it U ite it, 24. avgusta 1951
Cena 5 din
VUwt g&sfr&doA&ki ukiefvi -
natta <z(ttaga detav.sLe.aa lazAzda
Gospodarstvo podfetij
MED GRADITELJI	V PIRANU
O NOVIH
IN SE KAJ
Novi gospodarski sistem je bistveno spremenil položaj padjetja. Podjetje Je postalo samostojna gospodarska e-nota.
To se kaže predvsem v razmerju med podjetjem in ljudskim odborom. Ljudski odbori oziroma njihova poverjeništva, ki so doslej nasproti svojim podjetjem nastopali kot skrbniki pod imenom »administrativnih operativnih voditeljev« in se spuščali v neposredne gospodarske zadeve podjetja samega, mu na metre in centimetre, oziroma na kilograme in dekagrame merili material, mu določali proizvodnjo v podrobnosti in podobno, so prepustili to delo delovnim kolektivom samim.
Ti so sedaj samostojni gospodarji svojih podjetij. Vezani so le na o-kvirne proporce gospodarskega plana, ki jih prejmejo od pristojnih planskih organov.
Kako morajo odločati delovni kolektivi o gospodarstvu svojih podjetij? Po gospodarskem računu!
Kaj je gospodarski račun? Gospodarski račun imenujemo način gospo-, darskega vodstva podjetij, ko v vrednosti, v določenih vsotah denarja, promotrimo in primerjamo dohodke in izdatke, ki jih utegne imeti določen ukrep, in glede na to presojo in primerjavo se odločimo, da predviden u-krep, na primer izgradnjo novega o-brata, nabavo določenega materiala, stroja itd., izvedemo ali ne. Presoja in primerjava“ predvidenega gospodarskega uspeha mora biti utemeljena tudi iz razmer celotnega gospodarskega položaja. Odločevanje delovnih kolektivov pa načelu gospodarskega računa je najboljše in nauspešnejše orožje za odstranitev birokratičnih navad v vodstvu naših podjetij.
Ce se naj delovni kolektivi resnično oslouijo na gospodarski račun in na njegovi podlagi vodijo svoja podjetja, morajo temeljito poznati glavne elemente svoih proizvodnih stroškov, kot so: material, fo-nd za plače, amortizacija. Poznati morajo tudi e-lemente, ki sestavljajo režijo. Razmerje med materialom, fondom plač, a-mortizacijo in režijo, ki je obseženo v posameznem proizvodu, odločilno vpliva na okolnost, ali je proizvod na trgu konkurenčen i,n ali bo z doseženo ceno zagotovil planirani dobiček. S študijem elementov cene svojih proizvodov se bodo delovni kolektivi poglabijali nujno tud* v vprašanje svoje gospodarske uspešnosti na trgu in tem postali pravi gospodarji svojih podjetij. Voditi podjetje in gospodariti v ujem ni le vprašanje obratovanja in proizvajanja, marveč pomeni tudi priskrbeti o pravem času, na pravem kraju, po primerni ceni surovine, material, pogonsko silo in drugo, kot tudi poskrbeti da se proizvedeno blago ob pravem času, na pravem kraju, po ceni, ki zagotavlja ustrezni dobiček, proda. Pravo gospodarstvo vodlstvo podjetja je proizvodnja in trgovina obenem.
Tako gospodarstvo podjetij pa mora biti z vidika samega podjetja plansko, to je: podjetje mora uravnati svoje obratovanje in poslovanje.
Prav v teh dneh se nalaga delovnim kolektivom odgovorna naloga da sestavijo proizvodne, investicijske in finančne načrte, ki jih je treba izdelati za čas od 1. 8. t. 1., ko se je uvedel novi sistem, do konca tega leta.
Temelj vsem planom je plan proizvodnje, ki mora na eni strani upoštevati čim popolnejšo izrabo zmogljivosti podjetja, a na drugi strani pa skrbeti, da se proizvaja ob čim manjših proizvodnih stroških. V ta Ea-men morajo delnovni kolektivi podjetij presoditi, ali Je njihovo proizvodno delo pravilno normirano in a!i je uvedeno akordno delo povsod: tam, kjer način proizvodnje to dopušča. Tako bo tudi določevanje fonda n’ač le nujen zaključek tako postavljenega proizvodnega procesa in bo na ta način predstavljal gospodarsko smotro minimum porabe delovne sile. Za o-rientacšjo in kalkulacijsko preračunavanje postavijo delovni kolektivi količino proizvodov po bilančnih in ključnih grupah. Pri tem so delovni kolektivi d'olžni, da planirano proizvodnjo po vrednosti brezpogojno dosežejo, vrsto proizvoda, pa v samem iz-, poinjevanju proizvodnega piana prilagodijo potrebam trga, t. j. stvarnemu povpraševanju potrošnikov.
V zvezi s postavljeno proizvodno, nalogo in iz nje izhajajočo akumulacijo Je treba rešiti vprašanje investicijskega plana tako glede gradbenih de! kakor, tudi glede strojne iu druge opreme, investicijski plap .Podjetij mom biti gospodarsko potrebno dopolnilo proizvodnih planov, z njimi se mora zagotoviti tista zmogljivost proizvodnje, ki jo proizvodni plan zahteva Sem je šteti tudi investicije v, družbeni standard, kot so stanovanja, zdravstvene ustanove in podobno, ki služijo delovnemu kolektivu podjetja, kar je treba vedeti, da je de.ovna sila sestavni del podjetja.
Na podlagi proizvod’16®3 investicijskega plana pa je treba sestaviti finančni plan podjetja, t. j. nekak proračun podjetja, v katerem se v denarnih vsotah prikažejo vrste dohodkov in izdatkov podjetja. Finančni plani morajo prikazati višino v proizvodnji
porabljenega materiala, fonda plač, o-
brabe osnovnih sredstev, t. j. amortizacije, višino režijskih stroškov in višino doseženega dobička ter njegovo delitev v smislu odloka o dobičku in razdelitvi dobička gospodarskih podjetij. V finančni1 h planih je treba posvetiti šp posebno pozornost računu amortizacije in obnavljanju osnovnih sredstev, kar se Je doslej v pretežni meri zanemarjalo. Vedeti je treba, tfa je vloga amortizacije ogromna, kajti zagotoviti mora na eni strani gospodarsko smotrno vzdrževanje osnovnih sredštev, t. j. zgradb, instalacij, strojev, druge opreme In podobno, na drugi strani pa mora amortizacija dati tista finančna sredstva, ki so potrebna, da se obstoječa osnovna sredstva po izrabi nadomestijo z novimi.
Tem velikim nalogam, kot so: proizvodni plan, investicijski plan, kalkulacije, finančni plan, morajo delovni kolektivi posvetiti vso skrb! Predvsem delavski sveti morajo o teh planih razpravljati in odločati. Ne smejo dopustiti, da te plane sestavljajo le uslužbenci podjetja brez delovnega kolektiva. Sleherni delavec v podjetju mora poznati postavljene planske naloge podjetja in biti prepričan v njihovi pravilnosti, potrebnosti in možnosti izpolnitve. Tako ne bodo plani več birokratična navlaka, marveč bodo mobilizator in vzpodbuda delovnim kolektivom, da planske naloge kot svojo lastno obvezo častno izpolnijo. To sodelovanje delovnega kolektiva pri določevanju in postavljanju planskih nalog je bistvena vsebina gospodarskega vodstva podjetij v novem sistemu.	K.
(L’Unità, 21. Vili. 1951.)
