ob loih pa enako v nemškem jeziku P. V Loinger S J. Oba gg zlatomašnika sta imela prav pobožne materi, ki ste veliko molili za svoje otroke, oba sta kot duhovna delala v vinogradu Gospodove n kot pastirja vernih duš. kanonika in kot pisatelji; gosp Urbas je veliko študiral o Sveti deželi; prelat Lebašek se je kot profesor pečal z višjimi učenostmi in učil. pisal, govoril o papežu, sv. Cerkvi itd Zraven tega. da je bila cerkev častitljivo raz-svitljena. je pod veliko kuplo visel prezali novi luster, ki ga je stoljni cerkvi napravil o tej priliki zlato- *) Opomba. Eni ?o\or.; in pišejo: «na Brezju, drugi: «na Brezjah». - ktero je bolj pravo? Fa saj se razumevamo; podobno je tudi pri druzih lastnih imenih. yr. mašnik in prelat dr. Cebašek in ga prav zalo častitljivo izdelal pasar g. Krejgar. Odveč bi bilo praviti, da cerkev je bila zjutraj in ob loih natlačeno polna. Prevzvišeni gospod knez in škof. da bi počastili zlatomašnika. so ta dan na obed povabili oba zlatornašnika s celim kapiteljnom in več druzih odličnih gospodov. Bog ohrani preblaga gospoda zlatornašnika še mnogo let. Iz Bosne. (Zahvala in poterdilo.i Hvala Bogu! prejeli smo s spoštovanjem in veliko hvaležnostjo dne »i. avgusta 1*1)4 blagodušni milodar 35 gld. av. velj. po preč. vredništvu „Zgodnje Danice" za zidavo velepotrebne cerkve sv. Jožefa v jugoslavenski Bosni, v mestu Prjedoru. Jezus. Marija. Jožef Vam vsem obilno povernite sedaj, vselej, o smertni uri in v sv. nebesih! Mi pa hvaležni bratje in sestre vaši po veri. cerkvi in narodu bodemo, kakor do sedaj, še zanaprej, za Vas opravljali ss. maše, molitve, priprošnje, priporočila. sv. pobožnosti in dobra dela v vaše dobre namene in za duše v vicah dragih pokojnikov vaših. p.lizo smo že. da bi zidali častito hišo Boga in sv Jožefa, ipak ne moremo započeti ta mesec, ako ne pridobimo še 250 gld., da bi letos dozidali c do poti k rova. V ljubezni in imenih Jezusa. Marij-- n sv. Jožefa priporočamo, nadalje prosimo miloser*nih darov, da se p« stavi tu med drugoverci dostojna rimo-katoliška ceikev. hiša Božja, dvorana sv. Jožefa, os«-brega varha vse rimo-katoliške Slovenije. \ Prjedoru. *\ avgusta 1^!»4. Hvaležni Kimo-katoliški cerkveni odbor. P. Anton Babic, župnik. Fer«l«> Smid. Br. Alfonz Marija, « •il>«»rnik. cerkv. odbornik. Iz Jugoslavije. Spodobi se. dobro, prav in v* lekoristno je. ako bi razumnjaške osebe z vzvišenih stališč dajale lepe izglede pripr.stejemu narodu nižjih -tališč (»sobi t o se pa to spodobi in dostoji ker-ščansk«»-rimo-katoliškim osebstvom. Ob koncu mesca julija v j/a leta obiskal je mesto Prjedor prevzvišeni gos po« 1 minister Kalaj. Vse mesto bilo je praznično opravljen«.; na vseh hišah in javnih poslopjih vihrale so ra/n«. barvene zastave, barjaki. Za bosansko deželno /astavo napravili so rudečo in žuto ali rumeno barv«». Pravoslavni Serbi imajo serbsko-slavijansko. kakor j«, ima kraljevina Serbija. Katoliki slavijanski v Bosni, kteri so p..kolenja hervaškega. imeli so od nekada h»rvaško-sla vijansko zastavo, ktere se pa ne Mie-j.» posluževati, rudno je to. da zastava, kojo ima i kraljevina serbska izven avstro-ogerske deržave. se sm» izvešati. hervaška pa, koja je v avstro-ogerski deržavi. se ne sme; kakor gotovo je v Bosni tako imenovani pravoslavni serbski narod, istotako gotovo je i riino katoliški hervaški narod. Priljubljena je pa cesarska černo-žuta zastava in ra se povsod in obilno izveša. Na javnih poslopjih izvešena bila je tudi ogerska zastava. Ko je došel v mest t» gospod minister, obiskal je na pervo siro-maško rimo-kat. cerkvico sv. Jožefa, pred cerkvico sprejel ga je gospod oče župnik in cerkveni odbor. Pot» m šel je gospod minister s spremstvom ogledat n< v> svečeniško -redovno hišo. mali samostanček, stavbeno mesto za novo cerkev sv. Jožefa, na novo pnd«ddjenem krasnem zemljišču, po miloserčni rado- darnosti slovenskih dobročiniteljev v slavni biskopiji Ljubljanski. Gospod minister je prav prijazno izpraševal in poslušal o vnanjih zadevah nove rimo-katoliške občine tukaj. Potem je obiskal razkolno serbsko cerkev in mahomedsko glavno .džamijo.