Cjuffljanslii Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 55. uri zvečer.
^r®4aUtvo in upravnlitvo: Kolodvorsko ulioo itov. 16. — Z urednikom >o moro govoriti vsak d»n od 11. do 13. Tir«. — Bokopiil »o na vr»6»Jo. — Inaeratt: Šostitopna petlt-vritt I k*., pri v«6kr>tnam poa»v
J*njl dajo 10 popuut. Velja za Ljubljano v upravniltvu: «a oelo loto 6 gld., za pol leta 8 gld., za čotrt leta 1 gld. 60 kr., na meaeo 60 kr., poiiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po poiti volja aa oelo
leto 10 gl., *a pol letu 6 gld., sa četrt lota 2 gld. 60 kr. In isa Jedon mouoa 86 kr.
Štev. 273.
V Ljubljani v soboto, 28. novembra 1885.
Tedaj II.
Vabilo na naročbo.
^ 1. decembrom prične se nova naročba na “aS list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj
hsig ne nre.tran. IMaibolie se to u&ini no voštni
jZ^^^oo^ravemcasujiM lJ£uine pretrga. Najbolje se to u&ini po poštni nakaznici, na cegar odstrižek treba prilepiti k naslov, ki je na p&sku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po pošti
za celo leto		gld. 10-—	
„ pol leta		11	5 —
„ četrt leta . . 		11	2-50
„ en mesec		11	-•85
Za Ljubljano:		
		G —
„ pol leta		11	3-—
, četrt leta 		11	1-50
„ mesec		11	—•50
za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr.		
Položaj na Francoskem.
Čim hnlj se bliža._yele važen _4an, ko bode ljudovlada imela voliti novega predsednika, tem 'j[®£jaje<<zme^^	vsaka	stranka
pote svojim DazoiTmpnpomo(?r do veljave, doseči lzPolnitev svojih teženj ter kolikor možno oslabiti Političnega jej tekmeca. Najslabeje pa se godi pri tem tekmovanji oportunistom, kaj^i v^e stranke '•apovedale so zdnižeu^T«^ oportunizmu. Največjo pozornost obrača n&se skrajno^TevoTihlo, katero pri volitvah ni imelo sreče, a zdaj podpirajo je vender konservativci, ker je njihova namera v tem,
Listek.
P r o k 1 e t a!
(Roman Spisal Emile Ricliobourg; po E. Vacanovi predelavi prosto poslovenil Janko Leban.)
(Dalje.)
Sedaj se Serafina oglasi: »Včeraj zvečer so 80 kakor navadno zaprla vsa vrata in okna." — »A ropar je vendor kje moral priti v hišo! Ali “etl>ate nobenega suma na kacega domačega *°veka?«
Blauche je zmajala z glavo. »Jaz morem le to re&, kar je rekel moj oče pred svojo smrtjo: (l°tt>ačih ljudij zvestoba je skušena.“
Stražmešter se opraviči mladi deklici, da je Prisiljen motiti jo v njenem žalovanji, obljubi, <la bode vse storil, da najde malovrednika, ki je Povzročil Mellierovo smrt, ter na to zapusti s Sv°jitn spremljevalcem vežo in pristavo.
Blanche se vrne v mrtvaško sobo.
Jera je prosteje dihala.
»To je tedaj hotel moj Fran na pristavi!" kalila si je. »Mellierov denar bi bil rad imel!
da obdržijo Jiudovladp v neprestanem nemiru in razbuiTenošHT ter jo konečno tako oslabijo, lapo-gine ter_se na njenih razvalinah dvigne jiopet monarhija, katera naj bi popravila napake ter zacelila rane, koje je vsekala deželi ljudovlada. Radikalci na skrivnem podpirajo in ščujejo ultraradi-kalce, obetajoči jim zlatih sadov, pri tem vender le delajo zd-se, hoteči si pripraviti in osvojiti mesto oportunistov. Da se pri tej politični gombi in hlepenji po lastnih koristih rabijo vsakojaka sredstva, je umevno.
Med temi razburkanimi strankarskimi valovi stoji Brissonovo ministerstvo; a niti jedino ni to ministerstvo. Jeden del kabineta neče ničesar slišati o zahtevah ultraradikalcev ter na noben način neče odjenjati njihovemu pritisku; drugi del pa, na čelu mu Freycinet, je popustljiv ter hoče radikalcem blagohotno nakloniti več prednostij ter jim izpolniti želje, češ, da je njihova bodočnost ter torej treba uže zdaj z njimi računiti. Najbolj kočljivo je vprašanje o amnestiji (splošnem po-miloščenji). Rochefort in drugovi imajo navado, da večkrat predlagajo, naj bi se oprostili zločinci, katere je ljudovlada kot nevarne obsodila v zapor. Oportunistična večina prejšnje zbornice je pomagala čez to zapreko s tem, da je kar položila jednake predloge na stran ter se ne dalje zd-nje brigala. To se jej je posrečilo. In zdaj vedel je Brisson, da gotovo pride zopet Rochefort s svojim predlogom, ogniti se je hotel temu kamenu spodtike, in ministerstvo v izjavi, katera se je pre-čitala v zbornici, vprašanja o amnestiji niti omenilo ni. Sklenilo pa je, da se dotičnemu predlogu, če bi se vender le stavil, upre z vsemi močmi. Ministerstvo pa se je postavilo tudi v drugih vpri
No, tako je tudi prav! Stari je imel še čas umreti! In spoznal ni Frana uikdo. Vse bode podedoval, lepi moj Fran, in poroči me in jaz bom gospodinja na seuillonski pristavi! No, to bo živenje!. .. Pa moram danes govoriti z njim na vsak način! če ne pride k seči, pojdem do Artemonta! . . . Gospa Parizel se bodem imenovala! . . . Gospodinja seuil-lonske pristave!...“ dostavi vsa srečna ter pri tem navihne nos ter si z rokama podpre ledji!