Priobčujemo članek iz lista L’Unità. Italijanski kominformisti se stresajo od jeze, ker si je naše delovno ljudstvo izbralo pot gradaje socializma. Komiinfarmističino glasilo KPJ se poslužuje najbolj grobih laži, tisočkrat večjih od' tistih, ki se kujejo v starih znanih italijanskih iredentističnih kovačnicah. Na temelju navedenih podatkov naj bi bilo naše okrožje popolnoma opustošeno. Zapori naj bi bili prenapolnjeni, po ulicah streljajo vsako minuto, nedolžni ljudje bežijo kakor nekoč pred Huni. Civilist naj bi bil na tukajšnjem ozemlju že prava bela vrana! Članek je vemo o-giedalo kominformizma, točen odraz moralne pokvarjenosti. Toda, še nekaj je važno. V kampaniji za »rešitev« tržaškega vprašanja stojijo italijanski kominformisti na čelu bande, ki jo sestavljajo fašisti v vseh mogočih oblekah. Toda naj vsi skupaj le kričijo, naše delovno ljudstvo je že povedalo svoje!
Naloge sindikatov v socialističnem upravljanju gospodarskih podjetij
Na sedežu okrožnega odibora Einol-miih razrednih sindikatov v Kopru je bij včeraj Okrožni sindikalni plenum
Plenum je začel predsednik ERS za Istrsko okrožje tovariš Marjan Santin — Walter. Govoril je o socialističnem vodenjfci gospodarskih podjetij «n o nalogah delavskih svetov pri tem. Med drugim je dejal, da pomenijo novi gospodarski ukrepi za delavski razred našega okrožja vglik korak naprej v poglabljanju socialistične demokracije jn.graditaci socializma sploh.-Predlvsem je podčrtal detrattine po-manjkljiivostli, ina katerih, psoameaae sindikalne organizacije bolehajo. Tako niso na primer,, še v maraikatorem našem podjetju, tovariš Walter je navedel iprlmer EDILITÀ, odnosi' delavskega aveta im sindikalne organizacije zadovoljivi. Ddia-vrki sveti-in sindikalna organizacija si morata med .seibod ipo-magati v -reševanju najrazličnejših problemov. Sindikalna organizacija v podjetju ima nalogo, da deHovinemu ikdlektliiviu -tolmači ukrepe ljudske oblasti. Zato ja glavna naloga sindikatov, da .rtrokovmo itn politično vzgaja delavce lini diviiga injiihovo zavest.
Zatem se, je iraiavlilla živahna diskusija. Prvii se je oglasil sindikalni predstavnik ,podjetja E.LTE v Izoli in postavili plenumu vprašanje delavcev, ki imajo državljanstvo v coni A iin delajta v m-aši-h podjetjih. Pojasnil je, da je to vprašanje ipostaivil samo zato, ker sä iposamezni delavci med tam* še ne zavedajo globokega pomena nače izgradnje itn da zaradi njihove prenizke politične, zavesti motijo še druge, ki imajo voljo delati in si ustvarjati bdijBe življenje.
Tovariš Ivan Jukič — Iso je na to vprašanje obširneje odgovoril. Najprej1 je -rekiel, da se rou zdi- to eno od najvažnejših vprašanj, ki ga- sindikalna organizacija še ni obravnavala. To vprašanje je povezano z našimi novim* 'gospodarskimi ukbeip-v z nalogami sindikatov v socialističnem vode-
V sosednjem šovinističnem taboru sta zavladala stradi im razTourjc.i.je. Toliko so od tam doslej že .bčfjpsDl v sv.et o Trstu, !k.i -naj -bi fai! brij - trilla, ni'ss'ima, kot je gam saraoati v0 !'i K .*», sedaj pa se približujejo	diTCiyi,
'ko bo treba ite trditve cotfmeti n- WC-pričlj-ivejšiimii dokaz,i -kot je široko-ustno to©seid®einje zia-sane iredent,;-stltčnie propagande. SJiča sp dan. obračuna, dan ko bo tržaško IjiUids-tyo pohitelo no- Vril tic in pciveda-lo, kaj pravzaprav misli, o besni gonji, ki, jo irprtzarin šovinistični iredentizem v pjeSKWir 'men'-) in. za njegovo kožo, ne ria bi biffi od koga- .za to najmanj inrobfeššen. Za samiozevestimimi izjavami CLN. in njegovih priganjačev »vse je noše«, se skriva, katar kažejo vsa zrvamen-ja, čisto drugo lice, 'ki bi se znalo «pri ip.r;ilhiodnj'ih ,volitvah .pokazati pod- padlo ,krinko zoper1,nega šovinizma. Različni viri 'pravijo, da se majejo iredentizmu tla. ze verjamemo, da se očakom v K mu, ki bi se radi ovenčali s Cezarjevo slavo, cede sline pio tržaški- pečenki to da se te špekulacije ,praiv lepo prilegajo njihovim političnim računom. Zato je pa za tako junačenje toliko manj navdušeno tržaško ljudstvo, kateremu se kaj malo hoče sreče1 iti blagosta-
Ob obali med Portorožem im Piranom, v tem čudovitem kraju naše sončne Istre je .piranska ladjedelnica. Popotnika, ki igre told mimo spremljajo močni 'Udarci težkih kovaških kladiv, bratenje strojev in žag. Vos ta ropot se izliva v skoraj 'enakomerno ipesem, v pesem dela im ustvarjanja. Človeku, ki hoče o piranski -ladjedelnici: nekaj več zvedeti, veleva misal prestopiti praig tega velikega gradbišča. In komaj je to storil, ima pred seboj morje, g-radiitalje ladij;, «jih napete im od sanica ožgane mišice, ki bijejo trdil iboj — gradijo nove in popravljajo stare ladje.
POLICIJSKI TEROR NAD PREBIVALSTVOM CONE B
V zadnji številki prinaša list »II Lavoratore« podatke o policijskem terorju v coni B. Potrebno je, da si komunisti zapomnijo podatke, ki jih sedaj lahko objavljamo In se nana-šajo na dobo od aprila 1959 do aprila 1951. Evo jih! So goli in surovi, brez {komentarja, ki pa je odveč, kajti tragične številke pričajo dovolj zgovorno. V tem času je bilo pretepenih 2407 državljanov, 1322 aretiranih, proti 330 je bil napravljen atentat, 217 je bilo ugrabljenih in so za tem izginili:, 40 ubitih, 18 jih je zaradi preganjanja znorelo, 13 jih je napravilo samomor, zaradi bojazni pred maščevanjem jih je zbežalo 1980, na prisilno delo je bilo obsojenih 2100, zažganih hiš je 16, bilo je 682 slučajev izsiljevanja, 330 slučajev prisilne izpraznitve iz stanovanja, 350 družin je s silo izgnanih in cone, izgnanih državljanov iz cone 1012, zaradi maščevanja 1300 ljudi odpuščenih iz službe, 980 zlostav-IJenih iz različnih vzrokov, 412 starcem, vdovam ter sirotam pa je bila zaradi maščevanja odvzeta pokojnina.
PODJETIJ
nju gospodarskih (podjetij, kakor tudi z nalogami ostalih družbenih organizacij v naših današnjih pogojih; Zlasti ,jie pri tem važno, da mora sindikalna organ,izacij.ai danes voditi o-stro 'borbo proti -vsem ornim, kli bi botali -zaustaviti kolo zgodovine. Prav sindikalno organizacijo- čaka naloga, da začenja z ostro diferenciacijo, da odkriva sovražnike v vrstah poštenih iin zavednih delavcev. Diktatura proletariata se mora danes prii mas odražati ipraiv v dviganju proizvodnje, kulturne, strokovne im socialne ravni našega del andskega , razreda.
