s „ 1 a reo »« en s GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Smučišče pri Celjski koči — Foto Pelikan Celje - skladišče D-Per 214/1967 2 SiKCíjjLt *&C- Svečani seji centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije in tovarišu Titu Komunisti delovne skupnosti EMO Celje Z veliko radostjo pošiljamo pozdrav tej svečani seji ob 30-letnem jubileju vodstva naše organizacije. Tovariš Tito, ob našem delu smo imeli Tvoj lik vedno pred očmi. Tvoje besede in misli so nas vodile pri reševanju vsakodnevnih nalog. Tvojo revolucionarno začrtano pot, od katere nisi odstopal, smo občudovali in si prizadevali, da bi Ti sledili. S ponosom in veseljem bomo šli po Tvoji poti, tovariš Tito, tudi v prihodnosti. V NOVEM LETU 1968. ŽELIMO CENTRALNEMU KOMITEJU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE IN TEBI TOVARIŠ TITO OBÍLO ZADOVOLJSTVA IN DELOVNIH USPEHOV! Člani Zveze komunistov EMO Celje Jože Turnšek: SKUPŠČINA PRED OBSEŽNIMI NALOGAMI Ker je v zadnjem obdobju v naši skupščinski praksi vedno več novih metod in sistemov delti) smo osvojili kot bistveni pogoj za bodoče delo, da Zvezna skupščina in tudi vse ostale skupščine na nižjih nivojih sprejemajo vsako jesen orientacijski program za svoje delo do letnih počitnic. Jasno je, da je tako tudi gospodarski zbor skupščine sprejel v oktobru svoj orientacijski program za delo v času od oktobra 196? do julija 1963, seveda samo v svojem delokrogu, to je predvsem na področju gospodarstva in v skladu s poslovnikom zvezne sknpščine in gospodarskega zbora. Najvažnejša področja vprašanj, ki so v programu za to obdobje so: — Sistemi ugotavljanja in delitve skupnega dohodka in dohodka delovnih organizacij z vsemij odgovarjajočimi predpisi. — Razvojne možnosti in osnove gospodarske politike v letu 1968 z ukrepi za njihovo ustvaritev. — Analiza ustvarjanja politike razvoja gospodarstvu nezadostno razvitih republik in krajev. — Izvajanje efektov revalorizacije osnovnih sredstev delovnih organizacij v gospodarstvu. — Analiza ¡naših odno- sov z integracijskimi skupinami v svetu (EGS, SEV, EFTA). j — Analiza carin. — Stanje in problemi kadrov v gospodarstvu s poudarkom izvajanja gospodarske reforme, vključujoč stanje strokovnih kadrov v kmetijstvu. — Dolgoročni program razvoja: — energetiku — promet — črna metalurgija — gozdarstvo in predelava lesa —- kadri in izobraževanje. — Sistem in organizacija družbenih blagovnih rezerv. — Analiza investicij in njihova uspešnost. — Energetska bilanca in dolgoročni načrt razvoja energetike s predlogom ukrepov za njeno ¡realizacijo. — Sistem finansiranja elektro energetskih objektov. — Problem tekoče izgradnje elektro »objektov. — Izvajanje pr grama modernizacije jugoslovanskih železnic. — Stanje in nadaljnji razvoj kovinske industrije s problemom kreditiranja opreme. — Zakon o nadomestilu izgub potrošnikom električne energije, zaradi o-inejeVanja dobav električne energije. — Tekoča gospodarska gibanja v določenih časovnih obdobjih. — Zakon o fondu federacije za kreditiranje izvozne opreme. — Stanje in problemi tobačne industrije. — Problemi in pogoji nadaljnjega razvoja trgo7 r in e, gostinstva in turizma. — Problemi družbenega kmetijstva. — Analiza izvajanja zakona o vodah. — Analiza uvoza kmetij- NO TEMU LETU SiiKi^iheo ------------ Voglajna je regulirana i V sredini decembra je stekla po novi strugi v spodnjem delu toka tudi Voglajna. Reka, ki je zlasti v tein delu velikokrat prestopila bregova, je zdaj dobila nekaj nad 5 kilometrov nove struge, poglobljene in urejene. S tem je bila končana pomembna faza regulacijskih del na celjskem območju. Dela za regulacijo Voglajne so se začela 1959. leta, pa so bila pozneje zaradi pomanjkanja sredstev velikokrat prekinjena. Zdaj so opravljena v zadovoljstvo vseh, zlasti pa industrijskega predela celjskega mesta. Regulacija Voglajne z dvema mostoma ter novimi cestnimi priključki in ostalimi nujnimi deli je zahtevala nekaj nad milijardo 700 milijonov starih dinarjev sredstev. Pri financiranju teli del je v znatni meri poleg domačih činiteljev sodeloval tudi republiški vodni sklad. f NOVI DOM JLA V CELJU Zaradi regulacije Voglajne so morali porušiti dom JNA ob Teharski cesti v Celju. Tako je nastalo vprašanje, kje urediti novega. Rešitev so našli v pritličnih prostorih doma OF. Tako so novi dom ali bolje rečeno nove prostore doma JLA v Celju izročili namenu ob letošnjem praznovanju 22. decembra, dneva Jugoslovanske ljudske armade. Naj hočemo ali ne, spet končujemo leto našega dela, leto našega življenja. Za leto dni smo starejši, za leto izkušenj bogatejši. Kakšno leto pa je za nami? Na to vprašanje bi dobili pač polno odgovorov. Kateri pa je pravi? Mnogi bi se pritožili čezenj, kakor je pač navada, zato da bomo čez deset ali več let spet lahko govorili o »dobrih starih časih«. Ali pa je bilo res slabo? Malo se ozrimo naokoli in prav lahko bomo našli odgovor. Ni nam bilo lahko. Vendar nam zaostreni pogoji gospodarjenja še niso segli po našem vsakdanjem kruhu kot to mnogim okoli nas. Vse pa kaže, da bodo pogoji gospodarjenja v prihodnjem letu še trši, več in zlasti bolje bo treba delati, če se bomo hoteli obdržati z našimi osebnimi dohodki na površini. Več bomo morali razviti novih izdelkov, globlje bomo morali premisliti, kako bomo delali. Delati bomo morali le tisto, kar bo trg potreboval in takrat, ko bo kupec zahteval. Na stran bomo morali dati našo slabo navado, da se včasih za tuje delo bolj zanimamo, kakor za lastno, da smo za tuje delo strožji sodniki kot za svoje — in še marsikaj. Marsikaj bo potrebno potisniti ob stran, ker nas sedaj ovira. Do veljave mora priti znana prizadevnost in marljivost kolektiva in zmogli bomo, kar bo življenje postavilo pred nas. -----------------3 NA POT Dovolite, da zaključim svoja novoletna razmišljanja z željo, da bi pomenilo leto 1968 za nas vse zadovoljstvo pri delu, v družini pa srečo in zdravje. V. d. glavnega direktorja Ernest Vršeč: skih pridelkov. — Možnosti povečanja proizvodnje pšenice. — Sistem prometa žitaric z odgovarjajočim zakonom. — Analiza razvoja obrti in ustrezni predpisi. — Analiza izvajanja stanovanjskega /gospodarstva. — Predpisi o družbenem planiranju. — Predpisi o enotnih tehničnih standardih. — Analiza funkcioniranja bančnega in kreditnega sistema. — Analiza funkcionira-' nja deviznega in zunanjetrgovinskega sistema. — Gibanje živinoreje in stanje na tržišču živine in mesa. — Sistem in organizacija socialnega zavarovanja — na mišljenje. — Predpisi o ckspropri-aciji — na mišljenje. Sem član odbora za industri- jo. gradbeništvo in obrt. Ta odbor bo iz tega programa gospodarskega zbora detajlno obravnaval vsa tista vprašanja, ki kakorkoli zadevajo na področje industrije, gradbeništva in obrti, poleg tega pa vse sistemske gospodarske rešitve. Ta program je namreč samo zbor najvažnejših vprašanj, ki se bodo obravnavala do meseca julija 1968 in je vsekakor zelo napet. Trenutno je vsekakor najbolj aktualno vprašanje gospodarskih mer za prihodnje leto, ki jih bo sprejel naš zbor ob koncu decembra in to verjetno tudi zanima naše člane kolektiva, zato v nadaljevanju podajam nekaj osnovnih misli in pričakovanih rešitev: V prihodnjem letu pričakujemo (porast proizvodnje do 4 odstotke v primerjavi z doseženim nivojem v letu 1967. Porast proizvodnje bo seveda zelo različen tpo posameznih gospodarskih panogah, ker bodo lahko odstopanja v povečanju in zmanjšanju v dosti večjem procentu kot je prej omenjeno. Predvidevamo 'povečanje izvoza za približno 8 — 9 °n proti letu 1967 in uvoza (Nadaljev. na 4. strani) Jože Turnšek na delovnem mestu ... Foto: LT 1 Ocena o izpolnjevanju plana ♦ : t ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Plan proizvodnje za mesec december po količini in vrednosti, do vključno 20. 12. 1967 smo dosegli 106%. Vse kaže, da bomo dnevne planske naloge, do konca meseca decembra izpolnjevali v isti višini, morda še celo nekoliko več. Če se bodo predvidevanja uresničila. bo masa proizvodnje nad mesečnim povprečjem. To pomeni, da bodo visoki rezultati proizvodnje ugodno vplivali na vse ostale planske porcije predvsem pa na dohodek podjetja. Dnevno doseganje plana je po količini do 8. v mesecu bilo kot običajno pod planom. Od 8. do 15. pa visoko nad planom. Zato je tudi povprečni (komulativni) plan dvignil nad 100 odstotkov, do tega dne za 5 odstotkov, 16. pa je bila sobota in izplačilo OD, zato nismo dosegli plana. V sobotah je običajno produktivnost nekoliko nižja, zato je padec proizvodnje tudi razumljiv. Toda največ je ta dan vplivalo na padec proizvodnje, na 11 odstotkov, izplačilo OD. Za EE, ki so vezane s kriteriji za formiranje OD na plačano realizacijo in dohodek, ustvarjena večja masa OD in je ta razlika v izplačilih, usvarila v proizvodnih obratih precej nezadovoljstva. Od 18. t. m. dalje pa proizvodnja zopet kaže porast. Plan proizvodnje po količini in vrednosti, skupaj za tuzemstvo in izvoz, se tudi giba nad postavljenimi nalogami za ca. 3 odstotke v povprečju. Torej je prodaja v decembru prav tako ugodna kot proizvodnja. Iz prednjega sledi, da bo dohodek podjetja v fakturirani realizaciji tudi presežen. Toda plačana realizacije najbrž da ne bomo mogli doseči. Po našem rebalansu smo terjatve naprajn kupcem povišali na ca. 12% v odnosu na nrvotni plan. V začetku decembra mesece smo še imeli višino terjatev za ca. 11 odstotkov nad rebalansom. Na koncu meseca decembra pa pričakujemo ponovni dvig terjatev in sicer nad rebalans plana za ca. 17 %. To bo neugodno vplivalo na višino dohodka nad fakturirano in plačano realizacijo. Nad milijon 200 S-din dohodka bo ostalo v terjatvah in za to razliko bo dohodek pod planom. Dohodek v proizvodnji in fakturirani realizaciji bomo sicer dosegli, ne bo pa v celoti zajet v poslovni obračun za leto 1967. Ta razlika sc bo prelila v poslovno leto 1968. Letni proizvodni plan po količini cenimo, da bo presežen okoli 0,24 %. Po vrednosti pa pričakujemo, da bo presežen rebalansiren proizvodni plan za ca. 0,5 %. Ivan Čendak >♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« > Osebni dohodki spet na tapeti Na seji sveta delovne enote prodaje in zunanje trgovine so mnogo razpravljali o delitvi osebnih dohodkov. Ugotovili so, da je njihova enota dosegla lepe uspehe v prodaji in se zedinili glede delitve procenta presežka. Ker se je njihova enota že pritožila na upravni odbor zaradi pomanjkljivosti pri delitvi osebnih dohodkov, so bili mnenja, da upravni odbor ni dovolj utemeljil rešitve njihove pritožbe glede obračuna osebnih dohodkov in da zaradi tega ni opravičljivega razloga za vrnitev dolga v višini 2 %. PRIMANJKUJE Ko so v obratu toplotnih naprav razpravljali o planu za mesec december, so med drugim ugotovili, da prejemajo material za delo dokaj neredno. Vsak dan jim namreč kaj zmanjka. To zelo moti njihovo prizadevanje za dosego plana, poleg tega pa še rahlja že tako slabo disciplino v njihovem Veliko dobre volje za boljšo kvaliteto Že od nekdaj je tradicija, da je hote ali nehote za slabo kvaliteto emajliranih izdelkov kriva einajlirnica, čeprav vsi vemo, da to vedno ni res. Res je, da se pojavljajo delovne napake, ki jih skušajo odpraviti, res pa je tudi to, «la obstojajo še drugi vzroki za slabo kvaliteto, ki niso vedno odvisni od dela pri emajliranju. Toda bodi kakorkoli, naši pmajlirci so bili in so še vedno zainteresirani, da izdelajo izdelke najboljše kvalitete. In take izdelke so izdelovali prej ter jih izdelujejo tudi sedaj. Na seji sveta delovne enote emajlirnice so se oblikovala različna stališča, glede izbolj* sanja organizacije dela. Nekateri so mnenja naj vsaka po-sada zase odgovarja za kvaliteto svojih izdelkov in naj bo določen okvirni odstotek za Vsako posado zase. V prihodnje bo vsekakor potrebno nekaj ukreniti predvsem za stiinulativnejše nagrajevanje neposrednih proizvajalcev v emajlirnici za boljšo kvaliteto. JIM MATERIALA obratu. Sklenili so, da se bodo zaradi nerednega prejemanja materiala pritožili upravnemu Odboru. Pri sprejetju plana za unesec december so ugotovili, da je ta zelo napet, vendar upajo, da ga bodo izpolnili, če bodo odpravljene nekatere pomanjkljivosti v poslovanju. SKUPŠČINA PRED OBSEŽNIMI NALOGAMI (Nadaljev. 