19.
Bilo je dve uri popoludnč. Najet voz se ustavi pred pristavo. Pierre Rouvenat stopi iz njega. Ni še vedel, da najde svojega gospodarja mrtvega, in vender bil je njegov obraz tožen! Saj ni pripeljal njega, po kojega je bil šel. Rouvenat plača kočijaža ter mu reče, naj stopi na pristavo, da se okrepča. Skrb za moža prepusti dekli. Dočim ji je zavkazoval, naj kočijažu postreže, začudi se žalostnemu obrazu Serafiuinemu ter povpraša jo, kaj se je zgodilo.
Ona vzdihne ter zajeclja:
»Tedaj še ničesar ne veste, gospod Rouvenat ?“
»Česa ne bi vedel?"
šanjih radikalcem nasproti; tako neče nič vedet; o dveh glavnih zahtevah radikalcev, naj se opusti kolonijalna politika ter ločitev cerkve od države. S tako trdovratnim postopanjem zakrivilo je ministerstvo, kakor trdi mnenje v Parizu, samomor. Brisson pa si vender na vse strani skuša poravnati svoje stališče, kajti trdi se, da se tudi on poganja za ljudovladni predsedniški stol. Da to ni ljubo predseduiku Grevyju, je naravno, in on skuša kolikor možno prikleniti drugod svojega tekmeca ter ga storiti nenevarnega, drži ga trdno v kabinetu. Brisson pa bi se rad izvil iz kabineta, zato s svojim postopanjem izzivlje radikalce, da bi dobil od njih nepovoljno izjavo in bi mu bilo možno odstopiti.
Grčvy nima pri oportunistih dosti prijateljev, Brisson pa bi našel pri oportunistih mnogo podpore.
Zanimljivih prizorov torej še nikakor ni konec. Brisson prizadeval si bode na vse moči, otresti si okove ministerskega predsednika ter dobiti svobodo, da se more poganjati za predsedniško čast ljudovlade. Čudne razmere! Stranke v vednem boii med seboj. njihovUHanovi potezajo se iLvso strastjo do mastnih državnih službah in odliko-
vanjih ; na čeluHTudovTade mož, kateri njemu ne-nriliublienega ministerskega predsednika neče od-p.ustiti, ker bi mu bil pri volitvF predsednika nevaren tekmec, — in ministrski predsednik, kateri rb hnčp na vsalr način odpovedati ledni časti. ^ k; bilo inežno	po	drugi.	Pač
čuduu, ^kUTipi^jamo V^Francosk^mozne i^zinere.^
»O veliki nesreči . . . Gospod Mellier ..."
»Je li zbolel?"
»Hujše, gospod Pierre, hujše! On je — mrtev!"
Starček zakriči ter plane proti stopnicam. Kakor bi trenil bil je gor ter liki blaznik zdirja v sobo Jacques Mellierovo. Dva plašna klica ga sprejmeta. On ugleda Blancheo in tujo žensko pri postelji mrtvečevi. Blanche ga ihteč objame. On se izvije iz njenih rok ter hiti k dragemu mu mrliču.
»Mrtev!" zastoče. »Mrtev! In mene ni bilo tukaj, da bi mu bil dal zadnji pozdrav, da bi bil slišal zadnje njegove besede, zadnjo njegovo voljo! O, Bog nema usmiljenja! Umrl je, ne da bi se bil spravil! . . .“
In zakrivši si obraz z rokama, jokal je milo. Potem se vzravna kakor bi hotel Blanche-o objeti. Zdajci zagleda Lucilo. Nekaj časa je vini v njo, potem zavzet stopi nekoliko korakov nazaj.
»Lucila! . . .“ zakliče, »Lucila! . . .M
Ona stopi k njemu ter podavši mu roko,
reče:
»Da, Pierre, jaz sem! Moj oče me je še videl; moj oče mi je odpustil; on je prekletstvo
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V	koroškem deželnem zboru poročal je deželni predsednik baron Schmied o obsegu poškodbe, katera je zadela to jesen Koroško ter prosil deželni zbor pomoči. — Gohn in drugi so stavili predlog, naj se odpravijo vse cesarske mitnice ob potih in mostovih, ker bi bilo to v interesu prometa; deželnemu odboru se naroči, da stopi v dogovor z vlado zaradi odprave mitnic. — V dole-njem avstrijskem deželnem zboru stavil je Mischa in drugi predlog, naj se skliče enkSta, katera naj preiskuje vzroke propadanja kmetijstva ter naj stavi primerne predloge.
Gališka povišati bode morala deželno pri-klado, da jej bode možno pokriti deželne potrebščine. Klub središča deželnih poslancev sklenil je na predlog poslanca Abrahamoviča, da predlaga deželnemu zboru, naj se naloži davek na sladkor in žganje. Sklenilo se je na dalje, naj deželni zbor vlado naprosi, da bi se pri škodah po ognji odpisavali davki kakor se to godi pri drugih elementarnih nezgodah.
Starčevidijanci v hrvatskem saboru postajejo vedno bolj odkritosrčni. V slednji seji izjavil je baron Rukavina, da Starčevičijauci delajo na pad bana; Tuškan je izjavil odkrito, da bode opozicija vse storila, da ovira delovanje sabora ter prepreči sklep zakonov. Opozicija boče na vsak način pokopati postavni načrt o upravni reformi, in v dosego tega smotra ne plaši se pred nobenim sredstvom.
Tuje dežele.
S srbsko-bolgarskega bojišča dohajejo vesti, da se vojska navzlic naročilu velevlastij nadaljuje. Knez Aleksander prodira s svojimi četami neprestano dalje na srbskem ozemlji; nikjer se mu ne postavi uspešno nasproti srbska vojna. Kakor poročajo najnovejša poročila, pal je Pirot uže v bolgarske roke, in nekaj bolgarskih čet je uže dalje na potu proti Nišu, kamor je srbska vojska nazaj potis-nena. (Glej zadaj telegrame.)