-' V mestni občinski hiši sprejemal je minister cerkvene in svetovno občinske odbore. Pervo sprejel je v zaslišanje rimo« katoliški cerkveni odbor; najmanjši član tega odbora, koji pa mora največ se truditi in delovati, je še posebej stopil pred ministra, rekoč: rEkselencija. vruče priporučam Vam stavbo nove cerkve i ponižno molim pomoči, da se pozida." Prevzvišeni gospod minister je priporočilo in prošnjo z veselim in prijaznim licem sprejel, se trikrat z glavo v poterdilo naklonil, rekoč: „da. da." In, kar smo pomoči zbog stavbe nove cerkve dolgo pričakovali od „visoke zemaljske vladeu se je po odhodu ministra berž izpolnilo. Hvala Bogu! Prevzvišeni gospod minister Kalaj je prav čisto, lepo in pravilno govoril jugoslavenski jezik; nekoji so hoteli nemško govoriti, minister je pa le sla-vensko odgovarjal in okrenil, da so v slavijanskem jeziku govorili. Dobro in koristno bilo bi, ko bi takova pravična, ljudsvu blagor želeča vzvišena oseba se potrudila ne napovedano pogledati v siromaške seljaška, kmetijska sela. vidit tam. v kakovih kočah ljudstvo biva, kakove so poti. kako ubogo, trudno večino kmetijskega ljudstva živi na posestvih begov, agov in druzih velikih posestnikov. Kar se pridela' razdeli na tretinjo in desetino, potem pa še oddelke raznoterim, in ubogemu kmetu malo ostane: tako večina ljudstva v velikem siromaštvu in pomanjkanju večidel leta preživi. Ko bi se pa „tretjinja" spremenila v odplačevanje na drugi način, na pr.: Kakor v Avstriji gosposkim davek, v odkupnino, da bi postali kmetje tretjinarji prosti posestniki; onua bi se poljedelstvo povzdignilo, razširilo in okrepilo. Oni, koji so prosti posestniki zemljišč, ki ne oddajejo tretjega in polovičnega dela pridelkov, nego samo desetino in nekoliko druzih davkov, morajo dobro paziti, da izhajajo; kako pa oni. koji morajo dajati tretjinjo, desetino in druge davke?! Toraj Bog in visoka vlada, usmili se ubozih kmetov tretjinarjev! Mnogo rodovitne zemlje leži neobdelane, mnogo je je z malovrednim germovjem preraščene; zamoglo bi se obilno kosov lepih in obširnih zemljišč nakupiti po nizki ceni, kjer bi si zamogle številne družine ljubi kruhek pridelovati in pošteno živeti. Neopisljivo dobro in velikega pomena bilo bi. ako bi v tej jugoslovanski okrajini. kjer so v večini drugoverci, več zemljišč došlo v katoliško posest in bi se na njih rimo-katoliške družine naselile; po tem potu bi se tukaj sv. kat. cerkev množila in širila, tako bi rimo-katoliki došli do večine, kjer so sedaj v manjšini. Zna priti v bližnji prihodnjosti. ko se bode še več in bolje gledalo in ^oštevalo na večino jedne ali druge veroizpovedi, zna priti, da bo večina odločevala. Katoliki radi dremljejo ali so omotični, dokler ni osobito velike sile, dokler voda že v gerlo ne teče; potem še le zbujajo in razvedrujejo, ko je mnogo že pozno in prepozno. Tukaj je sedaj še čas, da se katolikom in katoličanstvu pomaga k posestvu, k razširjanju krepkosti. k ugledu in večini. Samostanske cerkvene diužbe. katoliki posamezni in v skupinah. koji premorejo, naj bi v tej okrajini kupovali zemljišča. Bila je zemlja čez 400 let podjarmljena pod gospostvom mahomedsko-turškim, bila je pa nekdaj kerščansko-katoliška kraljevina, toda postalo je rimo-katoličanstvo v manjšini, in še ta manjšina je tu najsiromašnejša; naj bi tedaj tu kupovali zemljišča. na nje pa naseljevali poštene uboge katoliške družine. Neizrečeno dobro bilo bi. a ko bi