V -diskusijo je potem segel tov. Edvard Dolenc, ki, je rekel, da ne smemo .samo govoriti in sklepati, -pač pa kom kr etno reševati probleme, ki jih srečujemo. Zadnje čase je po naših delovnih kolektivih veliko razpravljanja o novih 'gospodarskih ulkrapih, novih plačah ltd. O vsem tem se mnogo giovani, konkretnih prijemov pa je premalo. Nakazal je več primerov, kako v ineikaiteniih podjetjih grešijo, in na nezakonit način- to rešujejo razna Vprašanja. Pred dnevi je na primer direktor Palač Hotela v Portorožu v dveh urah odpustil1 iz dala 48 uslužbencev, težakov, kuharjev, čistilk itd., ne da bi se o tem posvetoval s sim dikailmo. .organizacijo ali delavskim svetom, in odpuščenim delavcem poiskal drugo sluižlbo. Tak primer se je dogodil tuldi pri EDILI-TU. Na »Preradu pri Sv. Ludiji delavska svet podcenjuje sindikalno lorigainizaicijo. Predsedniki upravnega odbora nekaterih podjetij, maiprimer AD.RIJA, v piranski ladjedelnici in drugje se imajo za direktorje, tako da se samo isprehaljajo med delom, kakor da bi nadzorovali delavce pri 'detlu. V tovarni ARRIGONI v Izoli so predsednik delavskega sveta, -upravnega odbora iin direktor sklenili, da- bo treba delavcem, lei imajo
■nja, kot ju prinaša- madrepatria. Portatane podpore temu neprijetnemu stanju me morejo dati tudi cirkuški napori, ki j'ih .uganja uradna Italija oknog tristranske izjave, ki danes kaže, da je ostala Sé prav poslednji argument za prilastitev lirista. Zato se je tudi tako krčevito opri jemljejo visi od De Gasper-ij-a- do zadnjega -zakotnega- trobentača- ipr-i CLN, iker če jiiim pade sedaj še tai karta iz rok, potem lahko pri priči zaprejo iredentistično kuhinjo'. To-da »beseda ni kanj« si milsEjta greš-nikl, ki so tako mapriev dino 'izustili te nepotrebne besede: in jim ponavljajo obljubo,' kot daje zdravnik igračo bolnemu otroku, da tol m-u ponehala vročina. Taka je tudi -z vednost- me vemo katere Ponovitev izjave, ki- jo je sedaj đa,i meki «■rantolile ameriškega zunanjega- ministrstva, toda hripavost iredentističnega glasu kaže samo, da je jetika bolnika že močno nagrizla im da ga tudi - -te umetne - ilirnjekiclje n-e -boido mogle več dolilgo časa- obdržati na magati.
Patrom vsega; svetega »reševanja« tržaškega vprašanja De Gaspari je pa
»Kaj pa vi tukaj, odk-cld, želite kaj?«, me -preseneti starčkov glas. Seveda, preden sem prestopil' 'PraS sem se mo-ral .pri njem oglasiti, saj je on sam zato nameščen, da ustreže stranki, ki ima z nekom -opraviti v ladjedelnici. Poleg tega ima prav on, četudi že star veliko skrb in odgovornost. »Kaj, če se kak nepoklican vtilhioitaip! v ladjedelnico? • Zato moram vestno upravljati svojo službo,« me je vra tar še n.agoviarj.aa to odvedetl k -referentu.
Bil sem, -nekoliko v zadregi, ker nisem. nameraval govoriti z referentom, niti. ne z direktorjem ali katero koli drugo1 upravno osebo ladjedelnice, saj sem se z njimi že pogovoril zadnjič ko sem obiskal ladjedelnico. No, pa naj bo,, morda bo take bolje.
Pa ravno prav sem- prišel! Dan prej sta delavski svet iin, upravni odbor razpravljala o novih plačah.
»In do kakšnih zaključkov sta- prišla?«, me je zanimalo.
»Da so naše plače -prenizke v primeri z drugimi podjetji' in ustanovami!«
»Saj ste vendar santi gospodarji, kako to, saj sami odločate, ,p,a to ni mogoče!«
»Pa so delavci zadovoljni? Menda bo najbolje se z inj mi pogovoriti!«
In stopil sem na »Oca Petra«. To je namreč ladja, ki jo popravljajo..
»Bo .kmalu gotova.?«, sem vprašal mornar ja, k je- .pomagal barvati ladijski strop.
»Kakor računamo, še dober mesec, pa bomo lahko z njo zopet pluli po našem Jadranu«, je dodal drugi mornar namesto prveiga, ki me-nda inf slišal mojega vprašanja.
Delavec, ki je -brez obotavljanj a kar inaprej mašili sklepe, da ne bi voda puščala v skladišča, je segel v besedo: Točnega «e moremo .povedati, kdaj jo bomo spustili v morje, kar ina -eri1 strani mašiš luknje, na drugi se ti pa odpirajo-. Obenem ipa odkriješ vedno kak igniil kos lesa, fci ga je treba zamenjati«.
»To ti je hudič,« je dodal drugi,
ži z inioviiim iplačiln-im- sistemom se dogajajo 'tudi v drugih podjetjih. V mestnem gradbenem podjetju v Piranu prejemajo večje plače dosedanji slabši delavci, dobri in požrtvovalni delavci pa manjše. Tudi pri EDILI-TU je tako.
T-ov. Dolenc je ipovdaril, da je treba te pomanjkljivosti odstraniti. V večiinli mašah delovnih kolektivih so zadovoljni z novimi gospodarskimi u-krepi. Toda, za ,reševanje takih vprašanj bi tolto prav, da je v komisiji za kategorizacij» tudi ©n. član sindikata.
Na taka vprašanja- naletijo vsak dan. n-e samo sindikati, pač pa vse družbene .organizacije. Zato je potrebno, -da si v vseh delovnih kolektivih skupno začrtajo programe, jih skupno izvajajo, brez trenj, ki so po navadi izvirala »iz nejasnosti in nerazumevanja 'problemov.
Kratke irest/
Nepričakovana odločitev severnokorejske in kitajske delegacije, da prekine pogajanja v Kaesomigu, predstavlja višek i-niciidetntov in prekinitev konference. Vojaški in politični opazovalci so mnenlja, da je bila atmosfera na konferenci že od samega začetka zalo napota, ker so. Severnokorejci in Kitajci odklonili, da se pogajanja vršijo ma danski -bolniški ladji »Jütland« iin ker j-e generai Riid-gway pristal na to, da se pogajanja vršijo v Kaeso-ngu.