Znano je, da je srbski kralj Milan na naročilo vlastij takoj zapovedal svojim poveljnikom, da prenehajo z vojsko; jednak korak storile so vlasti tudi pri bolgarski vladi, a Bolgari niso odnehali od vojske. Kakor „Polit. Corr." poroča, naročila je avstrijska vlada svojemu zastopniku v Belgradu, grofu Kheveuhtillerjti, naj se poda v glavni tabor h knezu Aleksandru ter mu odsvetuje dalje prodirati v Srbijo.
Kriza v španskem ministerstvu je srečno prestana; sestavljen je uže kabinet Sagašta. Iz vse dežele se poroča, da povsodi vlada mfr. Vo-t jaški dostojanstveniki so naznanili kraljici-vladarici svojo udanost. Kakor zdaj znamenja kažejo, rešila se bode vender le srečndi' spremena vla-darstva v Španiji, v deželi notranjim prekucijam toliko pristopni.
svoje preklical, blagoslovil me je! . . . Tudi vas je klical, Pierre! Vi naj bi bili slišali zadnje njegove besede, zadnjo njegovo voljo. Umrl je v miru; Bog se je njega usmilil; umrl je v najinem naročji! In zdaj, Pierre,” nadaljuje ona s trepetajočim glasom, »povejte mi, kje je moj sin?" Rouvenat žalostno povesi glavo.
»Pierre, vi molčite! Moj Bog, kaj vam je?“ „Lucila, draga mi gospodarica, jaz sem se vrnil sam, jaz sem obupan. . . .“
„Moj sin! Nova nesreča!" zakliče mati. Blanche samega strahu ni mogla govoriti. „Ne, ne, umirite se!" seže Rouvenat Lucili takoj v besedo. »Leon je vesel, kakor sem izvedel Le zopet je odpotoval z Jerčmom Gošem. Kam sta šla, ni mi mogel nihče povedati. Pa Leona zopet najdemo, gotovo!"
Lucila globoko vzdihne. Blanche jo jokaje objame z besedami: »Upajmo!"
»Upati moramo zmerom!" deje Jean Renaud za njimi. Rouvenat se obrne ter mu poproži roko. »Tako je," nadaljuje. „V hiši, kjer stanuje Leon z Gošem, pravila mi je gospodinja, da sta imela
V	Angleški vršijo se volitve v parlament. Kolikor je do zdaj znanih izidov, je število konservativnih poslancev večje, nego ono liberalnih. Konservativci si uže obetajo večino v prihodnjem parlamentu. Toda do zdaj izvršilo se je še premalo volitev, da bi se moglo uže sklepati na zmago jedne ali druge stranke.
Domače stvari.
Viktorja Smoleta zapuščina deželnemu muzeju „Rudolfinum“
Dne 8. marca 1. 1885. v Ljubljani umrli prijatelj umetnosti gosp. Viktor Smolč postavil je v svoji oporoki dnč 14. novembra 1. 1882. in dne 5. oktobra leta 1883. kranjski deželni muzej „Rudolfinum" za svojega vseskupnega dediča s to omejitvijo, da ima njegova sestra, gospodična Balbina Smole, do smrti pravico do vžitka vse zapuščino.
Popis premoženja (iuventara) pokazal jo, da skupno premoženje obstoji iz sledečih delov:
1.) Gotovina		1832 gld 65 kr.		
2.) javni vrednostni papirji .	6974	n	84 „
3.) dragoconosti		489	n	W
4.) zgornja obleka, telesno, po-			
steljno in drugo perilo .	227	n	30 „
5.) pohišna oprava ....	703	n	62 „
6.) starinske in rokoko-stvari	2556	n	50 »
7.) stari denarji ....	13	n	97 »
8.) knjigo		81	n	55 .
9.) zasebne terjatve . . .	24843	n	12 „
10.) hiša št 1. na Marije Tere-			
zijo costi z vrtom vred .	48000	n	n
11.) gledišna loža št. 20 .	1400	n	— „
12.) pet travnikov v davčnih ob-			
činah Zgornja Šiška, Vič			
in Brezovica, po sodniji			
cenjeni na 		5870	o	n
:3.) potem v davčni občini Tr-			
novo se nahajajoči delež			
mestnega loga parcelne			
št. 551, 552, 553, co-			
njon na		1832	n	60 „
14.) močvirska pare. št. 920/a-&			
v „Rakovi jelši" davčno			
občine trnovske, conjona			
na		934	n	80 „
skupna vrednost .	.	95759	gld.	95	kr.
Tako izdatna ustanova, poklonjena vednostim in umetnijam, kakor jo ima pričakovati deželni muzej, nahaja se pač le edina v letopisih naše dežele, ona je postavila na veke imč blagega kranjskega domoljuba ter ga postavila v ono vrsto z onimi le redkimi Maoconi (zaščitniki umetnostij), kateri so, misleč na vzvišane namene visoke izobraženosti, vstanovili različne zavode umetnosti in vednosti v povzdigo in slavo svoje domovine ali pa so z velikanskimi ustanovami za zmeraj zagotovili obstanek in občekoristno delovanje takih zavodov.
visok pohod Obiskala sta ja namreč nek grof in neka grofinja, in odpeljala sta oba — Leona in Goša — v svoji kočiji. Tega ne urnem!"
»A jaz urnem!" deje Jean Renaud. „Nek gospod iz Pariza je danes tukaj bil, ki mi je rekel: »Gospod Leon je družino svojega očeta zopet našel!"
Lucila je začudena gledala. Blanche je od straha prebledela. Jean Renaud, ki je to opazil, objame jo ter reče milo in veselo se nasmehljavši: »Bodi mirna, miljena hčerica moja! Gospod, o ko-jem pravim, rekel mi je tudi: „Leon in Blanche postaneta mož in žena in bosta srečna!"