se zemljišča nakupile, potrebno poslopje se postavilo, potem pa oddajalo doraslim sirotnim mladeničem, izgojenim v kerščansko-rimo-katoliškem vstavu, in bi v zakon jemali deklice, izgojene v ženskih vstavih. Sirotni dečki vsi ne morejo in niso za velike šole, za rokodelske obertnije in umetnije tudi ne; toraj naj bi se mnogim pomagalo, po nauku pokojnega slavnega kardinala in misijonarja Lavižerija do lastnega domačega družinskega življenja s poljedelstvom in živinorejstvom. In to bi v jugoslavenski Bosni, kjer je večina prebivalstva drugoverska. bilo za katoli-čanstvo. pa tudi za Avstrijo velike koristi. Kerščansko-katoliško. verno in nravno izgojene sirotne mladenče in device pošteno oskerbeti bilo bi veliko. Bogu ljubo delo. velekoristen sv. misijon. spolnjenje velike zapovedi božje ljubezni do bližnjega. V katoliških izgo-jiščnih napravah sirotnih dečkov in deklic jih je nekoliko za višje šole. nekoliko za razne obertnije in umetnije. mnogo bilo bi jih pa za pošteni kmetijski stan Ak<< se pa iz onih i/.gojišč oddajejo v nauke obertnijstva v raznoverstne delavnice drugam, so večino v nevarnosti, verski in nravni. in to v najnevarnejšem času mlade dobe: drugi. 14. 15. "5 »»letni odpuščeni, idejo po delu in službah, in se •iandanes duševno in nravno pokvarijo. Zatoraj je 7>otrebno. koristno in neizrečeno dobro, ko bi katoliški izgojiščni vstavi in naprave zamogle obderže-vati ubogo mladino toliko časa. da se vsposobi. in izuči v vsem dobrem, vernem in v krepostnem vterdi; "pomore se za višje šole sposobnim v dobre višje šolske naprave: drugim, da se v napravi izučijo rokodelstva, ali se oddajo poštenim katoliškim mojstrom rokodelskim v nauk: tretjim pa. da bi se pomoglo z zemljiščem k poljedelskemu, kerščanskemu življenju. Mladina od 14. do 24. leta je v najnevarnejši dobi. Ako se do 14. leta krščansko in kre postno izgojuje. je to potrebno in d »bro; ali še bolje je, ako se za morejo še nadalje izgojevati. voditi, vaditi in vterjevati. Mladina silno potrebuje od 14. do 2o. leta osobitega vodstva, varstva, lepega izgleda, dobrih naukov: le tako bi postalo mnogo značajnih, krepostnih, kerščanskih mladenčev in mož. devic in žen. Kdor kaj premore, naj pomaga k temu iz ljubezni do Boga in do bližnjega! O uboga mladina iandanes......! Razgled po svetu. Zagret. (Pismo presvitl. nadškofa do mestnega načelnika.) V mestni seji 6. avg. je mestni načelnik g. Adolf Mašinski naznanil odbornikom, da mu je došlo od presvitl. nadškofa dr. P o s i 1 o v i c - a pismo naslednjega obsega: „Velemožni gospodine načelniče! Doček. koji mi je spremio slavni ovaj kraljevi i slobodni glavni grad Hrvatski. Zagreb, kako je bio vrlo srdačan, tako i sjajan. Čega radi ja hvaleči Bogu za takovo susretanje njegova sluge, nadbiskupa zagrebačkoga, hvalim ujedno slavnom zastupstvu i poglavarstvu svemu skupnomu štovanomu gradjan-stvu i stanovničtvu. koje se je onoliko naradovalo prvomu Hrvatu nadbiskupu: odlučio sam kao takov činiti v svako vrieme svoju dužnost prema ovomu glavnomu grudu zemlje. Ovo molim uljudno Vašu Velemožnost. da izvoli saobčiti slavnom zastupstvu grada Zagreba. Ujedno slobodan sam ovdje priložiti tri tisu-:e forinti za siromake, moleči Vašu velemožnost. da ih izvoli primiti i privesti k namienjenoj svrsi. U Zagrebu. 