*
Vrhiavmo 'poveljstvo Združenih narodov v Koreji javlja, da je prvi ameriški korpus ina vzhodni fronti dobil nalog, da pošlje v.nhovinem|u’ poveljniku oboroženih sij Združenih narodov poročilo po prvi preiskavi o bombardiranju K-a-esaniga, ki se je bajo 'dogodilo. To poročilo pravi, da niti1 ena od edinic prvega korpusa ■ni bila v položaju, i-z katerega bi se mogel obstreljevati Kaesong. Bataljoni-, ki .so imeli mogočnost da streljajo v 'neutralno cono, v zadnjih 36-i'h urah niso uporabili nofoeinje
pani tem le spoznal, da s ponavljanjem tristranske izjave ne bo prišel daleč, ker sip njen* očetje sicer pripravljeni ponavljati jo, kadar v Rimu vzdihnejo, da pa preko tega -ne g.rejb. On dobro ve, da bo še ta obljuba zm-rz-nfla d» z njo -zadnji adut iredentizma, ako italianissimi v kratkem- v Trstu -ne pokažejo kaj več kot krik lin vik. Zato. pa me bo dovolj samo pošteno mazati, marveč ibi bilo treba poleg tega še -uporabiti iniekSh zvijač, ki Ibi dokaze, da j-e belo črno ih ki so se nedavno tako dobro obnesle v Italiji. Toda v Trstu zaenkrat vlada še vedno. zavezniška oblast in ne Scelba. Da too pa nesreča še -večja, so se začeli še- inekj reakcionarji puntati in me kažejo posatane volje, da Bi složno solili'ma klerikalne .il'iitìari'ìaè! Iredenta že še, pravijo, toda One -brez ugovora) pod škrlatnim klobukom božjega 6d-pccfeinca, škofa -Saritima i-n njegove maziljene druščine.
Spričo -teh inevarnosti’ .pošlje De Ga,speri svojega i-žverfanca za ireševa-in,je Iredente v naši-h .krajih Bettola, idai lbi' -r-oteč pozvali svoje zveste, naj zakopljejo bajno sekiro vsaj sedaj,
»še velikokrat bo morala komisija pregledati to iladjo, ipradem bo lahko pluila«.
Potem se je -razgovor takoj zasukal na move plače. Urli Domenico, dokaj prileten možakar, Pirančan, ki je tudi -pred vajino delal ves čas v ■ladjedelnici iin ki je skusili že marsikaj v svojem žirvfllj-enju, se ve;s ča,s tn-i zmenili' -za razgovor in j-e kar naprej delal. Ko pa g,a je Aleksio Bruno, ki mi j-e priipovađoval, da so plače -premi-zk-e, tekstil predrag, da pri delu, -ki -ga opravlja zamaže in r,az-tnže veliko oblek, da si bo m-a ta n,a-čim težko kaj kuipitl, hrama pa da -ni draga itd1., vprašal: No, Domenico, kako se ibolš pa ti vzdrževal s to movo plača?-« mu je ta- odgovoril: «-Mar mi je za denar; saj ga jesti me morem.i Cim manj ga ibo, bolje (bo ma svetu; samo da, Ibo blaga dosti, tega se veselimo. Bo že- nekako tudi z menoj. Nisem uim-rl, ko je bilo veliko slabše. Lasje se mi -že šiviljo, to- je res, ampak -zdaj se čutim mladega-, bolj kot kdajkoli prej!« In začel je z -lesenim kladivom spet in-abi-jati enakomerno pese-m. Alessio pa mu ni vedel kaj odgovoriti.
-Potem sem stopili ina »Motovun,«. Ze šest -mesecev popravlj 4-jo to laidi j o. Ogledal sem si jo. Velika je, saj je 450 tonska, največja v piranski ladje-dalnlici. Dosti dela j-e mai imj.ej. P,reden jo iboido popravili, bedo- marali vložiti:, še veliko truda iin naporov. Računajo, da je ina -njej -več kot za em,o leto id-ela.
V -razgovoru z -vajencima GraMj-etra Petromijem iin Gviidem Rossom sem zvedel, kaj vse so v šestih mesecih maraSM'! na »Mot-cvumu«. Razkazo-valla sta mi mon-tiranije novih ladijskih delov. Naposled pa me je zanimalo, 'kako se kaj- počutita kot vajenca v ladjedelnici, za kakšen poklic s-e vadita. Grulijo je dejal, da bo mizar, Gvido pa strojnik. Prvi se že tri leta vadi, drugi pa dve.
»Pa imata, v-eselje za ta poklic«, sem ju vprašal.
»Veselje ž-e, toda izpite bi ra-d položil in iposta-1 -delavec, -da bi več zaslužil, saj se že tri -leta -učim,« je potožil. Gliulijo. Gvido je pa -dejal, da bo -drugo- leto ipoHožil izpite. »Van-dar za sedaj so mi ipa odmerili premajhno plačo z ozirom na dve leti vajeniške siiiužibe«.
Politična situacija v svetu se je v preteklem tednu spet poslabšala. Predvsem moramo omeniti dejstvo, da se- ipo-gaja-nja za premirje v Ko-songu med predstavniki sil Združenih narodov i-n predstavniki Kitajcev in severnih Kore-jicev zavlačujejo v nas-končin-ost.
Delegaciji se na noben nači-n ne moreta sporazumeti o demarkacijski črti -med severom iin. jugom in sta nekako v -tem pogledu postali trdovratni. Združeni narodi na vsak način po svojih vojačkih in političnih uspehih n-e morejo sedaj pristati na -nekakšno ravno črto -na geografski kar,ti, temveč zahtevajo vojaško-stra-teško črto, ki bi jim omogočila uspešno obrambo proti morebitnemu novemu, napadu Severa.
Delegacija severnih pa se spet z dru-g-e strani -trdo okleipa 38. vzporednika kat demarkacijske črte. S tem ima dvojni namen: predvsem bi severni -hoteli dokazati, da so ravnopravni iz jugom in da niso bili oni napaidalici (lanskega junija, drugič pa bi si hotela Moskva, ki sto-ji izza vseh -beili mahinacij, oprati svoj-obraz ih ;se 'prikazati kot nekakšna znanilka miru v svetu.
Prišlo je tako daleč, da sta obe delegaciji imenovati pododbor, ki bo imel izključno nalogo, odrediti demarkacijsko črto med obema armadama. Ta pododbor se je zadnje, dni večkrat sestajal, toda ni dosegel nobenega uspeha- in končno so se poga--jan-ja- (trekingi». Povod za prekinitev ipogajanij je kajipada dal incident-, ko jp foaje -neko zavezniško letalo obstreljevalo -avtomotoitl -severne delegacije, čeprav še ni ugotovljeno, kdo je -prav za- pra-v kri-v-ac incidenta. Tako. ,smo doživeli razočaranje glede pomiritve -nia Koreji, kar še vedno pomeni, da nevarnost nove svetovne vojne še ni -šla mirno človeštva.
ko gre za, maj-svetejša -načela iredentizma. Vendar kakor vise kaže, zaman. On, Beti ol je odšel z idolg-žm nosom naiza,j k svojemu gospodarju, -č-elš, da z listo sv. J-usta, ki- -naj bi združila vse (pravoverne ne bo nič. Medtem jp-a- čas h,iti-. Z obupom je, segal- prerok rimske veso-l-jh-osti. tedaj v Svojte s-ive lasi itn drhteče vzkliknil: »Volitve se mor-aij-o odložiti.« -Njegov glla-s j-e izven-el fo.r.ez odgovora kot glas vpijočega v 'pušča-v-i. Slabi Izgledi rimske iljiroijg niso pravi razlog, da tol vojaška uprav-a .sosedne co-n-e mogla Upravičeno odložiti volitve ma čas, ko bi. ti, (izgledi bili- boljši. Sicer pa je nedavna, ugotovili dopisnik »Timesa«, iki je priporočali moig'Očnemiu Rimu, maj se čimiprej skuša pogoditi z . Jugoslavijo zaradi tržaškega vprašanja, da- čas dela proti- njemu. Tako- bo moral De. Glaisiperi s svojimi, gromovniki le seda,j v boribo za Jeruzalem, ker če bi, hoten volitve odlagati toliko. časa, da bi mog-ell z gotovostjo .računati iz iredentistično zmago, bi moral čakati vsaj prvih časiov bla-že-raega.glissali,nija. On sam ,pa -tega časa .ver jetno ne ibo več včakai.