's 4. strani) med 7 in 10% z ozirom na stanje devizne bilance. ; Hkrati pričakujemo o-ži vi jan je, investicijske potrošit je in blagi dvig osebnih dohodkov na osnovi produktivnosti do približno 7%. Zvezni proračun se povečuje za ca. 8 — 9 % vendar ne na račun inflacije ali povečanih, davščin, ampak z notranjo prerazdelitvijo predvsem v korist armade in proračunskim dotacijam za nerazvita področja, čeprav osebno smatram, da je zvezni proračun prenapet z ozirom na stanje našega gospodarstva in njegovo predvideno rastjo. Skupne davščine iz osebnih dohodkov bi naj v pri- hodnjem letu dosegle ca. 26%, sedaj 27%. prihranek 1%. znaša za gospodarstvo ca. 55 — 60 milijard S-din, kar pontenii dodatni kapital, ki ostane gospodarstvu. Na področju kreditne politike bo možnost dobivanja kreditov za izvoz ter pripravo 'blaga za izvoz, prav tako bo znižana obvezna rezerva poslovnih bank pri Narodni banki od sedanjih 35% na 30°,'o, kar daje preko 100 milijard S-din novega kreditnega kapitala, seveda bo pa Narodna banka (odtegnila poslovnim bankam vse posebne kredite, ki so po posameznih poslovnih bankah zelo zelo različni in bo to zelo različno vplivalo na posamezna področja. V prihodnjem letu ne jbo več možnosti federaciji, da dobiva kredite pri Narodni banki za kritje neenakomernega dotekanja njenih dohodkov, ker bo morala to kriti iz svojih rezerv, ki jih bo letos formirala na podlagi povečanih proračunskih dohodkov, kar prav tako pomeni, da bo ostalo bankam ca. 60. milijard S-din kreditnih sredstev. Na nivoju federacije trenutno še manjka nekaj sredstev za pokritje investicij v gospodarstvu, ki jih finansira federacija to je predvsem energetika, promet, črna in barvna metalurgija, nafta, .cement in ostalo, v globalu pa bodo te investicije znašale nekaj 100 milijard,1 in bodo večje kot v'letošnjem letu. V plačilni bilanci tudi v prihodnjem letu pričaku- jemo nekaj 10 milijonov dolarjev deficita. V prihodnjem letu bomo dodatno zaposlili približno 80.000 novih delavcev, to število pa ne vključuje vseli delavcev, ki so vsako leto sposobni za zaposlitev, ker je v Jugoslaviji približno 110 — 120 tisoč ljudi, pri čemer so upoštevani tako mladi in novi kadri na eni strani, na drugi strani pa naravni osip delavčev. ki gredo v starostno in invalidsko upokojitev ali prenehanje zaradi nezgod, nesreč itd., to pa pomeni, da bo v prihodnjem letu še vedno zaostritev na področju zaposlovanja odnosno povečanje števila nezaposlenih, hkrati pa bo potrebno iskati nove rešitve za zaposlovanje v inozemstvu, uvajati staž za nove kadre, več zaposlitev v privatni obrti in terciarnih dejavnostih. ŽMiafih&o 5 V letu 1968 nova toplarna Ni dolgo tega, kar smo v Emajlircti že pisali o izredni zastarelosti naših kotlov, oziroma vseh toplotnih naprav v podjetju. Prikazali smo, da ima podjetje 12 kotlov raznih starosti, velikosti in tehničnih karakteristik, ki so pa vsi več ali manj zastareli. Taki kotli dajejo sicer toploto, ki je pa za nas draga, oziroma nam je včasih primanjkuje. Več let so strokovne službe opozarjale na izredno slabo stanje naših kotlov in vedno znova v letnih programih opozarjale naj vendar že oddvojimo sredstva za izgradnjo nove toplarne. To njihovo zahtevo pa smo odlagali iz leta v leto, ker pač nismo imeli nikdar na voljo sredstev, niti nismo dobili kreditov za izgradnjo takšnega objekta. Stvari pa so se bistveno spremenile z gospodarsko reformo. Reforma nas je prisilila, da smo pričeli iskati vse mogoče notranje rezerve in v tem iskanju smo prišli tudi do toplotne energije. Ugotovili smo, da nas ne sili k rekonstrukciji in modernizaciji toplotnih naprav v tovarni, samo tehnična zastarelost strojev in naprav, temveč neekonomičnost takšnih naprav, ki imajo zelo slab izkoristek in s tem tudi izredno negospodarno vplivajo na naše poslovanje. V investicijskem planu za leto 1961 smo zato predvideli sredstva za izdelavo projektov za izgradnjo nove toplarne ter smo tudi določili studij-\sko skupino v investicijskem biroju in vzdrževalni službi, ki je z zunanjimi sodelavci realizirala ta projekt. Za ta dela smo porabili skoraj vse leto 1967 in smo uspeli pravočasno predložiti vso dokumentacijo samoupravnim organom, ki so v novembru 1967 sprejeli odgovarjajoče sklepe in s tem omogočili pristop k izgradnji nove toplarne. Za novo toplarno so že podpisane vse ustrezne pogodbe in bo nova toplarna izgrajena v letu 1968, pogodba pa predvideva končni rok izgradnje 15. september 1968. Toplarna je projektirana tako, da bo njena končna zmogljivost zadostovala potrebam po toplotni energiji za vse območje predvideno po urbanističnem načrtu za našo tovarno. S to izgradnjo ne bomo pridobili samo cenene toplotne energije, temveč bomo rešili kup drugih problemov, saj smo istočasno reševali problem prehoda plinskih peči na oljne, kar je v neposredni zvezi z izgradnjo toplarne. V bližnji prihodnosti nameravamo ukiniti tudi generator, ki je že dolgo časa problem pri razširitvi in modernizaciji tovarne. Ravno tako bomo rešili problem napajanja naših proizvodnih obratov s stisnjenim zrakom, saj namervamo v toplarni zgraditi novo kompresorsko postajo.! Tako bomo na območju pri acetilenu zgra dili še en objekt naše tovarniške energetike. M. Žuraj Tu sem le v grobem orisal osnovne elemente gospodarske politike v prihodnjem letu. Na področju samih gospodarskih predpisov pa bodo sprejete razne dopolnitve in spremembe v kreditnem zunanje-trgo-vinskem in deviznem sistemu, pri davčni politiki občanov in sicer v tem smislu, da bo bolj pravično obdavčenje obrtnikov svobodnih poklicev itd., medtem ko bo dosedanja davčna osnova letnih dohodkov dva milijona obveljala še v prihodnjem letu. Spremembe bodo prav tako na področju socialnega in pokojninskega zavarovanja in sicer predvsem v določanju čim bolj realnih pokojninskih osnov. Pri davku na promet proizvodov ne bo bistvenih sprememb in bo ostala v prihodnjem letu stopnja do 6% za republiški in občinski prometni davek še nadalje v veljavi. Občutno povečanje cen v prihodnjem letu bo uveljavljeno pri najemninah za stano- vanje, cena elektro energije za gospodinjstvo pa bo ostala zaenkrat ncizpremen jena, vse druge cene za industrijske in kmetijske proizvode pa se bodo nekoliko povišale, v globalu največ za nekaj procentov. Tako približno bo izgledala gospodarska in splošna problematika v prihodnjem letu. to je predvsem tista, ki zadeva gospodarstvo in nas občane. CARINSKI SISTEM NA SPLOŠNO Z uvedbo gospodarske reforme je Jugoslavija svoj carinski sistem v največji meri prilagodila zahodnemu tipu. tako da je tudi naša sedanja carinska tarifa sestavljena v skladu z »briiselsko nomenklaturo«. Carinske stopnje so seveda od države do države različne, ker pač vsaka država v svoji carinski politiki poizkuša na eni strani dobiti določena sredstva, na drugi strani pa opraviti po-strojavanje svojega gospodarstva. kar pomeni, da določena gospodarska področja '¿ščitijo v večji meri, nekatera manj, skratka carinska politika se mora vsklajevati z globalnim carinskim razvojem. Ker je Jugoslavija članica GATT, je morala prevzeti tudi določene obveznosti, saj ne moremo enostransko sprejemati splošno-veljavnili carinskih načel, čeprav imamo z ozirom na ob-stojanje ožjih integracijskih skupnosti v svetu še nekatere pomanjkljivosti v carinski politiki. ki pa jo sproti dopolnjujemo. Tako moramo še dopolniti naš autidumpinški sistem, uvesti fleksibilne dodatne u-vo^ le davščine, takse, v določenih primerih spreminjati carinsko stopnjo itd., vse v skladu z liberalizacijo našega zunanjetrgovinskega sistema. Zaradi tega moramo v prihodnjem obdobju doseči čimprej Predlog za racionalizacijo na rešetu V obratu odpreskov in avto-koles so sprejeli plan za december. Ta plan je višji kot v novembru in bodo morali delati zelo načrtno, da ga bodo izpolnili. Na seji delavskega sveta njihove delovne enote so razpravljali o racionalizaciji, ki jo je napravil njihov sodelavec Martin Vodeb, ki je napravil nov ključ za privijanje ventilov, s čimer se je delovni postopek pri privijanju ventilov na butan jeklenke izboljšal. Sklenili so, da dajo tovarišu Vodebu nagrado v znesku 200,00 N-din. Na seji so se pritoževali zaradi prepoznega prihajanja tople malice. To namreč pripeljejo precej po tem, ko je dan znak za odmor ali pa celo tik pred zaključkom odmora. Zahtevali so, naj se to uredi, tako da bo lahko delo nemoteno potekalo. KAKŠNE SO NJIHOVE PERSPEKTIVE Svet delovne enote delavnice kotlov je razpravljal o perspektivnem razvoju obrata toplotnih naprav. Na sejo so povabili vodjo razvojne službe Oskarja Hudalesa, ki je pove- (Nadaljevanje na stmd separatne sporazume s posameznimi državami, ki so v katerikoli gospodarski skupnosti. GOSPODARSKA PROBLEMATIKA V OŽJEM SMISLU NA SPLOŠNO Z ozirom na ustvarjanje čim bolj enotnih pogojev gospodarjenja, bo gospodarska zakonodaja — vsaj sistematska — ostala verjetno še dolgo na nivoju federacije, zaradi ustvarjanja čimbolj enotnega jugoslovanskega tržišča, izdelave dolgoročnih razvojnih gospodarskih konceptov, vodenja enotne gospodarske politike, vsklajevanja razvitih in nerazvitih področij itd. Trenutno ima Jugoslavija v izvajanju srednjeročni program gospodarstva in družbenega razvoja do leta 1970, v izdelavi je energetska bilanca za daljše razdobje itd., v sami Sloveniji pa (Nadaljevanje na 6. strani) SincjfliKeC' TONE IVANIČ: Osebni dohodki sistemska vprašanja REŽIJSKE ENOTE Ni še dolgo tega, ko smo imeli v upravi več režijskih enot pri delitvi OD. Bile so: vodstvo vzdrževalnih služb, priprava proizvodnje, tehnična kontrola, kadrovska služba, splošna služba, računovodstvo, vodstvo podjetja in štabne službe, prodaja in zunanja trgovina. Vsak enota je imela svoj cenik osebnih dohodkov in svojci maso denarja. Masa denarja je bila odvisna od dveh rezultatov podjetja: — od fakturirane realizacije, — od dohodka podjetja. Kljub temu, da so imele vse enote svoje cenike vezane na enake kriterije (na fakturirano realizacijo in na dohodek), niso imele enakih osebnih dohodkov, oziroma enakega gibljivega dela. Posamezniki in razne komisije so iskale vzroke, zakaj pri- haja do teh razlik. Pa so bile vzrok nadure, pa boleznine, pa število dni dopusta in drugo. Razlike so povzročile slabe medsebojne odnose in neplodne diskusije. Kdor je bil na boljšem, je zagovarjal razlike, kdor na slabšem, temu to ni šlo v račun. Upravni odbor je nato sklenil, da se vseh teh 8 obračunskih enot združi v eno enoto, da bo za vse gibljivi del enak. To velja od 1. 