Rouvenat je bil ukrenil, da so ljudje lehko hodili v mrtvaško sobo, kropit mrliča. Lucila, o kateri ni nihče vedel, da je na pristavi, umaknila se je začasno v Rouvenatovo sobo, kjer je nihče ni mogel videti.
Ko Rouvenatu dopoved6, kaj se je po noči dogodilo, bila je njegova prva beseda: »Razbojnik, morilec Jacques Mellierov ni bil nihče drug, kakor Josip Parizel! A zdaj ne mislimo na zločinca, nego samo na mrliča!"
S Smoletovo ustanovo mogočo bo muzeju »Ra* dolfinum" svoje zbirke, ki zdaj le polagoma naraščajo, sčasoma pomnožiti in dopolniti tako, da se bode lahko postavil s slovečimi muzeji v ono vrsto, no da bi so potrošili zato deželni novci. Mogočo bode daljo deželnemu muzeju, na razne načine spodbujati in pospeševati domoznanstvo, zgodovinarstvo in umetno obrtnijo ter s tem, da so bodo izgledue stvari razpostavljalo na ogled, delati tudi na to, da se razširi boljši okus.
Da bi se pa uže precej zdaj moglo pripravljati na to, da se doseže ravnokar navedeni namen, bilo bi pač želeti, da bi „Rudolfinum“ uže zdaj dobil pravico v roke, prosto razpolagati z zapuščino, nasproti temu pa bi so gospodičini uživalki pod poroštvom dožole vsako leto izplačal dogovorjeni dohodek v denarjih. Deželni odbor .jo sicor sprožil to misel, o kateri se pa potem ni voč obravnavalo.
Pač pa ima deželni odbor v rokah ponudbo go-spodičine Balbino Smolč z dne 3. junija 1. 1885. (dei odb. št 3667.), vsled katere hoče navedena uživalka odstopiti od uživanja dohodkov v zapuščini g Viktorja Sinolč-ta popisanoga orožja, rokoko-stvari in slik v cenilni vrednosti 2556 gld 50 kr , potom starega denarja, conjenoga na 13 gld. 97 kr. in za muzej odbranih knjig, cenjenih na 51 gld. 55 kr., tor te predmete takoj prepustiti muzeju „Rudolfinum“ na prosto razpolaganje, ako muzej kot dedič g. Viktorja Smole-ta nji v prostovlastno razpolaganje prepusti popisano dragocenosti v vrednosti 489 gld., obleko, potilo in posteljno opravo v vrodnosti 227 gld. 30 kr , potem hišno opravo, cenjeno na 703 gld. 62 kr., daljo izmed podob sliko „Seo8turm“ v cenilni vrednosti 45 gld. in kitajsko st.arošegno (rokoko-) omarico v vrednosti 10 gld. z vsemi drugimi knjigami, spisi in zvozki vrod, kateri se niso odbrali za muzej, v cenilni vrodnosti 30 gld.
Dožolnomu odboru zdel so jo ta predlog popolnoma primoren, da bi se zapuščena zbirka umetnik izdelkov ranjkega, kolikor je mogočo kot skupna celota razstavila za občinstvo v krasnih prostorih »Rudol-linum-a" in da so na ravno tem mostu v vodni spomin hvaležnosti domovine postavi od domačega umetnika gosp. Jurija Šubica izdelana slika (portrait) blagega domoljuba in muzejevega podpornika.
Kar pa so tiče zahtovane odškodnino za to, da gospodičina Balbina Smolč odstopi od dosmrtnega užilP navodenih umotvorov, bi so deželni odbor no bil spod" tikal nad tem, prepustiti jej v prosto lastnino navedena dva umotvora z obleko, perilom, s posteljno opravo in z Jmjiganri vred, večjidel lepoznanskoga zapopadka, cenjenimi na 30 gl<W»:--'<«
Ker pa so dragocenosti s pohišno opravo in z drugim premakljivim blagom vred, katero so tudi vštete v dotično odškodnino, pri popisovanji premoženja bile cenjene na 1192 gld. 62 kr., si deželni odbor ni mogel prisojati pravice, da bi se odpovedal temu dolu mu-zojnoga, oziroma deželnoga promoženja, do katerega ima imenovana gospodičina se v<§ da še pravico užitka, temveč moral je priznati, da takove narodbe spadajo v delokrog slavnega deželnega zbora. Pač pa je deželni
In otide v Fremicourt, kjer vse naroči 7,a pokop, ki je imel biti drugi dan ob jednajsti uri zjutraj. Hlapcem in dninarjem je dal za ta dan prosto, ker jih je hotel videti okolo truge njihovega gospodarja.
Po večerji zapusti Jera skrivaj pristavo, še predno so zaprli vrata. Poda se k seči, kjer ae je navadno shajala s Franom Parizlom. Pa zastonj je čakala do jednajste ure. Zdajci se napoti v Artemont ter teče in teče skoro dve uri neprenehoma, da je težko sopla ter jej je p6t kapala s čela. Uže je bila v Artemontu, ko zagleda pred sabo na cesti temno senco, katera se je kmal'1 prikazala, kmalu pa je zopet izginila za drevesom ali v jarku.
Zdelo se ji je, da senco poznA ter tudi hit* na mesto, kjer je bila naposled izginil«. Zd«jcl čuje, da nekdo zakliče njeno ime in človek sko«1 iz jarka. Bil je stari Parizel!
‘20.