Da, -gospodje Iredentisti, nekam močno škriplje v zgradbi vašega trhlega šovinizma.
»Koliko ,pa imaš plače?«
»3000 dinarjev -na -rnas-ec!«
Seveda ni to dosti, infili za hrano ne. Toda upoštevati je treba marljivost in disciplino vajenca, ki se z veseljem uči. Gvido -pa ni vedno discipliniran, večkrat -zapusti delo iin še druge moti pri -učenju. Giulijain-o se b-o mo-ral -prav tako ipotr-uditi, da- me ho na- -izpitih padel.
Tudi delavec Tojič, član delavskega sveta, mi je govorili o -novih plačah lin vaj-eimciih. Povedal je, dia je irazlika med- plačami prevelika. Nekateri dobijo veliko več kakor drugi. To ipa j-e tisto, kar spodbuja delavce pri delu. Vsak bo o-d zdiaj gledal, da -čim več zasluži. Odkar so stopili v veljavo novi odloki, je viideti v piranski ladjedelnici več zanimanja za del-o katar iprej. Izostanki so padli od povprečnih 30%, ina 12 -do 13 %. T-o je že iniapred-ek. Ni -dvoma, da se ba to š'e i-zlboljšalio. Je pa to odvisno od ice-lotnega kolektiva, ki voli ladjedelnice. Novi gospodarski ukrepi omogočajo najtesneje sodelovanje i,n so v ko-rist delavcem. Važino je pri tem, da zg,radimo čim- v-eč inovih iin popravimo mnogo starih ladij. Delia n-e bo manjkalo. Tako so zagotovili tudi na Reki.
S ipotpraviti »Oca Petra« bodo kmalu pri koncu. Potem sta na vrsti »Koms-omak in »Motovun«, Se prej pa bodo spustili v -morije dv-e novi ribiški ladij. Poleg tega gradijo 5 novih čolnov in dive veliki ladji. Kljub vsemu temu -prihajajo vedno nova n-a-ro-čiila. Toirej dela imajo. Cim več bodo .inarediM, tem v-eč bodo, tudi zaslužili. Im če iboido tako delali v slehernem ina-šem podjetju, zadrugi, ali delovnem kolektivu, .smo lahko preipničaini, da se- -bodo tudi cene pridelkov iin izdelkov mižale. To pa pomeni izboljšanje -ravni, -pomeni ustvarjanje socializma.
To ra-zume večina delavcev piranske ladjedelnice. Im,čeprav sp njihove -plače za-enkra-t -nekoliko -nizke, jih to n,ič ine moti, ker .vedo, da si morejo ustvariti -boljše življenje sami, -iin- s svoj iim deiloim.
Ko sem s-e od Tojiča poslavljali, mi je ta krepko stisnil roko im mi dejal naj se zopet ka-j oglasim. Morda bodo takrat s plačami zadovoRoj iin mi bodo več povedali o svojem delu i-n naporih.	G. B,
Tudi vprašanje perzijskega petroleja ne kaže -nič kaj dobro. Se pred ■par -dnevi je položaj pogajanj dal -slutiti, da se bo apor m-eid Perzij-o in Anglijo zaradi podržavljenja petro, lejske imdustrjj-e v Iranu rešil zadovoljivo za obe strani. Medsebojni stiki meid angleško ta iransko delegacijo so bili zelo pogosti, lahko rečemo vsakodnevni. Posredovan je tudi Trumanov -posebni odposlanec Harrimain, toda vse skupaj mi mnogo zaleglo.
Penzijici so ostali trdovratno na svojem stališču. Ne zadovoljijo se miti s 50-odstotmrm dobičkom, kakor so predložili Aingleži, temveč zahtevajo mnogo več. Tudi n-e marajo angleških strokovnjakov v središču petrolejske industrije v Abaidamu, še bolj pa odklanjajo imenovanje Angleža, za direktorja -podržavljene petrolejske industrije. Na splošno so odklonili vse angleške ponudbe tako, da je bil prisiljen vodja angleške delegacije minister Stokes odpotovati iz Teherana v London, kjer bo svoji vladi, ki je sklicana na izredno sejo, ipodal porazno poročilo o svojem poslaništvu.
Kljub temu, da je prekinitev pogajanj zelo vznemirila n-e samo London, temveč -tudi Washington, menijo v zaipadnili} -prestolicah, da zaradi tega ne bo prišlo do take zaostritve, ,ki hi pretila iz oboroženim konflikto-m. Dodati pa moramo, da je Anglija pad-vzella -vseeno vam-ostn-e ukrepe im. mobilizirala svoje -pomorske iin letalske e-n-ote v oporiščih bližnjega vzhoda.
London je v -razprtiji tudi z Egiptom, ki bi se ,ra-d cdkri-žal angleškega vpii-va- v abmočj-u Sueškega kanala im ibi tudi rad iizpodriilnil angleški MPliv -iz Sudana-. Egipt je proglasil blokado vsega strateškega materiala, kj je namenjen- Izraelu in ki se prevaža Snosi "SueŠKi ' -kanal. Proti temu je Izrael že dvakrat vložil protest pri- Varnositnem svetu, končn-o so -poslale skupno resolucijo Varnostnem« svetu tudi zapàidne vai-èsile, ki se čutijo prizadete zaradi egiiptiskih ukrepov. Doslej š-e n-iao rešili tega vprašanja, ker m-ora-j-o proučiti tudi egiiptske protiipredloige.
Večina -evropskih dnž-av se pa -pripravlja na -mirovno konferenco v Sam Francisco, kjer bodo podpisali mir z Japonsko, Na povabilo je .pristala večina držav, le Indilja se še ni odločila.
-Sovjetska delegacija je ž-e odpotovala iin jo vofli sam namestnik zunanjega ministra Gromiko. Otvoritveni' govor v San Franciscu bio ime! predsednik Triuman1, ameriško delegacijo bo pa vadil zunanji minister Aehsom. Mirovna pogajanja se bodo vodi.la brez s'òde-lovanija pekinške vlade, ki je -izjavila, da ne bo'priznala mirovne pogodbe z Japonsko.
V P-ekihigu upajo, da tudi Sovjetska zveza ne -bo hotela podpisati mirovne pogodbe in da bo pomagala pri ‘uveljavitvi kitajskega ( prestiža na Daljnem vzhodu. Sele na konferenci bomo videli, če bodo moskovski zastopniki upoštevali koristi Nove Kitajske a-li -pa bodo gledali prigrabiti čiimveč koristi zase,
obraz kominlorma
Iz okrožnega plenuma ERS
SINDIKATI V SOCIALISTIČNEM
VODENJU
višje kategorizacije z ozirom, na, sposobnosti ipri -novem- plačnem sistemu, žinižati iplaže iin povečati težakom, ki nimajo ni-kakirširaih kvailifikaoij. Sindikalna organizacija pa ,se za to sploh
m-unicij-e'. Namestnik šefa generalne,ga štaba- -carne amierišk-e armade je potrdil to izjavo ter je ugotovil, da -mofoein zaveanižki top -ne bi mogel ■obstreljevati Kacocng.
TAL JIM ZMANJKUJE
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
Nemčija na poti
k enakopravnosti
Pred dn-ev-i so objavili v Washing-tonu, Loinldoinu iin Parizu, konec vajinega stanja z Nemčijo. Za tem- so sledile ostale države, tako da je dq da-n-es že večji del -držav, ki so bile v vojnem stanju z Nemčijo, sledilo vzgledu velesil.