10. 1967 dalje. To je (že korak naprej, ker so odpadle mnoge diskusije, ki so se prej pojavljale vsak mesec. PROBLEMATIKA ŠE NI REŠENA Skupni rezultati podjetja (fakturirana realizacija, .dohodek) nihajo iz meseca v mesec. To pa vleče za sabo tudi maso osebnih dohodkov. V letošnjem letu smo priče da so nekatere režijske enote v poletnih mesecih prišle Jv minus, v mesecu novembru pa so delile rekordni gibljivi del (71 % uspeha EE). Ce pa zdaj naštejemo nekaj delovnih mest v teh enotah, bomo videli, da vsak mesec opravijo enako delo. Taka delovna mesta so: poenter, obračuno-valke, /vratar, snažilka, knjigo^ vodja EE, statistik in vrsto drugih. Ce bi se res hoteli bolj približati načelu: delitev po de- lu, potem bi ti zaposleni morali vsak mesec .dobiti enak OD. Opravijo tudi enako delo. Drugače je pri tisti ožji vrsti delovnih mest, ki imajo nepo< sreden vpliv na fakturirano realizacijo in na dohodek. To so zaposleni v prodaji in drugi zaposleni, ki s svojim delom neposredno vplivajo na dohodek (stroške) in fakturirano realizacijo. Pri teh delovnih mestih je prav, da so pri osebnem dohodku vsak mesec vezani na dosežene rezultate podjetja. REŠITEV Za tista delovna mesta, ki imajo iz meseca v mesec približno enak obseg dela, se dogovorimo za enake osebne dohodke. Ti osebni dohodki pa morajo biti v skladu z osebnimi dohodki tovarne. Zato naj v vsakem mesecu posameznik dobi obračunsko osnovo povišana za določen gibljivi del (npr. 50%). Kdor ima npr. obračunsko osnovo 240 din, ta dobi za 50 % povišano osnovo, to je 360 din. Mesečno ima opravljenih 200 ur, zato je njegov zaslužek 360 din X 200 ur = 72.000 din. Tako naj bo v januarju, februarju, marcu 'itd. do konca leta. Vse to so akontacije na osebni dohodek. Tako je zapisano tudi v veljavnih pravnih predpisih. (Nadaljevanje na 8. strani) Posnetek je prinesel iz Kruševca Branko Karner. — Žal je to edino, kar lahko objavimo iz obrata VI., saj se še nihče ni oglasil za dopisovanje Skupščina pred obsežnimi nalogami (Nadaljevanje ,s 5. strani) se intenzivno pripravljamo na izdelavo dolgoročnega družbe-no-ekonomskega koncepta razvoja Slovenije. To je vsekakor zahtevna in težka naloga, ker se mora takšen razvojni koncept vključevati v .jugoslovanski in mednarodni gospodarski prostor. Zaradi neenake gospodarske razvitosti posameznih področij v Jugoslaviji, vodi federacija posebno gospodarsko politiko pri razvoju nerazvitih področij. Osnovno gospodarsko vprašanje, ki se pri tem problemu pojavlja je določena odvisnost in interes med razvitimi in nerazvitimi področji pri nas, kakor tudi v svetu. Gre predvsem za to, da se določi normalna in pravična pomoč, ki jo daje- jo razvita področja nerazvitim, ker bi bila posledica vsake pretirane prerazdelitve sredstev stagniranje družbenega in gospodarskega razvoja v razvitejših področjih in bi sledili še vsi ostali možni konflikti, ki iz tega izhajajo. Po obstoječi zakonodaji veljajo v okviru Jugoslavije za nerazvita področja SR BiH, SR Črna gora, SR Makedonija in Kosmet. Za hitrejši gospodarski razvoj teh področij imamo pri nas sklad za razvoj nerazvitih področij, v katerega se steka del sredstev od obresti na poslovni sklad, ki predstavlja sredstva federacije. Letno se lahko daje v ta fond 1,85% od družbenega proizvoda, kar je sedaj približno 140 milijard S-din, ta vsota pa bo porasla v letu 1970 na blizu 200 milijard. Poleg teh sredstev dobijo nerazvita področja za splošne potrebe (prosveta, zdravstvo itd.) še iz zveznega proračuna dodatna sredstva v višini preko 100 milijard S-din. Ta nerazvita področja pa imajo poleg teh sredstev še olajšave pri kreditni politiki, investicijski politiki, zlasti na področju prometa in raznih melioracij. Ce gledamo gospodarski razvoj Jugoslavije v globalu, pomeni ta pomoč nerazvitim področjem, da bi moral gospodarski razvoj nerazvitih področij rasti nekoliko hitreje kot je povprečna rast v Jugoslaviji, medtem ko bi moral biti odstotek v razvitih področjih pod povprečjem. Ce gledamo sedanjo gospodarsko situacijo rezultati niso takšni kot smo jih predvidevali. Vzrok je treba iskati v preteklosti, ko je bilo to področje precej nerazčiščeno, prav tako pa so še danes na tem področju določe- ne rešitve (kot so investicije brez obveze vračanja), ki me osebno in gospodarsko zelo motijo, predvsem zaradi tega, ker dajo takšne rešitve slabe gospodarske rezultate in s tem nismo napravili nobene usluge niti samim razvitim področjem kot tudi širši družbeni skupnosti. Nanizal sem nekaj gospodarske problematike in elementov naše gospodarske politike za prihodnje, ki naj služijo za razmišljanje o teh problemih našim sodelavcem. 1 Dopisujte 1 | v naš list I EMiCjjLh&O [ OSEBNI DOHODKI - sistemska vprašanja (Nadaljev. s prejšnje strani) Ob koncu leta podjetje dela zaključni račun. Takrat ugotovimo, kako smo poslovali: — kakšno realizacijo smo. dosegli v tekočem letu in — kakšen dohodek smo dosegli v tekočem letu. Ža ta delovna mesta, ki so imela skozi celo leto fiksne osebne dohodke izračunamo letno nagrado, ki predstavlja skupni uspeh podjetja. Praktično bo tudi za ta delovna mesta obstojal cenik osebnih dohodkov. Vezan je lahko na realizacijo in na dohodek. Cenik je letni in ga upoštevamo ob zaključku leta. Takrat izračunamo, da tej enoti pripada npr. 8,000.000,00 N-din, izplačala pa je med letom akontacije v višini 7,880.000,00 N-din. Razlika 120.000,00 N-din se deli kot nagrada za uspešno poslovanje. V primeru slabih poslovnih rezultatov, ki jih sledimo že med letom, lahko že prej znižamo akontacije (mesečna izplačila), da ne bo ob koncu leta prišlo do izgube (do minusa!). Da do tega ne pride, je treba že v začetku leta določiti primerne akontacije (ne previsoke), da je nad njimi še dolo- čena rezerva in da jih podjetje lahko prenese. Če v začetku leta planiramo, da bomo lahko imeli izplačela, ki bodo vsebovala 55 % gibljivega dela, potem med letom izplačujemo take akontacije, da imajo osnovno plačo in samo 50 % gibljivega dela. Ostalo do 55 % je rezerva, ki jo izplača-mo na koncu leta. Seveda bodo ob koncu leta izplačila višja, če presežemo planirane rezulta- Prof. Metod Klemenc predsednik AD Kladirar Na zadnjem občnem zboru atletskega ¡društva Kladivar v Celju so za predsednika atletskega sveta oziroma društva Kakšne so njihove perspektive (Nadaljevanje s 5. strani) dal svojo željo, da bi se skupaj sestala sveta delovne enote delavnice kotlov in delavnice radiatorjev in bi na tej seji povedal kaj več o perspektivnem razvoju obrata toplotnih naprav. Oskar Hudales je zlasti poudaril, da se iz tega obrata lahko razvije močnejši obrat, kajti sedanja proizvodnja ni na evropski ravni. Glede asor-timana pa ni še jasno, kaj bo "treba v bodoče osvojiti. Po vsej verjetnosti bo v kratkem res prišlo do skupnega sestanka obeh svetov delovnih enot, kjer bo našim upravljal-cem konkretnejše pojasnjen perspektivni razvoj njihovega obrata. izvolili profesorja Metoda Klemenca. Tovariš Klemenc poučuje telesno vzgojo na prvi osnovni šoli v Celju, sicer pa je znan kot vesten in požrtvovalen delavec. Svojo pot v Celju je začel kot tehnični sekretar okrajne zveze za telesno kulturo, po njeni ukinitvi pa se je podal med otroke. Njegova zasluga je, da so se pri prvi osnovni šoli začela oziroma nadaljevala dela pri gradnji športnega igrišča, letos pa je bil pobudnik in organizator prve pionirske atletske olimpiade, ki je izredno lepo uspela. Želimo mu, da bi bil kos tudi novi nalogi, ki jo je sprejel. te in nižja, če plana ne dosežemo. Druga delovna mesta, ki imajo bolj neposreden vpliv na realizacijo in na dohodek pa naj ostanejo tako kot zdaj sproti vezana na dosežene rezultate. Če je realizacija višja, naj dobijo prodajniki višje osebne, dohodke, če pa nižja, pa bodo tudi osebni dohodki tu nižji! DVA TABORA Sedanja skupna režijska enota, ki zajema: vodstvo vzdrževalnih služb, sektor priprave proizvodnje, tehnično kontrolo, kadrovsko službo, splošno službo, računovodstvo, vodstvo podjetja in štabne službe, sektor prodaje in zunanje trgovine, bo razdeljena na dva dela. Posebna strokovna komisija gre skozi vsa delovna mesta in jih grupira v skupino A (fiksni osebni dohodki in letna nagrada) in v skupino B (gibljivi del je vezan na mesečne rezultate). Letni cenik za skupino A in mesečni cenik za skupino B morata biti tako postavljena, da obe skupini dobita ob koncu leta za minulo leto enak gibljivi del. (Nadaljevanje na 8. strani) Obrat TOBI se izl( bor in se priključi Obrat TOBI se izl< bor in se priključi Posnetka nam Iz zbora delovnih ljudi obrata Tobi - Bistrica Osemnajstega decembra letos je bil zbor delovnih ljudi v obratu TOBI — Bistrica, o katerega priključitvi k našemu podjetju bo odločal naš delavski svet na devetem rednem zasedanju 26. decembra. Navzoči so bili vsi delavci tega obrata. Delavci so bili na zboru delovnih ljudi soglasni za priključitev k našemu podjetju, zlasti še zato, ker smo imeli s tem obratom dolgoletno kooperacijo,'ki je bila dokaj uspešna. Zbor delovnih ljudi je sprejel soglasno tale sklep: izloči iz združenega podjetja EM Mari-;tju EMO v Celju. prikazjij eta obrat v Bistrici še s severne in vzhodne strani --- —==------------------------------------ŽAH&fiKeo OSEBNI