Jera hiti k njemu ter mu važno in brez sape zašepeče: »čakala sem do jednajste ure Frana-
odbor iz tega namena, da, bi »Rudolfiuum" kar naj-hitrejo prevzel Smoletove umetnostue zbirke — v „Ru-dolfinumu“ so se namreč v prostorih, odmenjenih za zbirko, uže zdaj morale ukreniti vse potrebne pripravo razstavo Smoletovih zbirk — stavil nasvčt navedeni gospodičini, da se predlagana delitev zapuščine, kakor °na želi, sprejme le pod tem pogojem, ako ona plača Pavšalni znesek 1000 gld rauznjnemu zakladu. Pri tem Pa je imel deželni odbor to misel pred očmi, da se tako postopanje, ako se namreč „Rudolfinum“ odpovč lastnini enega dola zapuščine, ki mu ima pripasti v av<*jem času, zamore opravičiti le tedaj, ako muzej Tsled takoga dogovora doseže druge znamenite prednosti, kar bi se na pr. zgodilo, ako bi se sklenila pogodba Slede prevzetja skupne zapuščino v prosto gospodarneje muzeja proti temu, da bi se uživalki za čas njo-nega življenja izplačeval dogovorjeni denarni znesek.
Te ponudbo deželnega odbora pa gospodičina Smoletova ni sprojola, ampak je z ulogo dud 21. avgusta pod št 5444 prosila, naj bi so njeni prvotni *8°raj omenjeni predlog predložil slavnemu deželnemu zbor« v rešitev.
Povodom obravnavanja Smolčtovo zapuščine imel 1° muzejni zaklad do zdaj plačati vsega skupaj le gld. 68 kr. stroškov, kateri so se nabrali za popisovanje promožonja in za koleko za prepise invontura. (§t. 3068, 4004, 5534 1. 1885.)
Pristojbino pa bo muzej plačal še le takrat, ka-^ar bode uživalka nehala uživati zapuščino
C. kr. finančna prokuratura prevzela jo namesto-VanJo „Rudolfinum-a“ v tej dedinski zadevi, in deželni odbor jo jo z dopisom dne 24. marcija 1885, št. 2104, lluprosil, naj prijavi c. kr deželni sodniji, da deželni •fluzoj prevzame dedščino.
Vslod toga nasvetujo dežolni odbor:
Slavni dežolni zbor naj sklone:
1.) V vedni hvaležni spomin deželo Kranjsko na V('likodušuoga in domoljubnega zaščitnika in pospeše-vatelja muzoja „Rudolfinuma“ gosp. Viktorja Smold-ta postavi naj so v dovršoni novi stavbi pri Smole-tovi zbirki, katera naj kolikor mogoče kot celota skupaj ostane, njegova na deželne troško izvršona slika
2 ) Povodom navedeno zapuščinske obravnavo do ždaj iz muzojnega zaklada plačaui troški v znesku 180 gld. 58 kr. so odobre.
3.) Ponudba gdč. Balbino Smolč, da so Smold-tovo zbirko takoj propustč muzoju, izroči so linančnomu “dsekn, da stavi nasvdte.
—	(.Govor gosp. deželnega glavarja ob otvorenji deželnega zbora.) Ker se je v štev. 270. našega lista v govor, s katerim jo gospod doželni glavar gr0f Thurn-Valsassina otvoril deželni zl)or kranjski, urinila noprijetua zmota in zmona, usojeno si ga podati v naslednjem še jedenpot v pravom
redu:
»Slavni zbor!
Na povoljo Njih veličanstva usojam se dežolni zbor vojvodine kranjske otvoriti.
ni prišel, šla sem ga iskat na dolgo pot. Kje
ie? Jaz moram govoriti z njim!"
»Vem li jaz, kje da je?" zamrmra stari Pa-rizel- »Včeraj ga celo ni bilo domov, zastonj sem 6a čakal. Kaj mu imaš povedati?"
»Nekaj važnega!"
Rujavka ni opazila, kako se je stati tresel in kako so njegovi zobje šklepetali. Potegnivši jo ne-k°liko na stran reče: »Pojdi, ni varno, biti nama Ua cesti." Tako ideta molčč nekoliko sto korakov Cl'eko polja. Naenkrat se Parizel ustavi rekši: »Tako, tukaj sva varna. Kaj imaš povedati Franu, Kaj se godi na seu;llonski pristavi?"
»Jaeques Mellier je mrtev", blekne Jera.
Parizla strese mraz. »Mrtev!" biipue.
»Da! Včeraj zjutraj okoli osme ure je umrl."
»In, in ... ?“
»No, dočim je Fran hotel denar vzeti iz device, moral se je gospodar vzbuditi in Fran ga ■*e Potem se-ve-da davil..."
»Ah! Ona misli, da je bil to Fran!" mis'1 si arizel.
Slavni zbor bo imel o navadnih, a tudi o posebnih zadevah obravnavati, o katerih mu dojdejo posebni predlogi.
Med temi predlogi usojam se omenjati: prena-redbo statuta in volilnega reda za mesto Ljubljano, zgradbo lokalne železnice od Ljubljano v Kamenik, ustanovitev kmetijske šole v Rudolfovem, uravnavo pri-klad na direktni in indirektni davek za zemljiško-odvezni zaklad.
Žalostnim srcem moram pa tudi sl. zboru o elementarnih nesrečah poročati, katere so našo domovino letos težko zadele. Tu in tam je huda ura, toča, povodenj različne pokrajine poškodovala. Povodenj je težko zadela Gorenjsko, posebno sodnijski okraj Kranjska Gora. Na Notranjskem dolino Vipavsko. Silna potreba je, da se hudourniki ukrotč ; in da se Sava, katera se pri visoki vodi razširja in svoj tek spreminja, regulira. Potrebno bo primernih sl avb poleg obrežja, pogozdovanja goličav itd. Pričakujmo in upajmo, da nam bo država zdatno pomagala, ker dežela, v finančnotn oziru uže preobložena, sama na sebi ne bi mogla velikanskih troškov premagati.