Prenehanje vojnega stanja bo imela v prvi v-rsti ipsihaloški učinek kot značilen korak za po-stoipno rehablli-tacijo Nemčije v zahodni sk-upnosti. To je mmien-je vsega svetovnega tiska, ki se v teh -dneh obširno peča s v-pra. ■šanjern Nemčije. Nemci sami so to -pozdravili z zadoščenjem. Nemška a-gancij-a DPA j-e- -pretekli teden pr-i-mesla vest iz New Yorka, v kater-em -pravi, t'a -bo v kratkem prišlo d-o uki--nit-ve -okupacijskega statuta ta da bodo sedanji zavezniški visoki komisarji v kratkem zamen-joni z rednimi .poslaniki. -Našla se bo tudi ena rešitev glede nemške oborožitve, d-a bo v skladu z nemško enakopravnostjo. Zavezniki bodo upošteva-li tudi zahteve socialdemokratskega predsednika Schumacherja, -da je po-brefo-no dati dovoljne sile, ki -bi branile Nemčijo v slučaju napad». To je vest aingemcije DPA, ki n-e -izraža samo -nemkih želj, temveč j-e budi močno realistična ter kaže, da bo v krat-k-em prišlo do ukrepov, ki bodo -prinesli popolino enako, -pravnost iin suverenost Nemčije.
-Proces -postopn-e likvidacije okupa* cije, ki so ga začele »izvajati zahodne sile v jesen; 1949, se bliža koncu. Dobro -obveščeni -krogi smatrajo, da -bo do konca -leta dob ili a Nemčija popolno enakopravnost. Zahodne sile -pa morajo reši,ti še nekaj važnih vprašanj, za ka,r j-e potreben čas.
Zahodne sile želijo, -da si se Nemci udeležili njihovih .-obrambnih naporov, in d-a bi -prispevali v prvi' vriti vojake za atlantsko vojsko, pa tudi vojni -ma-ter-igl, katerega bi izdelale nemške tovarne. Nemci so' pripravljeni delati v polni meri za oborožit-veni -program. V tej zvezi je treba omeniti obisk nemškega ministra za surovine Enharda v -Združenih državah Amerike. Erhard je izjavil altee* riški-m -novinarjem, da Zahodna Netočna me more vršiti važne funkcije' v iQ'pramibi Z-arodln-e -Ev-ropć, č-e ne foo mogla iim-eti dostopa' do- svetovnih surovin -na podlag,i. ankapravnošti z dr|avami Atlantskega pakta. M-ini-’Stec je -pripomnil, da je' t-o' stališče večkrat ponovi-l amerišk.-m funkcionarjem med -svojim obiskom v V/as-hiinig-toinu. Med tem -pa ra-emito judu- ■ str-ijà ž-e dela s ipotino r>aro. Pro-izvOd-;;a jekla se je v zid- :-m r.v: jcču znatno dviginiila, tak-o da’ je- že. daleč M-esegla povprečje ian-sk-è -proizvodnje, ko je Nemčija proizvedla \2 milijonov ton surovega jekla. Toda zmogljivost nemške industrije š-e ni -popolnoma izrabljena in bi se dala še znatno dvigniti. Z vsem tem računajo 'zapadne sile iin bo verjetno nemška industrija v kratkem času polno zaposlena -z izdelavo za oborožitveni -program zapadnih sil.
-Ni pa še rešeno vprašanje kan-ti-gentov v četah za zapadn-o obrambo in sploh vprašanje vkijuč'-tve Nemčije v obrambo Evrope. Je pa napravilo -velik korak naprej po meus-peh-u pariške konference štirih namestnikov in po obisku ameriškega visokega komisarja za Nemčijo Me Cloy-a v Wash tostami. Me Cloy j-e bil tri tedne v Ameriki in se je r-azgovarja! z vsemi ameriškimi vodilln-iimi ljudmi o ameriški ,politiki -do Nemčije. Kot vse kaže, so se v Washington« odločili, da^ bodo dali Nemčiji v najkrajšem času -popolno -enakopravnost. S tem bi odpadlo tudi vpr-ašanje, ali naj bi Nemčija' -prispevala divizije ali manjše v-ojiaške enote za obrambo Evrope. V -prvi vrsti Francozi so bili proti temu, da Ibi sodelovale n-emške divizije -pri obrambi Evrope. Zahtevali so, -da 'bi Nemci prispevali fle manjše vojaške enote iin -to iz strahu, da bi zoipeit oživel nemški militarizem, Po ■drugi, strani so foiili Francozi zato, da bi Nemci prispevali precejšnje število vojakov, ki- -pa inaj bi bili razdeljeni v brigade, tako da bi bili bolj pod kontrolo višjih ofiai-r-jev, ki me bi bili Nemci. To ivprašainj-e ibi sedaj popoil-in-orna odpadlo, ker če- bo Nemčija dobila mazaj svojo suverenost in enakopravnosti, -bo lahko imela tudi svojo vojsko. -S t-eim pa bj tudi rešili v.-pi a-šanje nemškega odpora -proti sodelovanju v zapadni vojski, kajti Nemci so se doslej branili sodelovati pri obrambi Zaipadn-e Evrope iin- so se ■izgovarjali, -da dokler miso popolnoma enakopravni, je ipod njihovo častjo, da bi, sodelovali pri obrambnih načrtih Zapada.
iPoleig drugih man-j važnih vprašanj food o zapadne sile morale -r eši ti tudi viprašainj-e kontrole nad pro'iav-odnjo (in prodajo tporuiriskeg-a premo-ga. Do -sedaj so zapadin-e site silile Nemči-jd, da je izvozila milijone ton svojega premoga za- ipatr-efoe Industrije v ostalih- evropskih državah jn to po nižji iceai-, v izadn-jah letiih je Nemčija zaradi te-ga- imorafla kupovati premog v Ameriki 'po višjih -cmah, k0t ga je sama izvažala-. To dejstvo je vzrok velikega nezadovoljstva nemških gospodarstvenikov. Nemčija -hoče., da se to vprašanje takoj reši, poleg tega pa. hoče, da se ji dodeli potrebne surovine za mjerio industrijo, -ki je vsak idan v večjem- .ra-zmahu. To so pa težka vprašanja zaradi velikega- pomanjkanja surovin po vseim- svetu v zvezi z oboroževanjem. iNe-mci tudi postavljajo vprašanje Posarja, ki pa, ga zahtevajo Fr-a-mco-zi zase, im so si ga dejansko že prisvojili.