DOHODKI - SISTEMATSKA VPRAŠANJA (Nadaljevanje s 6. strani) To ni delitev na dva tabora, ki bi eden z drugim tekmovala, kdo bo na boljšem (cenik za A in cenik za B mora garantirati enak gibljivi del za minulo leto). Taka delitev na dva dela nam samo omogoča, da se za en korak spet približamo načelu: delitev po vloženem delu. Res nima smisla, da vrsta sodelavcev živi iz meseca v mesec v negotovosti, ker ne vedo, koliko bodo zaslužili za opravljeno delo, ki je iz meseca v mesec enako. Vsak človek živi en del za tovarno, en del za dom. Družinski proračun ne prenese velikih nihanj, posebno ne tam, kjer ni visok. Neko umerjenost moramo imeti. Ne gre za kak privilegij, da je nekaterim zagotovljena plača. Bolj gre za to, da tistega človeka, ki nam je potreben in opravlja iz meseca v mesec enako delo, enako nagradimo. Če pa je kdo premalo zaposlen ali premalo koristno zaposlen, moramo to vprašanje rešiti drugače! Praksa nam je pokazala, da nihanje osebnih dohodkov iz meseca v mesec (različni gibljivi del) ni prispevala k temu, da bi zmanjšali režijo ali izločili tiste, ki več dobijo kot si s svojim delom zaslužijo. Nasprotno prav tisti, ki so imeli več časa, so tudi največ diskutirali okrog osebnih dohodkov in so se šli advokate. Diskusije okrog osebnih dohodkov so se nas tako množično oprijele, da predstavljajo pravo bolezen za naš delovni čas. Ni še dolgo tega, kar je bil pritisk od zunaj in od znotraj, da iščimo in postavljajmo taka merila za osebne dohodke, da bodo avtomatično prisilila nekatere, da zagrabijo za delo ali pa, da zaradi nizkih osebnih dohodkov gredo iz tovarne. Takih rezultatov pa ni in ni. Preveč komplicirano je to za nas in najbrž predraga pot. Za dosego takih ciljev, da pri delu ločimo pleve in zrnje, so veliko bolj praktični drugi prijemi: disciplinski, kadrovske spremembe, boljša organizacija dela. Delitev na skupino A in skupino B nam v praksi lahko pripomore, da se za korak spet približamo naši želji: delitev po delu. Zaposleni v skupini A opravijo iz meseca v mesec enako delo, zato dobijo tudi enake akontacije. Zaposleni v skupini B pa opravijo v enem mesecu več, v drugem manj, zato dobijo tudi v enem mesecu več, v drugem manj. Gotovo, da bodo izjeme V skupini A in v skupini B, a zaradi izjem ne moremo in ne smemo komplicirati našega obračuna. Z nadurami, nagradami in odtegljaji pa lahko delno zadostimo tem izjemam. POENOSTAVITEV OBRAČUNA za nagrajevanje. Izkristaliziralo se je mnenje, da bo komisija predložila upravnemu odboru posebno rešitev: režijske enote naj imajo vsak mesec enak gibljivi del kot proizvodne. Kljub temu pa gornji članek predstavlja eno izmed možnih praktičnih rešitev v množici hotenj — približati se znanemu načelu — NAGRAJEVANJE PO DELU, zato ga objavljamo. Uredništvo Naša dolgoletna želja, da nam bo obračun razumljiv, bi bila z nakazanim sistemom vsaj deloma izpolnjena. Prikazani način obračuna nam bo prinesel več prednosti: — posameznik si bo lahko izračunal svoj osebni dohodek; — zelo se bo poenostavilo delo v računovodstvu; — lažje bo planirati osebne dohodke, ki predstavljajo močno postavko v mesečnem obračunu; — odpadle bodo mnoge jalove diskusije in bo več časa in več volje za delo, za racionalizacije pri delu in za boljšo organizacijo. SPREMEMBA PRAVILNIKA Dopolniti bi morali 64. člen pravilnika o delitvi dohodka. Na koncu tega člena bi dodali: »Upravni odbor imenuje strokovno komisijo, ki grupira vsa delovna mesta v tej enoti v skupino A in v skupino B. V skupini A so zajeta tista delovna mesta, ki vsak mesec opravijo enako delo in nimajo direktnega vpliva na fakturirano realizacijo in na dohodek podjetja. V skupini B pa so zajeta tista delovna mesta, ki imajo direktni vpliv na fakturirano realizacijo in na dohodek podjetja. Tako delitev potrdi na, začetku vsakega leta upravni odbor, ki je tudi pristojen za vsako spremembo«. 65. člen Na začetku dodamo: »Skupina B:« Na koncu tega člena pa dodamo novo vrstico: »Skupina A: Za skupino A se dela enak obračun ob koncu leta. Med letom pa se izplačujejo akontacije, ki imajo skozi vse mesece takšen gibljivi del (npr. 50 odstotkov), kot to določi upravni odbor«. Drugi členi se v pravilniku o delitvi dohodka ne spremenijo. Prav tako ni potrebna nobena sprememba v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nakazano problematiko je že po zaključku redakcije obravnavala komisija SVETOVNE CENE JEKLA SE POVIŠUJEJO V začetku decembra 1967. leta so naj večji ameriški proizvajalci jekla dvignili cene jeklarskim izdelkom in to v povprečju za 3,6% Ameriška jeklarska industrija se je za ta korak odločila, ker je spoznala, da ne more računati na državne intervencije pri omejevanju uvoza jekla, ki se je v zadnjih 9 letih povečal kar za petkrat. Predvsem pa so se za to povečanje cen odločila, ker izteče v polletju leta 1968 dosedanji tarifni sporazum o mezdah in plačah jeklarskih delavcev v ZDA in ni možnosti, da bi pri pregovorih za novi tarifni sporazum ameriška vlada lahko pomirila zahteve delojemalcev. Veliki potrošniki jekla v ZDA so v spoznanju teh okolnosti začeli že sedaj obilneje naročati jeklarske izdelke s ciljem, da si do polletja 1968 napolnijo skladišča in zagotovijo nemoteno proizvodnjo, v primeru, da bi pregovori okrog novega tarifnega sporazuma mezd in plač povzročili prekinitev dela zaradi štrajka jeklarskih delavcev. Ti premiki v ameriških cenah so našli svoj odraz tudi že v izvoznih cenah zahodnoevropske jeklarske industrije, kjer je osnovna cena fine pločevine v zadnjih treh tednih poskočila od 96 dolarjev do 99/100 dolarjev na tono FOB. Po izkušnjah v preteklosti pa je mogoče realno pričakovati še nadaljnjo tendenco povečanja izvoznih cen pločevine v Zahodni Evropi in to čimbolj se bo bližal termin izteka dosedanjega tarifnega sporazuma v jeklarski industriji v ZDA. Strokovnjaki ocenjujejo, da angleška industrija jekla z nedavno devalvacijo angleškega funta ne bo v stanju vplivati na zadrževanje porasta cen v državah Zahodne Evrope, ker namerava angleška vlada preklicati dosedanjo subvencijo, ki jo je dajala domači — večinoma nacionalizirani — jeklarski industriji v cilju večanja izvoza jeklarskih izdelkov iz Velike Britanije. Mladi pri delu — bili so uspešni TRŽIŠČE JAVLJA... Najvidnejši jugoslovanski gospodarski časopis »Privredni pregled« že nekaj časa objavlja podatke o tržnih dogodkih in stanju tržišča v posameznih področjih naše države. Spričo dejstva, da ima redakcija tega časopisa precej sposobne dopisnike v posameznih večjih mestih, so zato tudi objave dogajanj na tržišču zelo realne in s tem reprezentativne. Časopis objavlja skoraj redno vsak mesec stanje trga najvidnejših kovinskih izdelkov, kamor dopisniki uvrščajo tudi naše izdelke kot so to emajlirana posoda, sanitarni izdelki, oljne peči itd. V svojem mesečnem pregledu tržnega stanja za november se ugotavlja, da se je ponudba emajlirane posode v zadnjem času zelo povečala, predvsem po zaslugi večjih dobav domačih proizvajalcev, še posebej našega podjetja, ki je v tej informaciji izrecno ¡navedeno. To ugotovitev založenosti krajev z emajlirano posodo ugotavljajo dopisniki časopisa za področje Sarajeva. Zrenjanina, Banja Luke in Beograda, nasprotno pa dopisnik iz Maribora izrecno ugotavlja, da je v maloprodaji sicer mnogo uvožene posode različnega porekla z visokimi cenami, medtem ko priinanjku- je mnogo vrst domače emajlirane posode v številnih dimenzijah. V časopisu je tudi pod naslovom »Pogodba z EMO Celje je prispevala k stabilizaciji tržišča« objavljena informacija, iz katere izhaja, da je trgovsko podjetje Banat iz Zrenjanina s sklenitvijo pogodbe z našiin podjetjem končno prišlo do zadostnih količin kvalitetne emajlirane posode, s čemer je odstranjena dosedanja deficitarnost, ki je trajala več mesecev. Hkrati pa ocene tržne situacije v pogledu plasmana oljnih peči precej enotno ugotavljajo, da je prodaja oljnih peči v novembru 1967 manj živahna kot je bila v letu 1966, čeprav je asortiment oljnih peči zaradi številnih jugoslovanskih proizvajalcev in zaradi dodatnega uvoza izredno pester in velik ter omogoča potrošniku res široko izbiro. Dopisnik iz Sarajeva poroča, da nepričakovano stagnira povpraševanje po oljnih pečeh. Edino iz Banja Luke javljajo, da je promet oljnih peči v novembru za 20 % večji kot v istem mesecu prejšnjega leta. Informacije iz Niša poročajo o dobri ponudbi oljnih peči tipa »Florida-75« grškega proizvajalca PITSOS s 7500 kcal, čigar maloprodajna cena znaša 940 N-din. Tudi v Sarajevu je prišlo do nepričakovane ponudbe oljnih peči sorodnega avstrijskega proizvajalca »Austria-Email«, Analize trga v večjih potrošniških centrih Jugoslavije v sredi decembra 1967 kažejo, da trgovinske organizacije forsira-jo prodajo svojih zalog različnih tipov oljnih peči, ki jih niso uspeli prodati v jesenskih mesecih, pri čemer pa se namenoma nočejo zalagati s tipi oljnih peči, ki jih na trgu občasno zmanjkuje, dokler ne bodo izpraznili zalog manj idočih modelov. — BI - DOPISUJTE V NAŠ LIST! GLOBUS Naftovod Trst—Dunaj, ki ga bodo zgradili na osnovi sporazuma med mednarodnimi petrolejskimi družbami in avstrijskim nacionalnim koncernom za proizvodnjo in predelavo mineralnih olj, bo stekel sredi leta 1969 'z začetnimi zmogljivostmi 3,5 milijona ton. Stroške izgradnje naftovoda cenijo na 56 milijonov dolarjev. V kapitalu družbe bodo tuji koncerni udeleženi z 49 odstotki avstrijska družba pa z 51 odstotki. Trije znani francoski proizvajalci jekla CAFL, CREUSOT, CHAT1LLION so sklenili zgraditi novo tovarno nerjavečega jekla z letno kapaciteto 100.000 ton. Skupna izgradnja te tovarne bo s tem zavrta dosedanje individualne namene za izgradnjo treh enakih kapacitet. liil ¿.k . ■*_ 41 f Podružnica znane francoske tovarne kamionov BERLIET v Alžiru bo dobavila LR Kitajski 600 tovornih vozil. Največji nemški proizvajalec nerjaveče posode — tovarna WMF v Geislinge-nu, ki je bila v prvih povojnih letih vodilni proizvajalec zelo kvalitetne emajlirane posode, čigar proizvodnjo pa je med tem v dobršni meri opustila, dosega v današnjili težavnih pogojih prodaje, največ j e povečanje proizvodnje v potrošnih izdelkih iz nerjavečega jekla, ki jih daje na trg pod oznako Chromangan. Proizvodnja srebrnega pribora in posode stagnira zaradi znatne podražitve srebra kot surovine. Tovarna zaposluje trenutno blizu 6.700 ljudi. Pri tem je delež mezdnih plač 33,2 odstotka vrednosti proizvod-n je. Bil je okusno, domiselno in pregledno urejen Obratna ambulanta - ustavni spor Skupščina SR Slovenije je 20. aprila 1967 sprejela zakon o organizaciji zdravstvene jslužbe v SR Sloveniji. Po določilih tega zakona bi kot samostojni