Slavnega zbora imenitna naloga bodo o teh zadevah potrebno ukreniti. Prepričan sem, da bode naš prečastiti gospod dežolni predsednik na merodajnem mestu v teh zadovab našo prošnje radovoljuo in krepko podpiral
Naš presvitli najmilostivi eosar so, kakor vselej, tudi v tom slučaji za našo deželo očetovsko skrbeli iu o raznih prilikah skupno 9000 gld. poškodovanim podeliti blagovolili. No dvojim, da sprejme dežolni zbor s hvaležnim priznanjem to volikodušno darilo.
(Nadaljuje nemški:) Tudi človekoljubnost, izvrstnega prebivalstva, kakor tudi razna društva pripomogla so po močeh z milodari, da se olajša beda nesrečnikov
Čutim torej dolžnost, se blagosrčnim dobrotnikom za mnogobrojno izkaze njihovega sočutja in požrtvovalnosti zahvaliti so najtoplojo s tega mesta.
Slavnemu zboru dojde glede poplavljanja posebna predloga,
Uverjen sem, da bodo gospodje poslanci svoj znani patrijotizom, kakor vselej, tudi pri tem zasedanji pokazali v blagor domovine.
V globoki zvestobi in udani ljubezni do naše vladarsko hiše, do našega gospoda in cesarja (nadaljujo slovenski :), vedno zvosto udani Njih veličanstvu zakličimo : Bog obvaruj, Bog ohrani našega prosvitlega vladarja! Slava! Hoch!“ (Poslanci zakličejo trikrat »slava!" „koch!“)
— (Sadno drevje ob želozuicah.) Avstrijsko glavno nadzoruištvo zaukazalo je vsom žolezniškim upravništvom, naj v bodočo ob železniških progah ne nasajajo več gozdnega, marveč sadno drevje.
— (Zvezdni utri n k i) Vsled približanja zemlje z Bioliuo repatico opazovali smo včeraj zvečer na nebu mnogo zvezdnih utrinkov. Nebo je bilo popolnoma jasno, zaradi tega se je mogla ta redka m i kazen opazovati v ^soj^r^soti. Takoj o mraku opaziti je bilo mnogo
»No, potem je prišel zdravnik ter je rekel, da je Mellier umrl vsled davljenja."
Parizel je bil bled. Podoben je bil mrliču. Jera pa živo nadaljuje: »Pa mislite si veliko srečo: Jacques Mellier ni Frana spoznal! Nič ne vedo in tudi nikoli ničesar ne bodo vedeli!“
»Kaj mi praviš? Tedaj niti ne slutijo?" ... ,,Ne, Fran je lehko prav miren. Niti ne sumijo na-uj. Kako bi 'i kedaj kaj izvedeli! Uže navsezgodaj sem zopet čez vrata porinila pah, tako, da je nemogoče izvedeti, kako je mogel kdo priti v hišo. Pred svojo smrtjo je Mellier pripovedoval, kako ga je hotel nekdo oropati; a imenovati ga ni mogel!“
»In Blanche? In Blanche?"
»Ona je spala, vzbudila se je še le na Mel-lierov krik. In še predno je mogla luč narediti, pobegnil je bil Fran!“
„To je čudno“, misli zi Parizel. „Bi-li se bil Fran ustrašil ter zbežal, zaslišavši šum v starčkovi sobi? Prav je imel! In zdaj misli, da so me ujeli in zato ni prišel v Artemot, nego se je skril."
(Dalje prihodnjič.)
utrinkov, kateri so se vedno bolj množili, dokler jih okolo 10. ure vzhajajoč*mesec ni zatemnil s svojo lučjo. — Bi£liuq_repatica je jedna najfcttdav^tejših; našel jo je v 1. 1826. avstrijski častnik Biela; njen_te|j>>2jiaš» G3 L leta. Posebno krasno jo bilo opazovati utrinke v letu 1872. dne 27. novembra. — Pri jasnom nebu opazovati so bode mogla jeduaka prikazen najbrže tudi danes zvečer.
— (V razgled.) Vsem iztisom denašnjega lista je priložen bogato ilustrovan prospekt knjige:	»Die Osterreichisch-ungariscko Monarchie in Wort und Bild", katere delo izda se na željo in s sodelovanjem Nj cesarske visokosti cesarjeviča naslednika ter se bode izdajalo v snopičih od 1. decembra dalje. Zaradi izvrstne vsebine in lepe vnaujo oblike bode res prekrasno delo, zaradi nizke cene bode pa prava narodna knjiga vso Avstrije. — Prvi snopič so bode dobival v bukvami pl. Kleiumayr in Bamberg v Ljubljani.
— (Tatvina v „Rudolfinum“.) Predvčera-njim po noči udrl je neznan tat v novi deželni muzej tor ukral tam šest živih tičev, kateri so bili določeni za muze.jevo zbirko.
— (Zaprli) so včeraj znanega, uže večkrat kaznovanega zakotnega pisača Ljudovika Kržišnika zaradi javnega nasilstva.
— (Izpred sodišča) Včeraj stala je pred deželno sodnijo 44 let stara neomožena branjevka Marija Hiti iz Krakovega, zatožena prestopka proti zakonu o skopuštvu. Hiti posodila je Antoniji Novak 600 gld. ter terjala od nje po 96 odstotkov. Zatožena je dejala, da jej jo Novak sama ponudila tako visoke obresti. Sodiščo jo je oprostilo
(Lov na volkovo ) Iz Št Petra na Krasu so nam piše: V porazumljenji s slavnim c.kr. okrajnim glavarstvom bodo tukajšnje županstvo 2. decembra t. 1. napravilo splošni lov na volkove, katerih se je po tukajšnjih gorah toliko zagojilo, da so uže ljudem nevarni postali. Tega lova se smo vsakateri vdeležiti brez lovsko pravice iu brez orožnega lista. Torej žnpaustvo v Šent Potni vse lovce in dobre strelce na ta lov vljndno vabi. J. Spilar, župan.
— (Popravek.) Z Vranskega se poroča, da vest o samomoru tamošnjega notarja gosp. Sch warzen-berga ni resnična.