Vsa ta vprašanja bo treba rešiti in vsa nasprotja med zapadriimi silami igle-de Nemčije bo treba Izgladiti, predrto -bo dobila Nemčija zopet svoja -poipiolna suverenost. Kot kaže so .zapadne siffie trdno odločene, da ta vprašanja čim prej -rešijo, ker -nujno potrebujejo nemški- prispevek k obrambi Zapadne Evrope,
BTRAN2
VEČ BUDNOSTI PRI IZVAJANJU
novih gospodarskih ukrepov
Do važnih gospodarskih ukrepov v mašiem okrožju, Ki ipoimeinijo odločen korak naprej v dviganju življenjske ravni /našega ljudstva, prihaja v trenutku velike, gonje, združene italijanske recitacije pod plaiščem iredentizma, v času, ko svetovni mir najbolj ogrožajo tist-i, ki /po svojih radiooddajnih postajah vročijo, da je treba bran ti m ir, skratka, v trenutku, ko temne sile odkrivajo te nove naklepe proti Jugoslaviji, o
Ce pomiri ima ič malo na napore in, prizadevanja1 naše ljudske oblasti od 1945 'dalljte, ki jim je edini, cilj ureditev dostojnega življenja mašemtu de-lovimemu ■■ ölioiviekü, nam' bo tudi v sedanjem položaju jasno, da so jalovi vsi poizkusi blatenja majinovejših u-■krepov ,iln vsi «poskusi deakriditiranja jjudfeke -oblasti v 'našem. okrožju. V svoji »visoki« politiki ne znajo naši sovražniki'! (le/p primer List L’Unita od 22. Viti. 51.)- ipicvedati o našem okrožju ritč drugega kakor, ida je pri mas pekel, kijer se vsako mmuto vršijo PO cestah atentati ter prevažajo dolge ’kolcne političnih kaznjencev na prisilno delo. Zaman bi pri njih ■iskali kake resne razčlenitve novih gospodairisikih ukrepoiv ter resničnega položaja sploh. Laihlko rečemo, da se jih je lotil ža obup, da jim je laž še edino preostalo sredstvo. Ljudska oblast je tpio osvoboditvi rešila vrsto vprašanji, ki so življenjske važnosti za tukajšnjega človeka. To svoje (deta v korist delovnega ljudstva bo nadaljevala iz vsemi razpoložljivimi sredstvi.
OB VELIKIH SPREMEMBAH SO OPORTUNISTI VSELEJ ŽIVAHNI
Oportunisti so plašljivi ljudje. Živijo v neprestanem strahu, da bodo okrnjene njihove živftjeinljiSke možnosti. Dejanskega položaja me poznajo, pa jih zato vsaka sprememba razburi. Nj ihovp mačeto' je: drugi! naj urejujejo, drugi naj delajo in garajo, zame je važno, da živim brez vsakih naporov. Vsak tak človek si ponavadi Išče ?»ppisl>itvie, kjer je čim manj kontrole in čim več zaslužka. Laihko trdimo, da je v tem trenutku močno alarmirana pred vsem ta vrsta ljudi, ki postaja .kaj; lahko tudi sileipio orodje
tujih sovražnih sil. Naloga vsakega poštenega človeka pa je, da se zaveda, da sovražniku ni prav, če, pri nas vladata mir in red. Nekateri o-portunisti in odkriti sovražniki našega delovnega ljudstva so zaradi tega ponovili šepet prišcipetalcieiV iz Trsta.
. Rekli so: gospodarski ukrepi ne veljajo nič, ker se bo blok itak pomaknil na Rliižano ter Porta Porto,n. Taki naši sovražniki si seveda želijo, da bi bita ljudstvo ipri nas čim bdlj pasivno im me bi sodelovalo pri reševanju svojih lastnih gospodarskih vprašanj. Vsem tem pa moramo povedati, da jugoslovanski narodi ne bodo dopustili, da bi italijanski imperialisti na tem ozemlju še kdaj terorizirali, odirali ter raznarodovali naše ljudstvo.
Zakrknjeni oportunist zauipa le sebi in svojim prlšapetaloem, nima vipo-gledov v razvoj, rad naseda, špekulira, ker je špekulacija lahak način življenja. Ali ne bi ipoštemi Sitirulnjain-Cani lahko natančneje pogledali, kdo so tisti,, ki kupujejo mast, da Bi'izdelovali milo? Navidez so ti špekulanti .solidni ljudje. Oni mast dejansko iplačajo. Tolda, ali je ' prav, da .nekdo ina mes-amen mačitn »izkorišča razliko v cenah, s tem, da mast, ki je osnovna žiivilj. potrebščina, spreminja v milo, ki se proizvaja iz maščob, ki niso užitne? Ali je tu notri kaj memorale? Je, je in še več. Taki ljudje so škodljivci, ki se ne mislijo kar tako vključiti v kolektiv delavnega ljudstva, Iki se bori za boljše življenje. Take špekulante je treba razkrinkati, Iker so dejansko v službi vse tiste reakcije, ki se besno zaganja tako v naše dölovno ljudstvo kakor v jugo,slov andske narode.
Tiu in itam se sliši, da :ni dovolj denarja, češ, da so nekatere cene artiklov .preveč visoke. Razumljivo je, da ne more imeti denarja na ipretek bajtar, ki se muči s koščkom zemlje, ki malo da. Ta bo moral svojo eksistenco s časom boljše urediti, si poiskati večji zaslužek, ki mu bo omogočal bcrtlpe življenje. Toda pripombe o pomanjkanju denarja ponavadi niti ne prihajajo od revnih ljudi. O tem se je dobro izrazil neki poljedelec iz Nove vadi, 'ki je dejal: Vasi, ki imajo boljšo zemljo, imajo tudi več dohod-
kov. Najbolj bogati kričijo, da nimajo denarja, .revni ipa se še nadalje trudijo, da bi pravilno razumeli nove. gospodarske ukrepe ter se prilagodili novemu položaju.
Se ipried letli so pri nas oportunisti, govorili: Tu je ljudska oblast, pa, vendar manjka eno in drugo. Isti ljudje se oglašajo tudi 'danes, Ali se je žie na svetu kdaj dogodilo, da bi: ljudje kar če znoč dobili vse, kar rabijo? To se res še ni nikjer dogodita. Ali je mogoče, da ima kmet dober pridelek tarez ide,la? Ne: Kaji .pa novi gospodarski ukrepi? Ali je mogoče, da bi jih vsi ljudje že čez noč pravilno razumeli? Ne more bii:ti trajnih dspehov brez trdne volje, da se mjekaj liizvede do 'kraja. Glede samih novih ukrepov ipa smo žie trdno pa poti navzgor., treba je le odprav-Jljati pomanjkljivosti. Oportunisti so' pa seveda takoj zagnali krik, da ;po odredbah, ki so bile izdane, še ni
Nedavno so pri Sv. Antonu pokrili zadružni dom. — Na sliki gradbriče z napisom: Mi gradimo dom, dom bo gradil nas
vidimo
Letoviška sezona privablja v maše svetov™ znano kopališče polno turistov in Izletnikov. Lahko rečemo, da je pritok turistov in 'ljubiteljev našega kraja presegel visako pričakovanje. Vsi hoteli, ki so bili preurejeni po najboillj modernem sistemu, so polni' in'tisti, ki Ibi nadi še prišli 1 k nam, dobivajo stalno odgovore: Vee zasedeno. Nič ne moti vseh gostov, ki se ipri nas kar dobro počutijo, Pisarije tržaških šovinističnih in nacionalističnih listov, ki pišejo, da je Portorož ■— .,prazen. Toda lahko bi iprišli pogledat, da 'bi se sami prepričali o lastnih lažeh, ,ki inozemske goste res zabavajo. iReisnica je ta, da so ceste, ki gredo
PISMO ŽUPMIKA IZ TRüSK predsedstvu I.O.L.O.
Predsedstvo Istrskega Okrožnega Ljudskega Odbora je prejelo od župnika Milka-Margona (Milko Margon!) iz fUriuišk niasileidnje Pismo:
»Podip’sanii čutim prijetno dolžnost, da se najtopleje zahvalim najvišjemu predstavništvu ‘ljudske oblasti za obnovljeno izupniiišče v T,nuškah.
Brez kričeče reklame je naša oblast sezidala idoätojjao in udobno hita za duhovnika, ki so jo zažgali tisti, katerih nasledniki in duhovni potomci ■so oni' Onstran črte, ki; danes blatijo ljudsko oblast s klevetami, o preganjanju vere in duhovnikov. Obnovljeni ;ž upinjjšči v Trulškaih ii/n. v Marezigah sta dokaz njihovih podlih laži.