11. srpnja IS94. Velemožnost! Vašoj vdani Juraj Posilovic. nadbiskup. Zastopništvo sprejelo je z zahvalo na znanje ta dopis in klicalo nadškofu «Živio!a Glede omenjenega daru pa je sklenilo, da naj se brez odloga razdeli med mestne ubožne looo gld . o Božiču 500 gld. 200 gld. da se da pre «ej šoli za sirotinsk*» otroke. !3uo gld. pa da se pridene v ubožni zaklad Ogersko. omo po tej p »ti v djanji. da vi liberaluhi nist»» druzega nejro manjšina na Ogerskem. — \Veckerle se je stresel in poslal ministra Hieronvma. da bi malo pomladil selmograjsk«* Rumune; toda Kumuni niso poslušali laskanja in minister je opravil veliko delo namreč to: da j-* naredil luknjo v vodo! Ako se Zičijeva osnova posredi, utegne \Veckerle ne v predolgem času videti in skusiti. da poganska postava o zakonu je propad \ea In mogli jesenske pridelke srečno spraviti. Listek za raznoterosti. Celovec. Vis. čast. Mart. Stembol, župnik v Cačah. gre v stalni pokoj in za provizorja v Čače čast g Fr. H a vi i ček. Za kapi v Spod. Dravograd gre č. g Jož. Rozman, sem. duhoven. Boka. V god Marije Snežnice, 5. avg., se je verstila vsled obljube procesija z Reke na Tersat, kjer je bila potem slovesna sv. maša. Obljuba je bila storjena ob času neke kužne bolezni. Iz Torina se je te dni vernil v. č. g. katehet Jan. Smrekar. kamor je peljal 4 mladenče v Don-Boskovo napravo, da se tam med donboskovci dobro odgoje. Mariannhill. Prejšnji opat P. Franc se je odpovedal in izvoljen je za opata P. Amand Scholzel, star 58 let. doma iz Javernika v avstrijski Šleziji. Bil je dozdaj administrator in hvalijo ga kot previdnega in dobrega redovnika. Kolera na Ruskem huje pritiska. V Petrogradu n pr. jih je od 5. do 11. t. m. zbolelo 156 in umeri 101. V Varšavi od 29. jul do 4. t. m. zbolelo 139, umerlo jih 75. In podobno v mnogih druzih krajih in mestih. Prijatelju na grobu. Počivaj mirno, o prijatelj mili! Ki sladko si v Gospodu zdaj zaspal, Je sercem tesno. — solza v oko sili. Ker si od nas tak zgodaj se podal. A nada rajska tužnim sercem sije : Da zdaj pri Jezusu se veseliš; Ljubivec zvesti Matere Marije Tam v Njeni družbi Večnega slaviš. Nehajte toraj rositi solzice! 1'očivaj v Bogu! zdih je naš goreč. Naj ljubi Jezus vse kdaj nad zvezdice Združi kjer ni ločitve bridke več. R'idoshv> Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: S Knžev prec. g. zlatomašnik Fr. Vohinc v zahvalo za sv. misijon o gld. Zt «r. Detinstvo: Neimen. 1 gld. — Čast. gosp. J. Kunaver, župnik v Polomu. 5 gld. 38 kr. Zt xr. Oota: Neimenovana 1 gld. Zi cerkev s r. Jožeta v Prjedorn: Sorodovinci t škofa J. Krizostoma Pogačarja v spomin tiOletnice darujejo ti gld. 50 kr. Neimenovana 1 gld. — ¿e 1 krono k Boletnici t škofa Pogačarja neimen. V čast Božjo in poboljšan}* človeštva: Neimenovan 5 gld. i Op. Mislimo, da se ho spolnil namen preblazega dobrotnika na tujem, ako obernemo denar za naše mladenče za odvernjenje suše prihodnje šolsko leto. — /.a vresničenje blagih želj dra/.ega dobrotnika pa smo opravili eno sv. mašo pri Naši lj. Gospej presv. Serca. Vr.» Zbirke za noro cerkev na Brezjah: Zbirka «Zgod. Danice» lh gld. — Preč. g. dek. in kanonik J. Flis 58 g!d. — Čast. gosp. Ignacij Zupane, kapi. v Predoslji "JO frank v zlatu. 1 zlat in 1 gld. riborij in cerkvi no ia '»/jt na Bnzjah: Neimenovana 1 broš. 1 medalijon. 1 perstan. — Po č. g. Fr. Plešku župniku 2 tol. in par zaponov. — Neimenovana 1 zlat perstan. — Iz Idrije: 1 krona v dober namen; — 2 kroni, da bi se darovalki spolnila njena priserčna želja na prošnjo Device Marije na Brezjah; — 1 krona v zahvalo za prejeto zdravje; — 1 krono in nekoliko srebernine s prošnjo za zdravje: — 2 ubanfka m 1 krono: — rudarjeva žena daruje cekin, naj bi ji Marija terdnega zdravja izprosila: — 5 gld.. naj se zgodi vse k večji Oasti Božji in v slavo Marije Device. — Iz Žirov: Mar. Istenič 1 krono; Mar. Lengar 2 kroni: Iv. Šušteršič 2 kroni. Za opravo uhožnih cerkev: Iz Polja pri Ljubljani 38 gld. — lz Podkraja 12 gld. 20 kr. - S Stare Oselice 2 gld. — lz Brusnic 13 gld. - Od Sv. Duha 7 gld. — Z Beginj na Gorenjskem 16 gld. — lz Podzemlja 3 gld. — Z Ovsiš 1 gld. 50 kr. — Po cč. gg. Fršulinaricah v Ljubljani 15 gld. 43 kr. — S Čermošnjic 12 gld. — S Kamnika po č. g. J. Kalanu 11 gld. 75 kr.