— (Volkovi.) Nedavno smo poročali, da |so se okoli Št. Petra, Zagorij, Knežaka in Trna pričeli volkovi kar v trumah kazati Sedaj se nam pa zopet iz Št. Petra piše, da so volkovi po noči med 15. in 16im t. m. posestniku Andreju Šabcu iz Zagorij 4 ovce in jednega psa, po noči mod 22. in 23. t. m. Juriju Kruhu in Petru Fatinu iz Zagorja pa tudi po jednega psa raztrgali. Zverjad je tako domača postala, da se celd po dnevi kmalu na tem, kmalu na onem kraju pokaže iu da se od pastirja ne d& z lepo odpoditi. Pripoveduje se tudi, da so volkovi pred kakimi osmimi dnevi 7 ogljarjov, ki so oglje iz Ulačne v Trst peljali, napadli iu da so se jih ti komaj obranili. Skrajni čas jo torej, da se napravi od zadetih občin splošen lov na te zveri.
Statistični podatki.
Svetovna občila.
(Dalje.)
Silnega pomena za svetovni promet je parobro-darstvo. Parniki vseh na svetu plujo po Tihem morju, po Indovskem morju, največ po Atlantovskem morju (med Evropo in Ameriko), po Sredozemskem in Kitajskem morju. Redna paroplovba. katere se deležijo vsi obrazovui narodi novoga in starega sveta, je med Ham-burg-Kaljao v Poruvu na zapadu južne Amerike, Val-paraiso (v Čili)-Liverpool, Bremen - Kolon (pri Panami na sev jž. A.), Plymouth-Kapštadt (v juž Af ), Dže-nova-Singapur (na jugu skorootoka Malake v Indovskem morju), Marzojlja-Saignon ali Saigon (v Kočinčini, v ozadnji Indiji)- Jokahama (na otoku Nipon, Japanska), Napolj-Batavija (na otoku Žava, v Sundskem morju), Sydney (v Avstraliji na vzh.) - S. Frančiško (v severni Ameriki na zapadu).
Leta 1879 je bilo 73 velikih parobrodarskih zvez, izmed katerih je vzdrževala Nemška 11, Francoska 11, Angležka 26, Avstro-Ogerska 5, Talijauska 5, Nizozemska 6, Zjedinjene Države 6, Portugalska 2, Japanska 1. Izmod vožnjih črt angleških je najvažniša Pen-
insular & Oriental - Steam - Navigation - Companj. Ta družba je s svojimi ladjami občevala med Evropo in Afriko (Southampton-Suez, Brindizi-Aleksandrija), pošiljala jih je po Rudočem in Indovskom morju čez Aden v Bombay s pribočnimi progami v Karači (v sprečhiji Indiji) in v Perzijski zaliv. Na glavni progi, trpeči 32 dni vožnje in 7000 morskih milj dolgi, gredoči od Bombaya čez Ceylon, Singapore, Hongkong v Jekahamo, veže južno Azijo z vzhodno, in na to progo se priklepa ona Ceylon-Avstralija.
Na Francoskem se iztekniti parobrodske družbe Messageries maritimes. Njihno progo vodijo iz Mar-zejlje skozi SuezKi pretok, čez Aden, Ceylon, Singapore v Saigon in Hongkong. — Nizozemska družba „Stoom-vaart-Maačappij“ plove z ladjami skozi Suez v Batavijo.
Avstrijski Lloyd brodi iz Trsta skozi Suez v Bom-bay. Parniki Dženovski gredo do Singapura, brodovi talijanske družbe „Rubattino“ in hamburžke ,,Rkederci-Gesellschaftu plOve do Šangaja v Kitaju.
Na Tihem morju vlada ameriška Pacific - Mail-Steam-Ship-Company, brodeča od S. Frančiška vzdolž zapadnega ameriškega obrežja, tjil v Azijo (Jokaham, Hongkong), in čez Sendviške otoke v Avstralijo.
Severonemški Lloyd v Bremenu hodi v New-York, Baltimore, Havanna, New-Orleans, Montevideo, Buenos-Airos, Bahia, Rio de Janeiro.
Hamburški „Kosmos“ pluje v Kaljao in preplujo okolu' afriškega predgorja 11 000 morskih milj. Hamburgo - ameriška „Packetfahrt-Actien-Gresellschaft“ vozi v Njujork, zapadno Indijo, osrednjo Ameriko> Mejiko.
Severonemški Lloyd ima 21 vijakoparnikov, hamburžka nPacket-Gesellschaft“ 13, angleška družba „Cunard“ 24, ameriška 52. To sestavlja ogromno brodovje. Vso te proge se drž6 vožnjega reda prav natanko, tako, da je časih le par ur razločka.
(Dalje prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
Sofija, 28. novembra. Mesto Pirot ni za-8 e I a glavna bolgarska armada, marveč Batno nekateri batalijoni, ker se bojijo eksplozij (razstrelb). Srbska armada bila je tudi na cesti v Niš nad 12 km. daleč proti Akpalanki nazaj potisnena —Dne 27. t. m. pričela se je bitka ob 7 zjutraj na srbski strani bojevali so se 4 divizije, katerim je večji del bolgarskih čet nasproti stal Srbi, kateri so na desni in levi od Pirota na mesto vplivajoče višine imeli zasedene, zapustili so po živahnem streljanji s topovi pozicije na levici Pirota, na desni traje boj dalje še ob 3. uri popoludne. Ob tem času pridobila si je bolgarska armada tla proti Nišu.
— V Pirotu izvršili sta se dve eksploziji. Povsodi vlada bojazen, da je mesto podkopano.
London, 28. novembra. „Times“ poročajo, da se sklene premirje.
Madrid, 28. novembra. Novi kabinet Sagasta se je sestavil.	_____
Dunaj, 27. novembra. „Pol. Corr. poroča iz Sofije: Bolgarskega poveljnika Nikolajeva je obiskal srbski polkovnik Topalovič, kateri je z ozirom na uaročilo vlastij predlagal konec vojske. Nikolajev je odbil predlog, češ, da nima od kneza nobenega ukaza.