zdravstveni zavodi lahko v bodoče na področju naše republike obstojali le 'tisti zdravstveni zavodi, ki bi bili ustanovljeni in delovali za območje, ki šteje najmanj 40.000 prebivalcev. Spričo tega določila bi vsi dosedanji zdravstveni domovi in razni manjši zdravstveni zavodi, obratne ambulante itd. prenehali obstajati ter bi se združili v skupen zdravstveni zavod, ki bi odgovarjal pogojem, kot zahteva zakon. V okviru tega velikega zdravstvenega doma bi v bodoče delovale npr. obratne ambulante lahko le še kot enote tega zdravstvenega doma. Zakon bi se moral uveljaviti zadnjega decembra letos in bi s tem datumom tudi naša ambulanta prenehala obstojati kot samostojen zdravstveni zavod ter bi se pripojila zdravstvenemu domu, ki bo ustanovljen za celo celjsko področje, celjsko regijo. Posledica takšne pripojitve je, da naša obratna ambulanta preneha obstojati kot samostojen zdravstveni zavod ter se podredi v upravnem, samoupravnem pogledu, sploh v vseh organizacijskih vprašanjih Zdravstvenemu domu Celje. Vsaka pripojitev zavoda k drugemu zavodu, enako kot pripojitev podjetja k podjetju, ima po veljavnih zakonitih določilih (Temeljni zakon o podjetjih) posledico tudi to, da se pripojijo tudi sredstva zavoda IZ DEJAVNOSTI STANOVANJSKE KOMISIJE Nova prioritetna lista Na zadnji seji stanovanj- X ske komisije je bilo skle- X njeno, da bodo objavili X prioritetno listo B, ki je X bila sestavljena na podlagi X X točkovanj po kriterijih X pravilnika za dodeljevanje i • stanovanj v našem EMAJ- ♦ 4 LIRCU. Po tej listi bodo | | upoštevani prosilci takrat, ♦ '* ko bodo dobili stanovanje ♦ vsi tisti, ki ga morajo do- * biti po vrstnem redu prio- * ritetne liste A, (ki smo jo ♦ objavili v EMAJ LIRCU) m ♦ seveda šele takrat, ko bo- ♦ do upoštevane vse stvarne X pripombe, ki bodo dospele X v danem roku. X ali podjetja, ki se pripaja k drugemu zavodu oz. podjetju. Ce bi se izvajala tozadevna zakonita določila, bi se tedaj tudi sredstva naše obratne ambulante, to je zgradba z opremo, prenesla A' pravem smislu na Zdravstveni dom Celje, ki bi nato z njimi razpolagal in upravljal. Naše podjetje je kot ustanovitelj obratne /ambulante ustanovilo to ambulanto, da bi na področju zdravstvenega varstva delovala za potrebe podjetja in njenega kolektiva ter ji je zato podjetje dalo potrebna sredstva za delovanje na razpolago ter nudilo tudi stalno pomoč v raznih oblikah. Zaradi tega je podjetje in kolektiv zainteresiran za obstoj in nadaljnje delovanje obratne ambulante. Pri vsaki spojitvi zavodov oz. podjetij morajo odločati delovne skupnosti /teh delovnih organizacij. Ta pravica je zajamčena delovnim ljudem tudi z ustavo. Tako ustava SRS določa, da obsega /samoupravljanje v delovni organizaciji zlasti pravico in dolžnost delovnih ljudi, da odločajo o izločitvi dela delovne organizacije v posebno organizacijo ter o spojitvi in združitvi delovne organizacije z drugimi delovnimi organizacijami. Prav tako določa Temeljni zakon o zavodih, da mora o izločitvi oz. pripojitvi zavoda k drugemu zavodu dati soglasje tudi delovna organizacija, ustanovitelj tega zavoda. V našem primeru bi moralo tedaj podjetje kot ustanovitelj obratne ambulante dati soglasje za pripojitev k Zdravstvenemu domu Celje. Navedeni zakon o organizaciji zdravstvene službe v SRS tega ustavnega določila glede samoupravne pravice delovnih organizacij in določila Zveznega temeljnega zakona o zavodih ni upošteval ter ,je v členu 65. enostransko odredil naslednje: »Obstoječi zdravstveni zavodi, ki se po tem zakonu ne morejo ustanavljati kot samostojni zavodi, se pripojijo oz. spojijo najpozneje do konca leta 1967 z drugimi zdravstvenimi zavodi.« Ker smo smatrali enako kot še nekatera druga podjetja v Sloveniji, ki imajo svoje samostojne obratne ambulante, katere so ustanovila ta podjetja, da je določilo 65. člena Zakona o organizaciji zdravstvene službe v SRS v nasprotju z ustavnim dolčilom naše Ustave glede samoupravljanja, smo vložili hkrati z drugimi podjetji tožbo na Ustavno sodišče SRS, da odloči o tem, ali je 65. člen navedenega zakona o organiza- ciji zdravstvene (službe v nasprotju z Ustavo. Ustavno sodišče je posebno sodišče, ki odloča takrat, kadar se s kako tožbo spodbija kakšen zakon ali posamezno določilo v zakonu, da je v nasprotju z ustavo republike. 14. decembra 1967. je bila v tej zadevi obravnava pred Ustavnim sodiščem SRS v Ljubljani. To sodišče je odločilo, da je 65. člen Zakona o organizaciji zdravstvene službe v SRS protiustaven. Zaradi tega se mora ta zakon popraviti. Ustavno sodišče sicer ni razveljavilo zakona, pač pa mora na podlagi odločbe Ustavnega sodišča zakon popraviti .Skupščina SRS v šestih mesecih. Skupščina SRS bo tedaj morala v teku šestih mesecev 65. člen navedenega zakona popraviti, tako da bo upoštevala sa-moupravljalske pravice delovnih organizacij in podjetij ustanoviteljev v zakonskem določilu ali pa bo morda spremenila s tem v zvezi tudi še druga določila tega zakona. Dokler zakon ni spremenjen, je še v veljavi ter se lahko izvaja. Verjetno pa bo izvajanje tega zakona zlasti kar zadeva pripojitev obratnih ambulant odloženo, dokler ne bo zakon noveliran, to se pravi popravljen, kar se bo zgodilo v šestih mesecih. Stališče podjetja in interes delovne skupnosti našega podjetja je, da obratna ambulanta posluje tudi vnaprej v istem obsegu za potrebe članov naše delovne skupnosti, četudi bo vključena v Zdravstveni dom Celje. Poslovala naj bi pač kot samostojna enota tega zdravstvenega doma v istem okviru in na istem mestu ter uporabljala sredstva, ki jih je imela že doslej na razpolago. Ne moremo se upirati temu, če raz- voj zdravstvene službe v naši republiki zahteva drugačno organizacijo in se ta organizacija uveljavlja z zakonom. Bistveno je za nas le vprašanje, kako se bo v bodoče uredilo vprašanje zdravstvenega varstva za naše podjetje. S sprožitvijo ustavnega spora so vsa podjetja in tudi naše šlo le za tem, da se zaščitijo interesi podjetja v okviru nove zdravstvene organizacije in da se ta pripojitev opravi v soglasju in po dogovoru s podjetjem kot ustanoviteljem ter uredi razmerje med podjetjem in bodočo obratno ambulanto, kot enoto zdravstvenega doma povsem v skladu z zakonom, ki bo zavaroval pravice in interese obeh strani. Dr. FZ Globus Industrija motornih vozil SFRJ je letos v 9 me- d secih proizvedla 6934 to-vornih .vozil ali 72% več d kot v istem lob dob ju lani. d Tudi plačana realizacija * je letos višja za JO %, medtem ko so zaloge izdelanih vozil zelo ipadle. Le-te so znašale v začetku oktobra ) 1967 1077 vozil ali 24 % i \ manj kot v istem času lani. Ti uspehi so tembolj očitni, če upoštevamo, da je bilo v prvih 9 mesecih letošnjega leta uvoženih kar 6270 tovornih vozil na-f pram 4590 vozil leta 1966. t Od tega celokupnega uvo-\ za odpade na uvoz tovor-J nih vozil s strani državi ja- l1 i nov 5363. d \ t Izobraževanje pri nas — v sliki in besedi (glej str. 15). — Posnetek je iz prvih časov našega centra — z izpitov za nadzornike acetilenskih naprav S*nG¡pie<> 11 PRIORITETNA LISTA »B« KI BO V VELJAVI, KO BODO PO SEDANJI PRIORITETNI LISTI, REŠENE ŠE PROŠNJE 118 PROSILCEV Na uvrstitev in s tem v zvezi na doseženo število točk imajo prizadeti delavci pravico ugovora v roku 15 dni po objavi. Pritožbe so pismene in jih naslovite na stanovanjsko komisijo. Pred uveljavitvijo te liste v smislu prvega odstavka, bomo listo ponovno objavili. j Tek. • j • v, rrimek in ime st. Št. vloge Staž v podjet. Zakonec zaposlen Št. točk 1. Drobne Marta 112 19 let samohranilka 75 2. Patafta Milica 150 18 let samohranilka 70 5. Gorenšek Slava 151 11 let EMO Celje 68 4. Zupanc Franc 106 l(r let — 64 5. Dečko Kristina 99 14 let upokojena 61 6. Kopitar Marija 138 10 let samohranilka 58 7. Korošeo Maks 136 18 let razvezan 57 8. Trbovc Fanika 146 10 let EMO Celje 57 9. Kačičnik Franc 86 9 let EMO Celje 56 10. Božič Ivan 26 5 let EMO Celje 54 11. Gošek Marija 68 10 let samohranilka 54 12. Kvartič Marjan 92 11 let zdravilišče 54 13. Kovač Viktorija 125 10 let Žična 54 14. Zupanc Ivan 4 10 let LIP Savinja 53 15. Dečman Marija 108 20 let razvezana 53 16. Šumer Vida 131 8 let razvezana ^ 53 17. Stritih Franc 67 10 let hotel Evropa 52 18. Kos Alojz 69 8 let — 52 19. Jezernik Ivan 71 8 let — 52 20. Oprešnik Agata V7 11 let samohranilka 52 21. Beškovnik Anton 61 6 let EMO Celje 51 22. Motoh Danijel 63 6 let Toper 51 23. Hudournik Engelbert 1/a 6 let — 50 24. Brence Ivan 56 6 let EMO Celje 50 25. Andrenšek Vlado 58 8 let otroški vrtec 50 26. Lipar Alojz 141 9 let Metka 50 27. Golež Friderik 143 6 let EMO Celje 50 28. Gubenšek Drago 74 6 let EMO Celje 49 29. Škornik Stane 23 5 let Agropromet 48 30. Križan Zofka 39 5 let EMO Celje 48 31. Savski Albina 43 5 let Libela 48 32. Ostrožnik Ivica 73 16 let samska 48 33. Videc Terezija 91 6 let Cinkarna 48 34. Trojak Drago 128 13 let zdravilišče 48 35. Komplet Viktor 139 5 let EMO Celje 48 56. Kotnik Leopoldina 42 5 let EMO Celje 47 37. Mikola Alojz 152 6 let EMO Celje 47 38. Amon Vinko 5 5 let — 46 39. Roc Štefan 17 a 5 let EMO Celje 46 40. Oštir Emil 25 5 let Mesnine 46 41. Krajnc Martin 46 5 let Zavod Ivanke uran. 46 42. Udovič Franc 51 5 let Toper 46 43. Hrženjak Marija 93 6 let Železarna 46 44. Selčan Marjeta 101 6 let samopost. restav. 