Zagreb, 27. novembra. (Iz sabora.) Ko je Vučetid za, Pizačič proti predlogi o upravni reformi govoril, sklenila se je na Popovičev predlog generalna debata. Glavnima govornikoma bila sta izbrana Gjurgjevič in Folnegovič.
Madrid, 27. novembra. Vsi kardinali in nad-škofje španski pridejo sim k kraljevem pogrebu. Poklonili se bodo potem vsi vkup kraljici-vladarici.
— Martinez Campos je predlagal, naj vojaki še pred shodom državnega zbora prisežejo. Ministerski sv6t odloči o tem. — Vsi general-kapitani in vojaški guvernerji Španije zagotovili so kraljici-vladarici svojo lojalnost.
London, 27. novembra. Do polunoči je bilo izvoljenih 113 konservativcev, 108 liberalcev, 9 ir skih nacijonalcev.
Teleprafično borzno poročilo
z dn§ 28. novembra.
gld.
82-40 82 80 108-90 99-90 877- —
Jednotni drž. dolg v bankovcih..................
>	»	»	»	srebru ........
Zlata renta.....................................
5°/. avstr, reula...............................
Delnice n&rodne banke...........................
Kreditne delnice...................................... 286	70
London 10 lir sterling.................................125	50
20 frankovee........................................... 9	985
Cekini c. kr..........................................   5.97
100 drž. mark.......................................... fil’70
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
Stanjo
baro-
metra
TS’ ! Votroti Nol'° i krina
v mm
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
734-81
735-01 737-34
5-2
8-6
5-4
bzv. szpd. sl.
megla obl. p. js.
0-00
Ker imajo pristni
Pain-Expeller
z leot-vic®
skoro v vseh rodbinah, je torej vsaka reklama odveč. Te vrstice imajo torej le namen, iste osebe, ki še tega staro osvedoženega domačega zdravila ne poznajo, opozoriti , da rabi z najboljšimi učinki kot na-mazanje zoper protin, revmatizem itd. Bolečino običajno izginejo uže po prvem namazanji. Cena 40 in 70 kr.; na prodaj v vseh lekarnah; v Ljubljani pri gosp. E. Birschitz-u. Glavna zaloga: Lekarna pri (146) »Zlatem levu* v Pragi, Staro mesto. 8—3
KTao finejši
bohinjski sir
(100) 12	prav po ceni priporoča
J. R. Paulin v Ljubljani,
speeerijska trgovina, Špitalske ulice št. 2.
1
Carsko, marčno in bock-
pivo
iz pivovara bratov Kosler
priporoča
v zabojih po 25 in 50 steklenic
A. Mayerjeya trgovina piva v steklenicah
v Ljubljani.	(118)	20
rus
Urf
Sl
iMrii
nJ)
m
mil
m
rnii
m
sli
I
Trže 97 let oToetoječa,
ces. kralj. dež. priv.
tovarna za odeje in koce
od prejšnje firme Iilohtenauer-jeva vdova & sinovi
razpošilja po svoji dunajski zalogi
konjske odej«
190 cm. dolge, 130 cm. široke v nepokonfiljivi kakovosti temni podlagi in živimi ohkrajki, komad po
a;ld. 0£> kr.
uštevši zavitek, torej brez stroškov.
Samo vsled ogromnega izdelovanja in velikanskega razpečavanja nam je možno, te konjske odeje prodajati v tako izborni kakovosti po tako neobičajno nizki ceni.
Razpošilja se proti povzetji. — Blago, ki ne ugaja, vzprejema se brez pomisleka nazaj. (158) 6-5
Pazi naj se natanko na adreso: "^6}
Glavna zaloga:
Silberstern, Dunaj, I., Rothenthnrmstrasse 14.
:xixxixxixxxxx:
V Ameriko
pride najceneje, kdor se obrne na
Anolda Reifa, Dunaj, I., Pcstalossigasse I.,
najstarejša tvrdka te vrste. Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. (22) 50—39
:xxxixxixxixxxxxx:
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
■v Ijj-u/bljeiTLi
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šolo. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr.
Abeoednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr.
Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; 11. del, vezana 1 gld. 10 kr.
Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, ve7.ana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr.
Cimperman, Pesni, 60 kr.
Devoljan Miljenko, Mladini, 30 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld.
Hrovat P. Florentln, kranjska mesla s petimi po dobami. 60 kr.
Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr/ vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko -ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr. V. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič - Mlošlč, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klalč, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnloa slovenakej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. >	>	>	Peter rokodelčič, 36 kt
III. > Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr.
Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr.
Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena
vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Majar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr.
Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole. Sestavila Razinger in Žumer. 24 kr.
Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postavo ln ukazi za kranjsko ljudsko Šolstvo. 1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr.
Rožek J. A., Latinsko-sloveriski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižjo razrede srednjih šol, vezana 2 gld.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vošnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enketi dn6 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld.
Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snogulčloo, Trnjevo rožioo '4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
I Pepelkl, Rudeči kaplol in Obutom mačku (8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčioi, Prltllkovou (Palček) in Robinzonu po 15 kr.
XXXXXXXXXIXXXXXXX*
X
H
X
X
X
X
X
Oznanilo
in reklame za vse časopise, strokovne novine in koledarje domačih in tujih dežel preskrbava reellno in najceneje uže celih 27 let obstoječa najstarejša firma Avstro-Ogerske v tej stroki: A. Oppellk na Dn-naji (Stadt, Stubenbastei Nr. 2).
!
KXXXXXXXX1XXXXXXX*
Odgovorni urednik J. NaijIiiV
Tinkata in zalagata Ig. v. Kloinmayr lk Fnil. Itainhcrc v LjuMjani