46 45. Železnik Olga 113 6 let Libela 46 46. Brežnik Ivan 126 6 let Posrednik 46 47. Kores Jože 121 6 let EMO Celje 46 48. Hribernik Fanika 133 7 let samohranilka 45 49. Božič Franc 140 8 let samohranilka 45 50. Repec Franc 147 5 let samohranilka 45 51. Požek Gusti 37 5 let samohranilka 44 52. Čehajič Marjana 38 5 let EMO Celje 44 53. Kotnik Franc 40 5 let Mcrx 44 54. Golob Leopoldina 62 JO let — 44 55. Kranjc Franc 105 6 let — 44 56. Černič Jožefa 120 6 let EMO Celje 44 57. Pušnik Drago 149 6 let — 44 58. Meze Andrej 144 5 let Savinja 44 59. Tovornik Metka 1 5 let samohranilka 42 60. Antlej Franc 50 5 let bolnica 42 61. Kampuš Pavla 102 5 let samohranilka 42 62. Zupanika Katika 132 6 let LIP 42 63. Kampošek Matilda 98 5 let LIP 41 64. Kučera Zvonko 114 8 let EMO 41 65. Reberšak Silva 65 17 let samska 40 66. Povalec Jože 96 7 let samski 35 Primek in ime st. Št. vloge Staž v podjet. Zakonec zaposlen Št. točk 67. Rednak Zinka 154 JI let razvejana 35 68. Kranjc Danijel 59 6 let osnovna šola 34 69. Korenak Martina 10 5 let samska 53 70. Bogdanovič Zvone 104 8 let samski 32 71. Lebič Maks 148 8 let samski 32 72. Fideršek Betka 75 5 let samska 26 73. Čavš Fanika 79 5 let samska 26 Predsednik komisje \za stanovanjske zadeve Slavko Hudej V CAST »JA« ŠPORTNO TEKMOVANJE Pred dnevi se je pričelo v organizaciji garnizona JA — Celje športno tekmovanje v čast 22. decembra — DNEVA JA. Tekmovanje so razpisali v štirih disciplinah in sicer v odbojki, šahu, streljanju z zračno puško in kegljanju. Za to tekmovanje se je prijavilo deset ekip, med drugimi tudi naša, žal pa moramo ugotoviti, da naši odboj kaši niso nastopili. Od, vseh naših ekip so se najbolje plasirali strelci, ki so osvojili prvo mesto s 689 krogi pred Ingradom, ki je dosegel 681 krogov. Naši kegljači se tokrat niso preveč dobro izkazali, saj so osvojili šesto mesto in bi lahko rekli, da je to neuspeh; šahisti so bili kljub nepopolni' postavi četrti, kar lahko smatramo za uspeh, saj je bila v. šahu izredno ostra konkurenca. Ta tekmovanja je vodstvo garnizona — Celje vzorno organiziralo in vodilo. Hvale vredna pa je pobuda garnizona Celje, da so na to tekmovanje povabili šole, delovne organizacije, rezervne oficirje, člane ZB itd. Čudi nas le dejstvo, da sta se od delovnih organizacij prijavili le Ingrad in EMO, kar ni ravno pohvalno za delovne organizacije, oz. vodstva sindikalnih podružnic, saj je to tekmovanje več ali manj tudi spoznavanje s športnim življenjem pripadnikov JLA kot pa po vsej sili zmagovati, cilj tekmovanja je bil sodelovati in s tem proslaviti dan naše vojske, katere predniki so dosegli največjo zmago v naši zgodovini, to je zmago nad fašističnimi zavojavalci. Ob zaključku tekmovanja je komam da garnizona Celje priredila V svojih novih prostorih skromnoi zakusko in podelitev prehodnega pokala zmagovalcu v skupnem plasmaju, drugo plasirani ekipi pa prehodno zastavico, vsem trem prvo plasiranim ekipam ¡v posameznih disciplinah pa diplome za osvojena mesta, poleg tega pa še vsemi sodelujočim ekipam častne diplome za sodelovanje na tem tekmovanju. Ob zaključni besedi so pokazali željo, da bi se športna tekmovanja med vojaki in civilnimi državljani odvijala še večkrat, ne samo ob dnevu JLA. Še dolgo po svečani razdelitvi nagrad se je prijetno razvijal pogovor med starešinami JLA in sodelujočimi (ekipami, ki so lahko tako spoznali kako važno je to sodelovanje. Želja pa je bila le ena — še več takšnih in podobnih srečanj z našo vojsko. EM Sodelujte v športnih društvih »EMO Investicijsko vzdrževanje hiš Stanovanjska Enota je prvenstveno odgovorna za uspešno investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov s katerimi upravlja (33. čl. Temeljnega zakona). Stanovanjski fond, s katerim upravlja Enota, je v tolikšni meri razvrednoten, da ni mogoče pričakovati, da bi bilo možno v nekaj letih nadomestiti celotno razvrednotenost obstoječega fonda. Zato je potreb-vzdrževalnih del, ki ga sprejme no, da program investicijsko-samoupravni organ Enote, žago- Umrl je naš najstarejši delavec Pred nedavnim je v oseminosemdesetem letu starosti umrl naš najstarejši delavec tovariš Čuvan Hinko. Takrat, ko je začela tovarna obratovati je bil star štirinajst let. Kmalu za tem se je zaposlil v tovarni in je delal v njej celih petdeset let. Zanimivo je, da ni v vsej dolgoletni dobi dela nikdar zamudil v službo pa tudi bolan ni bil. Bil je prava stara delavska grča. Tovariš Čuvan se je že v mladih letih vključil v gasilstvo in deloval v gasilskem društvu do svoje pozne starosti. Bil je eden redkih še živečih delavcev, ki so rasli skupno s tovarno od njenega začetka in preživljali večidel težke dni življenja vse do osvoboditve. tavlja, prioritetno izvajanje tistih del, ki v osnovi preprečuje nadaljne propadanje stanovanjskih hiš, ter skupnih delov in naprav. Zato je prvenstveno nujno, da stanovanjska Enota izvrši ustrezne ukrepe za popravilo streh ter zunanjih delov in naprav hiše. Sele, ko bodo glavna zaščitna dela izvršena, bo lahko program investicijsko vzdrževalnih del zajel tudi nadomestitev dotrajanih elementov skupnih delov in naprav hiše, kakor tudi stanovanj. V praksi se pojavlja pritisk stanovalcev po nadomestitvi posameznih delov opreme in elementov v stanovanjih kot: zamenjava peči, štedilnikov, podov, električne in vodovodne instalacije, vrat, oken in drugo. Tehnično vodstvo Enote mora tu nastopiti z dokazili ter gledati, da se sprejme kot osnova za program le tista dela, ki preprečujejo nadaljnje propadanje stanovanjskega fonda kot celote. Idealno bi bilo pristopiti k inve-sticizsko vzdrževalnim delom kompleksno po posameznih hišah, ter izvršiti potrebno rekonstrukcijsko obnovo in modernizacijo celotne zgradbe. To bo možno šele takrat, ko bo Enota odpravila dosedanjo razvrednotenost sklada stanovanjskih hiš. Zato je za enkrat vzeti za osnovo programiranja le najnujnejša popravila in nadomestila, poleg tistih, ki se nanašajo na zaščito celotne hiše, skupnih delov in naprav. Investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov zajema predvsem sledeča dela: — obnova in zamenjava celotne strešne kritine, — popravilo in zamenjava strešne konstrukcije, — večja popravila in zamenjava mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov in del, — večja popravila in zamenjava glavnih vodov vodovodne, električne in plinske instalacije, hišne kanalizacije, — večja popravila in zamenjava naprav centralne kurjave, toplovodnih instalacij in hišnih priključkov, — večja popravila in zamenjava delov osebnega ali tovornega dvigala, — večja popravila fasad, — večja popravila in obnova korizontalnih in vertikalnih izolacij, — večja popravila in zamenjava stropov, stropne konstrukcije in podov, — zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju po preteku dobe trajanja, — ostala Večja dela pri sanaciji skupnih delov in naprave hiše, rekonstrukcija in modernizacija hiše, ter njenih delov, — ostala večja dela, ki prispevajo k boljši funkcionalnosti stanovanjske hiše, stanovanj in poslovnih prostorov. Program investicijsko vzdrževalnih del sprejme Enota ob sodelovanju predstavnikov stano- valcev in ustanovitelja. Program je treba podrobno obdelati, ter pripraviti tudi potrebno tehnično dokumentacijo v vseh primerih, kjer gre za rekonstrukcijo ali druge širše posege v funkcionalnosti stanovanjske hiše, stanovanj ali poslovnih prostorov. Za pripravo programa investicijsko vzdrževalnih del je treba, da sodelujejo tudi organi upravljanja hiš, to je zbori stanovalcev in hišni sveti. Osnova za sprejetje investicijskega vzdrževanja so vsekakor razpoložljiva sredstva. Ker se mnogokrat pokažejo potrebe po nujnih investicijskih delih v teku poslovanja je treba preurediti že v programu ustrezna rezervna sredstva tako, da je mogoče ta dela pravočasno izvršiti. Enota mora zagotoviti konti-nuiranost izvajanja programa investicijsko vzdrževalnih del. Na str. 14. — tehnični normativi. Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko se je v razdobju januar — november 1967 uvoz blaga široke potrošnje povečal kar X za 77 %, pri čemer so k X temu povečanju prispevale X predvsem uvozne trgovin- ♦ ske organizacije, ki so si ♦ preko uvoza ustvarile veli-X ke dodatne konjunkturne J dobičke. X Prazen koš Dedka Mraza Lahko bi rekli, da v nasprotju s pričakovanji in obljubami, naši otroci iz leta v leto skromneje proslavljajo prihod dedka Mraza. Včasih smo jim postregli z vsem pisanim bliščem, ki k novemu letu sodi, omogočili smo jim, da so z dedkom Mrazom govorili o vsem mogočem in da so v tistih čudovitih dneh pred slovesom starega leta videli na tisoče drobnarij, ki so se sklenile v nepozaben spomin do prihodnjega novoletnega praznovanja. Potem pa je bilo vsako leto slabše, dokler se ni letos zgodilo še poslednje: kaže, da dedek Mraz niti šol in otroških vrtcev ne bo obiskal. Občinska zveza prijateljev mladine v Celju pravi, da za osrednjo, občinsko prireditev in obhod dedka Mraza po celjskih ulicah nima dovolj denarja, pa tudi pristojni svet občinske skupščine je odklonil odobri- tev dotacije, s katero naj bi omogočili obisk ■ dedka Mraza vsaj v šolah in varstvenih ustanovah. Tako se bodo morali celjski otroci zadovoljiti s tem, da bodo dedka Mraza videli samo dvakrat in sicer takrat ko jih bo pozdravil z balkona muzeja revolucije in v celjskem gledališču, ki nalašč za to priložnost pripravlja igrico Dedek Mraz. Seveda pa se tisti ljudje, ki z otroci vsak dan delajo in dobro vedo, kako velik dogodek je zanje novoletna jelka, s tem ne morejo sprijazniti, pa so sklenili, da bodo po svojih skromnih močeh praznovanje vendarle poskusili pripraviti. To velja tudi za prosvetne delavce celjske posebne šole, kjer je več kot 50 odstotkov učencev socialno ogroženih, slabo oblečenih in čeprav se to čudno sliši, marsikdaj celo lačnih. Na šoli bodo hva- ležni za vsak prispevek v denarju ali obleki. Vse bodo razdelili otrokom, ki jih je narava udarila še s posebno nesrečo. Ob dejstvu, da letos osrednje prireditve pravzaprav ne bo — saj dvakratnega prihoda dedka Mraza na balkon muzeja revolucije res ne bo moglo videti toliko otrok, kot če bi prišel v vrtce in šole — se vprašujemo, zakaj mnogi tako zelo neprizadeto mislijo o tem tako pomembnem otroškem prazniku. Če bi vsi delovni kolektivi v celjski občini dali za osrednjo otroško prireditev vsaj desetino tistega denarja, ki ga bodo porabili za novoletne čestitke in interne prireditve, potem bi otroci lahko s svojim dedkom doživeli pred novim letom prav nepozabne dneve. In ker je za to še vedno čas, bi bilo prav, da se ogrejemo za ta predlog. Ivica Burnik VZTRAJNO NAPREJ PROTI CILJU Tečejo zadnji dnevi, zadnji dnevi starega- leta, vse bolj se bliža novo leto. Res, še nekaj dni in bomo pisali 1968, osmica bo zamenjala sedmico, sedmi-co, ki se ne bo v zgodovini Z nastopom smo uspeli mladi v EM skupno s to letnico nikdar več povrnila. Človek bi lahko rekel, da se s tem zaključi leto in delo, ki smo ga opravili v tem letu ne bo treba opraviti v .novem letu, za delo pa, ki ga nismo opravili, pa bomo rekli, da ga nismo mogli izvršiti in, če bomo povedali po resnici, bomo lahko za marsikaj rekli, da smo bili prepočasni. Prepočasni, da to je precej odvratna beseda, gledano resnici v obraz pa bi se morala pojavljati še pogosteje. Morali bi se vsi ravnati po starem pregovoru, ki pravi »Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri«! Nekateri se držijo, drugi ne, nekateri bolj malo, nekateri pa ga vedno upoštevajo, vendar pa to potem občutimo vsi, vsi kot družba, pa čeprav vsak drugače. Ne bi mogel reči, da se je tega v tem letu držala naša ZK, da so se tega držale druge družbeno politične organizacije. Omenjamo druge, pa poglejmo, kaj smo naredili sami, sami pod nazivom »mladina«. Da, »mladina«, to je zelo obširen pojem, sploh pa pri 3500 ljudeh v podjetju. Ali ni »mladina« tista, ki hodi na izlete, pripravlja plese in jih obiskuje, pripravlja proslave. Ali je mo- goče »mladina« tista, ki se bori za uveljavitev kot enakopravna družbeno politična organizacija, ki se bori za zadostno soudeležbo svojih sposobnih članov v ¡samoupravnih organih, mogoče je »mladina« tista, ki se sestaja na raznih sejah in razpravlja o bodočnosti in o problemih podjetja, ki se srečuje s problematiko podjetja, s svojo usodo. Saj res, kaj pa, če je tisto '»mladina«, ki dela in se bori za realizacijo plana v proizvodnji, v surovinskem, oddelku pri stiskalnici, pri traku v emajlirnici, pri peči v dekor oddelku. Da, mogoče pa je to tista »mladina« o kateri se zadnje čase precej govori in piše. Pa še nekaj, kaj ni »mladina« tudi na upravi? Da, tudi tu je, bodisi za pisalno mizo s pisalnim istrojem, pri risalni de- ski ali pa samo s pisalom v roki za pisalno mizo rešuje naše probleme. (Da, naše probleme, probleme .družbe, nas vseh. Mar ni lepo, da imamo povsod to »mladino«, ki je polna energije in novih idej, žal pa ji vse preveč manjka zavesti, tiste osnovne človeške zavesti, ki človeku govori, da je potrebno, da dela dobro in v korist družbi, da je delo, ki ga posameznik opravi pomembno za njega, ker bo dobil za to delo plačo, zraven pa bi se moral še vsak zavedati, da je vsako, pa še tako majhno delo pomembno za družbo, za nas vse, še tako preproste ljudi. Kaj pa je ta »mladina« letos pri nas pravzaprav napravila, dosegla? Nedvomno si je priborila dokajšnjo udeležbo v samoupravnih organih, sodelovala je pri vseh političnih akci- jah, tako v akciji solidarnosti z vietnamskim ljudstvom, do arabskega (prebivalstva ob napadu Izraela. ¡Ali ni važno tudi to, da je nudila preko celega, leta nad 1500 članom kolektiva razvedrilo na raznih prireditvah, plesih, izletih in mogoče še kje? Ali se ni tudi »mladina« zavzemala za boljšo disciplino v podjetju, tako s predlogi kot pri izvajanju disciplinskih ukrepov? Pomembni za boljše delo v bodoče so nedvomno bili tudi sestanki, ki smo jih imeli z »mladimi« iz drugih delovnih organizacij. Predvsem smo imeli tesne stike z »mladino« mariborskega področja. Mogoče je zanimivo tudi to, da zavzema prav naša »mladina« vrh lestvice v občini po svoji aktivnosti. Končno pa, ali je sploh potrebno, da bi še naštevali, kaj smo in kaj nismo napravili, saj so se stvari pokazale same v takšni luči kot so, zakaj bi jih lepšali ali kalili? In splošna ocena. Za nekatere je pozitivna, za druge negativna, ker pač ne poznajo vsi dela »mladine«. Pa tudi, če nekateri menijo, da napravimo premalo, je to nam, »mladim« samo v vzpodbudo. Da, vzpobuda, ki smo jo vsi več ali manj tako potrebni, pa naj gre za karkoli že. Ali ni ponekod lepo slišati pohvale za delo, da, pohvale so in morajo biti, morale bi biti za 'vse. Ob konferenci, ali pa še takrat ne, se reče, da, letos so pa bili pridni, napravili so to in to. Dostikrat pa napravimo marsikaj, pa nihče ničesar ne vidi, pa čeprav so nekatere stvari pomembne. Dostikrat ljudje vidimo samo svoje delo, včasih ga celo precenjujemo, ob tem pa spre- gledamo delo drugih, žal. Upamo pa, da pohvala mladih ni zakleta, saj ničesar nikoli ni pohvaljeno, kar je napravila »mladina«. Nismo pa mehki in tudi ne smemo biti. Naprej gremo brez pohval, brez zaupanja, ob posmehovanju posameznikov, ki je precej zlobno, mi gremo naprej, naprej v novi čas, v bodočnost, za katero vemo, da je samo naša, nas »mladine««. Pri svojem delu smo bili vztrajni in odločni, nimamo vseh delovnih pogojev, pa gremo kljub temu naprej, v novi čas, v novo, novo leto. Kaj nam bo to novo leto prineslo še ne vemo. Letos smo izgubili skupaj z ZK svoje delovne prostore, kdaj jih bomo dobili nazaj? Zaupanje s strani kolektiva, delovne prostore, zadovoljivo soudeležbo v samoupravnih organih. Ali nam bo pričakovani čas prinesel tisto osnovno človeško zadovoljstvo na delovnem mestu, doma? Ali bo to čas, ki bo.zadovoljil naše sestre, bratce, ki so mlajši od nas, a od nas tudi odvisni? Ali bosta zadovoljna oče in mati s sinom ali hčerko, ki je naša sodelavka ali sodelavec, ali bo ta čas nastopil kmalu, že to prihajajoče leto. Brez ozira, če nam bo noya leto vse to prineslo ali ne, mi mi gremo naprej, v novi čas, ne oziraje se na to, kaj bo. Mi gremo naprej proti cilju, izpolnjevanjem naših nalog, dolžnosti, realizaciji naših pravic. V novo leto gremo z zavestjo, da nas čakajo nove naloge, nove težave, pa kljub temu vedro in z občutkom sposobnosti. Gremo proti cilju, cilju, ki je še tako 'daleč in pred katerim, je še toliko preprek, nalog, pa mi mladi se jih ne bojimo, z voljo in zavestjo gremo naprej, v novo leto, proti cilju! Žnidar Jože Ob novem letu želimo vsem ■ mladim kakor ostalim sodelavkam in sodelavcem srečno novo leto. Vsem želimo obilo zadovoljstva, tako na delovnem mestu kot doma pri družini; kakor vam mi želimo sreče in zadovoljstva, tako si od vseh želimo vaše pomoči in razumevanja! TOVARNIŠKI KOMITE ZMS EMO CELJE .................. Oder v domu sindikatov v Beogradu — bili smo tudi tu — TEHNIČNI NORMATIVI V smislu temeljnega zakona je občinska skupščina predpisala minimalne tehnične normative za vzdrževanje stanovanjskih hiš, predvsem, kar zadeva pravite in dolžnosti stanovalcev in stanovanjskih podjetij — enot. S predpisi so bili razmejeni stroški tekočega vzdrževa- nja stanovanja, ki bremene stanovalce poleg stanarine, dalje dela in istroške tekočega vzdrževanja hiš in dela ter stroške investicijskega vzdrževanja. Obenem so bili sprejeti tudi okvirni normativi dobe trajanja posameznih elementov in opreme, ki je vgrajena oziroma se vgrajuje v stanovanja. OB ROB MEDSEBOJNIM ODNOSOM Smo sredi življenja, ki od nas nemalokrat zahteva mnogo naporov. Začrtujemo naš nadaljnji razvoj, trudimo se, da bi bilo na naši jutrišnji poti čim manj ovir in ne nazadnje prizadevamo si, da bi u-stvarili v kolektivu vzdušje, v katerem bodo medosebni odnosi vodilo za doseganje dobrih rezultatov našega dela. Čeprav odnosov med nami ni mogoče ločevati od proizvodnje, od organizacije dela in končno tudi od delitve dohodka ne, pa vendar ostanimo pri tisti meri medosebnih odnosov, ki nam jo velevajo življenje, razum in moralne norme. Ne nameravamo pogrevati primera slabih medsebojnih odnosov, ki smo mu bili priča nedolgo tega v našem kolektivu, a vendar želimo zapisati prav temu dogodku ob rob nekaj misli. Vsak član našega kolektiva je odgovoren za svoje delo, odgovoren skupnosti in odgovoren pred svojo lastno eksistenco. Toda te besede nemalokrat zvenijo kot fraza, ki nikogar ne obvezuje ne materialno, niti. moralno. Da, to le navidezno in do trenutka, ko postane osebna odgovornost ovira, kamen spotike, kajti postavlja se vprašanje absolutne svobode človeka, Ni absolutne svobode — brez odgovornosti. Posameznik more imeti toliko svobode, kolikor je dopušča tudi drugim posameznikom. Bolj ko se kot proizvajalci zavedamo, da imamo enake pravice in da jih moramo drug drugemu priznavati in jih spoštovati, manj nas je treba k temu prisiljevati s predpisi. To so norme, ki smo si jih zapisali sami na začetku razvoja naše družbe zato, da bi postavili mejnik poštenim medosebnim odnosom. Dogodek, ki je močno odjeknil v kolektivu, pa kaže na to, da nekaterim še vedno ni jasno, kljub letom, izobrazbi in položaju, da krepitev samoupravljanja in demokracije, ne razrešuje posameznikov dolžnosti spoštovanja osnovnih moral-no-etičnih norm, podrejenosti in nadrejenosti, odgovornosti v medosebnih odnosih in čuta sodelovanja med sodelavci in so-tovariši. Gotovo bi lahko šli tiho mimo dogodka, če za nas ne bi bil preveč boleč. Toda nastala je škoda, ki se ne da odmeriti z denarjem, temveč omiliti le z odkrito besedo. Naj bodo izrečene besede in zapisane misli ob tokratnem kršenju konkretnih medosebnih odnosov opomin vsem tistim, ki bodo skušali z netaktnostjo, nestrpnostjo in močjo formalne avtoritete vnašati med nas zmedo in nezaupanje. Obtožili jih bomo javno in z njimi bili bitko na odprti fronti. Ne bojimo se razkriti čiste resnice, saj s tem ne zmanjšujemo pomena doseženih uspehov. Narobe: z večanjem naših skupnih uspehov pri materialni in duhovni krepitvi kolektiva, z uveljavljanjem sistema samoupravljanja, bomo našli v sebi čedplje več moči, da bomo odkrito in pogumno govorili tudi o napakah. Sekretariat OZK EMO Celje ♦ : x ♦ ♦ ♦ ♦ x ♦ Odlok občinske skupščine razmeji odnose med stroški tekočega vzdrževanja stanovanja, tekočega vzdrževanja hiše in skupnih delov in naprav, ter stroški investicijskega vzdrževanja in določa obremenitev stanovalca (hišni svet ter enoto za upravljanje stanovanjskih hiš). Glede na razdelitev teh stroškov so v odvisnosti tudi razpoložljiva sredstva enote za razširitev odnosno za reprodukcijo stanovanjskega fonda. Normativi za normalno dobo trajanja elementov in opreme v stanovanjskih zgradbah in poslovnih prostorih so različni in odvisni od opremljenosti stanovanja, kakor tudi glede na kvaliteto, ter izvor posameznega elementa. Enota se je tu znašla v izredno težkem položaju, spričo zahtev stanovalcev po zamenjavi posameznih elementov in opreme v stanovanju. V vsakem primeru je ugotoviti dejansko stanje. Problem je tudi v nadomestitvi posameznih elementov, ker tovrstnih elementov ni več na tržišču in je zato vgraditev novih elementov vezana na dodatna dela in s tem v zvezi z večjimi stroški. Za povprečno dobo trajanja elementov in opreme se smatra: Element ali oprema Minimalna doba trajanja v letih Element ali oprema Minimalna doba trajanja v letih "0 15 Í0 15 15 30 — zidan štedilnik — kotliček za vodo — bakren — kotliček za vodo — pocinkan — železni premični štedilnik — emajl štedilnik — električni štedilnik — plinski štedilnik — lončene peči (dvakrat preložena) 20 — pipe in armature do pritiska 5 atm. 8 — pipe in armature za pritisk nad 5 atm. 1 — WC rezervoar 12 — WC školjka in izpla-kovalnik iz fajanse ali porcelana 50 — umivalnik iz porcelana 50 — pomivalno korito — emajlirano 15 — pomivalno korito iz nerjaveče pločevine 25 — kopalna kad — emajlirana 25 — litoželezna kopalna kad 50 — peč v kopalnici na trdo gorivo 10 — plinski bojler 10 — električni bojler 10 — infra peč 10 — ladijski pod 20 — navadni leseni pod 25 — lamelni parket 20 — bukov parket 50 — hrastov parket 80 — podi iz umetnih mas 20 — ksilolit 25 — medokenske platnene zavese 10 — pločevinaste žaluzije 40 — lesene rolete in žaluzije 20 — elementi centralne kurjave 30 — vgrajeno pohištvo 35 ( Tudi po preteku dobe trajanja nabavi enota nov element le v primeru, če starega ni mogoče popraviti. V kolikor so posamezni elementi iztrošeni pred njihovo, z normativo določeno dobo trajanja, je potrebno ugotoviti dejanske vzroke predčasne obrabe, ter v primeru, da je krivda na stanovalcu, zahtevati doplačilo razlike za predčasno obrabo elementa. Posebni problem so normativi za tekoča vzdrževalna dela. ki jih morajo upoštevati pri vzdrževanju stanovanj pri vzdrževanju skupnih delov in naprav hiše tako stanovalci kot hišni sveti. Časovni normativi v katerih bi se morala izvršiti določena dela kot npr.: — beljenje in slikanje stanovanja kuhinja 2—3 leta ostali prostori 4—5 let — oplesk zidov 6 let — oplesk lesenih delov opreme ter elementov 8—9 let — oplesk zunanjih lesenih delov 4—5 let — pregled in čiščenje električnih in plinskih štedilnikov in bojlerjev 2 leti — čiščenje in popravilo lončenih peči 2 leti Enota, kakor tudi hišni svet je dolžan zagotoviti si realno kontrolo ozir. nadzor nad kvaliteto izvršenih del in vzdrževanju stanovanja. Razumljivo je, da je potrebno spremljati vzdrževalna dela glede na normative, ter even-tuelno izvršiti tudi določene sankcije v primeru kršitve, ker brez tega si ne moremo predstavljati uspešnega ter učinkovitega gospodarjenja s skladom stanovanjskih hiš s katerimi upravlja enota. Slavko Vizjak: IZOBRAŽEVANJE PRI NAS (nadaljevanje iz prejšnje štev.) B. DOSEDANJA OBLIKA IN PROBLEMATIKA IZOBRAŽEVANJA V EMO L Dosedanje oblike izobraževanja v podjetju. V podjetju smo se do sedaj več ali manj uspešno ukvarjali z različnimi področji izobraževanja in usposabljanja kadrov za potrebe podjetja. Ta področja so: uvajanje novo-sprejetih delavcev, priučevanje na delovnih mestih, organizacija strokovnega izobraževanja in usposabljanja (teorija in praksa), splošno družbeno-po-litična vzgoja, štipendiranje in vzgoja učencev poklicnih šol, redno štipendiranje na srednjih, višjih in visokih šolah, izredno štipendiranje članov kolektiva, izpopolnjevanje na seminarjih, tečajih in praksi izven podjetja v državi in inozemstvu itd. Smatram, da navedena področja zajemajo skoraj vse, kar podjetje potrebuje za vzgojo potrebnih kadrov. Vseeno pa si moramo zastaviti vprašanje, koliko smotrnosti in načrtnosti dejansko je pri izvajanju teh področij. Zakaj tem zahtevam nismo v popolnosti zadostili? Eden glavnih vzrokov za to je v tem, ker nismo podrobneje raziskali potreb, ki jih zahtevajo sama delovna mesta. Ravno zaradi nepoznavanja teh pomanjkljivosti in nejasnega perspektivnega plana razvoja podjetja (kar pogojujejo tudi novi gospodarski ukrepi), je prišlo do kadrovskih problemov, kar se je posebno odrazilo v emaj-lirskih delavnicah. Isti problemi se znajo pojaviti tudi v o-stalih obratih in delavnicah, če ne bomo pravočasno poskrbeli za izučitev, /oziroma planirali potreb in načrtno vzgajali potrebne kadre. Poglejmo dosedanje oblike izobraževanja in usposabljanja kadrov v podjetju, nekoliko podrobneje: 2. Sedanje stanje na področju izobraževanja. 2-1. UVAJANJE NOVIH DELAVCEV OB VSTOPU V PODJETJE Ko opravijo kandidati vse formalnosti v zvezi.s proceduro, ki jo zahteva sklepanje delovnega razmerja, je njihov prvi delovni dan v podjetju uvajalni seminar — informativnega značaja. Na tem seminarju se novinci seznanijo, oziroma prejmejo osnovne pojme o podjetju, njega zgodovini in razvoju od ustanovitve do danes, o sistemu delavskega samoupravljanja v podjetju, o delovni zakonodaji (določila pravilnika), higiensko tehnični zaščiti, — predpisih, delitvi OD, mentalni higieni in podobno. V grobem seznanimo delavce, ki stopajo v podjetje z dolžnostmi in pravicami v delovnem razmerju ter o tem kako se ustvarja dohodek podjetja in osebni dohodki. Ta oblika uvajalnega seminarja, ki traja 8 šolskih ur, nudi novim delavcem samo toliko, da so sposobni vprašati če in kaj ni dovolj jasno ali pa bi se s posamez- Čeprav v Zvezni skupščini še traja razprava o dosedanjih rezultatih reforme že lahko slutimo rešitve za posamezne ključne probleme. Poudarek se z razlogom daje na obvarovanju stabilnosti družbeno-eko-nomskega razvoja. No, ena izmed predpostavk za to osnovo ekonomske politike je vsekakor razdelitev dohodka in formiranje sredstev ,za posamezne oblike potrošnje. Ekonomisti pravijo: če gledamo sedanje želje reforme, tudi srednje ročnega plana ne bi bilo potrebno menjati, bi bilo potrebno doseči odnos razdelitve dohodka izmed fonda osebnih dohodkov in celega fonda potrošnje z ene strani in akumulacije z druge strani. Poudarja se tudi to, da je potrebno da si v nadaljnjem razvoju gospodarske organizacije zagotove najnujnejši procent akumulacije, brez katerega je razvoj teh ogrožen. Odtod izvira tudi predlog da delovne organizacije preiščejo in po potrebi popravijo svojo politiko razdelitve osebnih dohodkov. V ¡tem pogledu lahko pričakujemo, da bo ekonomska nujnost prisilila podjetja k iskanju optimalnih odnosov med svojimi fondi potrošnje in akumulacije. V Zvezni skupščini se precej[ govori, da bi bilo v naslednji fazi nujno potrebno utemeljiti družben nadzor nad razdelitvijo. Poudarjanje splošnega principa da morajo osebni dohodki rasti v skladu s proizvodnjo ni dovolj, niti se ne postavlja na samoupravne in družbene akcije, ki bi omogočile ta princip. Očitno je da v tem času ni mogoče predložiti neposredne, konkretne rešitve. Zaradi tega se priporoča da odgovorni organi (in to najkasneje do konca leta) izdelajo in pokažejo primerne predloge. S temi predlogi bi bilo med drugim potrebno vzpostaviti kriterije za politiko delitve in formiranja osebnih dohodkov in akumulacije. Potrebno je da se zagotovi nagrajevanje po delu in da se istočasno, formira minimalni od- nimi vprašanji radi podrobneje seznanili. Tega informativnega uvajalnega seminarja se mora udeležiti vsak, ki na novo vstopa v podjetje. Program za navedeni seminar je potrebno znova temeljito proučiti in prirediti tako, da bo čimbolj uspešen in učinkovit, ter da bo zajemal najvažnejše elemente s katerimi je novosprejetega de- stotek akumulacije, ki je pogoj za razširjeno reprodukcijo. Taki pogoji, zasnovani na ekonomski politiki, katero utrjuje zvezna skupščina, bi bili osnova za samoupravni mehanizem dogovorov in usklajevanj med delovnimi organizacijami. Prav tako bi se predpisali družbeni predpisi za negospodarske panoge, kjer se osebni dohodki v veliki meri formirajo brez povezanosti z rezultati dela, odnosno poslovanja. Predlagano je, da se revalorizacija osebnih dohodkov, zaradi porasta stroškov, mora popravljati za daljše časovne razmake — seveda v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Vsi ti razlogi pogojujejo hiter sprejem zakona o skupni delitvi dohodkov v delovnih organizacijah. lavca ob njegovem vstopu v podjetje potrebno poučiti in temeljiteje seznaniti. 2-2. PRIUČEVANJE DELAVCEV NA 'DELOVNIH MESTIH Ko je delavec razporejen na določeno delovno mesto, bi praviloma .moralo takoj pričeti, s priučevanjem delovnih operacij. Do sedaj se to ni izvrševalci kljub težnji in prizadevanjem službe za izobraževanje s pomočjo prepričevanja, dokazovanja in prikazovanja koristnosti, upravičenosti in ekonomičnosti takšne oblike usposabljanja in priučevanja za delovno mesto, z ustanovitvijo učne delavnice za usposabljanje emajlirskih delavcev, ki sedaj uspešno vzgaja in usposablja kadre, ki so potrebni emaj-lirskim delavnicam. Te kadre uspešno usposabljamo po zato posebno izdelanem načrtu stro-kovno-praktično in strokovno-teoretično. Po treh mesecih poučevanja ti kadri opravijo preizkus znanja in se uspešno vključijo v redno proizvodnjo v emajlirski stroki. Iste oblike priučevanja bi bilo potrebno organizirati in vpeljati tudi za dela v ostalih delavnicah in obratih posebno v delavnici za predelavo pločevine. Kot v tej delavnici tako tudi v ostalih, bi morali organizirati načrtno priučevanje in zasledovanje napredka pri de-(nadaljevanje ¡prihodnjič) Press-servis Prizadevnost vredna pozornosti in pohvale. — Tovariša Mlakarja vsi poznamo, vemo tudi za njegovo zavzetost pri delu, danes pa naj povemo le še to, da se je pred tedni v soboto popoldne z vso vnemo lotil gorilca, za katerega je kazalo in bilo že potrjeno od izdelovalca, da ne bo v redu deloval. Tovariš Mlakar se je gorilca lotil, ga popravil in naslednji ponedeljek ga je sam nesel v Maribor. še to — vrednost gorilca je vsekakor višja kot mesečni zaslužek tega našega sodelavca Kmalu zakon o razdelitvi skupnih dohodkov v delovnih organizacijah AKCIJA »HOBOTNICA« (nadaljevanje iz prejšnje številke) S to ribo se je narava posebej muhavo poigrala. Sa-tnec (ali bolje: samček je namreč vse življenje priraščen na posebnem izrastku zadnjega dela samice, tako da ga mora le-ta vse življenje prenašati v svoji bližini, če ji je simpatičen ali ne in se pri tem ne more ozirati za drugimi samci; otežkočeno iskanje življenjskega partnerja tako odpade in se samica lahko posveti reševanju pomembnejših problemov kot je na primer iskanje hrane. V tej matriarhatski ureditvi je samec povsem odvisen od svoje orjaške ženičke, saj mu le-ta tudi hrano dobavlja kar po krvi, možicelj pa ji je za proti-uslugo vsak trenutek na razpo- lago kot- kopulacijski partner. Zanimiva je tudi riba prilcp-nica, ki ima na glavi prilepno ploščo in se kot avtoštopar na tuj račun prevaža na večjih ribjih eksemplarjih s poljubno brzino v poljubno smer, pri čemer so ji dobrodošle tudi ladje. Domačini jo, privezano na vrvico, z uspehom izkoriščajo za lov na večje ribe. Nič manj zanimive in nič manj resnične niso zgodbe o »Indiji Koromandiji, kjer ribe po drevesih plezajo«. Vlažna klima jim omogoča nekaj urno bivanje na kopnem (Perioph-talmus in Anabas skandeus), krilom podobne plavuti pa jim omogočajo letanje po zraku tudi do petdeset metrov daleč (morske lastovke). BILO JE VEČKRAT VESELO NI NEVARNOSTI Na seji delavskega podjetja — med razpravo jo. praznovanju novega leta zadnjo delovno uro letos, je Vili Končan takole komentiral pripombo, da proslavljanje v tovarni ni priporočljivo, češ da še lahko v obte tu kdo poškoduje: »Če bo praz-novanje le tisto eno uro, bo v obratih vse v redu, če pa boste na upravi ,že kaj prej začeli, no ja, zato če komu svinčnik pade na nogo, še ne bo šel marodi-rat.'« UGANKA Ali veste, da je v tovarni oddelek, kjer je ista oseba svojemu »šefu 21 ali 22 delovnih dni v mesecu podrejena, ostala dva delovna dneva pa nadrejena? CEPLJENJE ŠE VEDNO NI UČINKOVALO Ko so člani delavskega sveta podjetja na redni seji spet omenili razpravo o regresu ali nadomestilu za K-15, se je nekdo v zgornjih vrstah oglasil: Ja, saj smo bili ja že trikrat cepljeni proti K-15, pa ga še ne moremo preboleti.» MED ŠOLARJI Janezek! Zakaj tvojega očka ni popoldne nikdar doma? Ja Štefek! Veš inoj očka pa vsak popoldan v tovarni nadure piše. k , »Kaj misliš Joža, kaj bo s tem našim K-15.« »Mislim, da. so nas dobro na-petnajstili.« » BILO JE VEČKRAT VESELO — BILO JE VEČKRA VE Mojster, povejte mi, zakaj tisti '.tam v kotlarni »štrajkajo