Oto tej priiliki se itudi zahvaljujem v svojem ihianu iin- v imenu župljanov za energične ukrepe, ki jih je ljudska oblast povzela, da .je razkrila in zaprta ziočjpce, iki .so izropali podruž-mo' cerkev v Glemu.
Tudi to je udarec za reakcionarne kroge, ki so, hoteli dokazovati, da se jie zločin' zgodil z vednostjo iin podporo oblasti iin so prerokovali, da ne bodo .nikdar Taizkriti, še manj pa kaznovani.
Kpt duhovnik prosim ipa, da bii bila kaž.^n,. ..rpillai Jn da bi služila le v toliko,. da ,b;i se podobni zločini več ne ponavljali,
Bog hiaij čuva .ljudsko oblast iin naj 'Podpira in vadi predstavnike pri naporih za srečo im blagostanje ljudstva!“'
Milko Margon l.r.
župni upr,«
s kolikor toliko visokimi cenami tetefe stila, ker jim prav ta cena onemogoča črnotoanz ij.airiistvo s Trstom. Iz celotnega poteka je razvidno, da vse teče mirino naprej, da je ad dime do dine vse vedno bolj urejeno. Prav gotovo ni daleč’ čas, ko bornio razpolagali z ’ vsem blagom, ki ga pbuireibu-jcmo. Toda, da bi to dosegli, je treba .marljivo' delati, onemogočiti razdiralno' delo pbsàmeznì.h apèteulantov, pa naj bodo ti kjerkoli. To velja tudi •za župnika- v Izoli, ki je mislil, da bodo po njegovih demokrščanskih na-vodilih, ki ji/h je prejel iz Trsta, delavci kar stopili v stavko. Bodimo ■budni din ne pozabimo primerov raznih Bartuizzo, Malusa,, itd., ki/ radi go- . vorijo o visoki' politiki, o bogaboječnosti, za zidovi župnišč pa živijo življenje moralnih pokvarjencev.
Praksa kaže, da mora, biti ravno danes vsak aktivist ter pošten človek v še tesnejšem dotiku z množico.
vse tako 'kakor bi moralo biti, da se / pojasniti je treba ljudstvu vse, kar
le obljublja in /podobno. Varajo se, če mislijo, da se bodo kar vsadili za polno mizo. Kdor dela, maj dobi kar zasluži.
PRI DELU BODIMO BOLJ
IZNAJDLJIVI IN SAMOSTOJNI
AM je monda kriv Prerad, če na vasi manjka moka?' Težko bi mogli to dokazati. .Bele moke je dovolj, saj jio dobiš ponzisela, kolikor hočeš. Na vasi je za moko odgovorna KNZ. Kdo pa cn sij vrši preskrbo vasi z .moko ter ostalim blagom, ako me oma? Tolda, ali je morda preskrba pri ■novem načinu trgovine prav sedaj kar lahka im enoštavna stvar? Seveda ni. V nekaj dneh so se izvršili veliki prevozi. Malga in od tod tudi začasna 'težava s prevoznimi sredstvi, ki pa bo 'le kratkotrajna. Kritika, da ni bele molke in še kaj podobnega je smešna. Ali je potrebno, da se zaradi majhnih 'Pomanjkljivosti, ki se dajo takoj odpraviti, lahko razburjamo? Nikakor ne. V vsaki zadrugi na vasi je dovolj ljudi, Ida urejujejo preskrbo in tudi odkup. Toda treba se je znajti, treba se je ‘bolj povezati s centralnimi skladišči, truditi se še bdlj, da too ljudstvo dobilo, kar potrebuje. Ali je potrebno, da zadruga v takih primerih še čaka na neka posebna navodila. Treba je le iz zadruge ven v svet ter se vključiti v trgovsko mrežo.
Špekulanti im naivneži so se po uvedbi nove trgovine kaj kmalu urezali. Svoje shrambe so polnili na veliko. Vprašanje sladkorja, masti in moke je dame® dokončno rešeno. Cene pojdejo igor, marveč bodo kvečjemu še padle. Tako se bo dogodilo z vsemi vrstami' blaga, katerih proizvodnja močno raste. Tako bo sčasoma tudi s tekstilom.
Spekulanti so najbrže nezadovoljni
še ni jasno. Meid . tem ko se moralo v 'kapitalističnih državah delovni ljudje slepo podrejati konkurenci, delujejo, ne da bi se mogli v gospodarstvo sploh poglabljati, je pri nas gospodarstvo vedno halj v .rokah najširših ljudskih mnoižšc, ki ga urejujejo tako, kakor najboljše odgovarja njegovim lastnim interesom.
SKOCI.IAN — 38.000 dinarjev škode je povzročil te dni požar kmetu Marjanu Vatovaniijiu iz Skocijana 18. Kako je iprišlo do -požara, mi še znano. Na posestvu: mu ? je zgorelo okoli 40 stotov sena. Škoda je .precejšnja. Sosedje zelo obžalujejo njegovo nesrečo.
*
PORTOROŽ — Ker je kradla denar je bila aretirana. Pjerina Jurnčič -iz Portoroža je bilia zaposlena v Nafoaiv-«o-proidajnii zaldrugi pri Sv. IjUiciji. Ko so v z,adirargli ugotovili primanjkljaj, ■so začeli liska,ti krivca. Pjerina 'je sama ,priznala, da je zadrugi ukradla nad 20.000 dinarjev. Organi zaščite v Piranu so jo zato aretirali.
*
ŠKOFIJE — Koprski gasilci so takoj priskočili na pomoč. V hlevu našega vaščana Andreja Furi ani č a je te idimi. nastal požar. Ko so to javili koprskim igasiiloem, so biti ti že v nekaj miiniutaih ma mestu požara. Tako so -pot žair omejili, škoda našega, vaščana Furlanija pa znaša' 'vendar ;nad 1.30.000 dinarjev.
*
BABICI — Kako s klubom Ljudske tehnike in mladinsko organizacijo?
Nekaj mesecev od tega je Imela mladina v Babičih še svoje redne mladinske sestanke, Zdaj pa niti teh mi več. 'Mladima v Babičih se je vedno dobro izkazala budi na udarniškem de-' lu. Zdaj je' pa vse tako mrtvo, kakor da bi ne bilo mladine v vasi. P.red meseci so si ustanovili klub ljudske tehnike s totoaiftaterskim krožkom. Mnogi mladinci so se vpisali v ta krožek. Odbor ljudske tehnike v Kopru jim je priskočil na pomoč s tem, da je kiulbu v Babičih idal nekaj fotoaparatov, filmov in kemikalij. Saj j.e bil to prvi fotoamateriski krožek v okrožju v okvira klubov ljudske tehnike. Samo enkrat so imeli poskusne vaje in to je bilo vse. Člani odbora imajo aparate im. .filme ter ostalo potrebno. Aparate držijo doma, namesto, da bi se z .njimi vadili. Mladinci, ljubitelji fotografije, pa oprašujejo po .aparatih. ,Nihče jim ne odgovarja. Potrebno bi bilo, da okrajni odbor ljudske tehnike ugotovi pomanjkljivosti. Ce klub ljudske tehnike v Babičih me uspeva, '.naj se .rasformira. Skoda je, če fotografski material ne izkorišča ali pa celo uporablja v nekoristne namerne. Pričakujemo, da bo
Višek pokvarjenosti piranskega Župnika Don Egi d ij a Malusa zvestega pristaša CLN
Ni dolgo, ;ko smo napisali članek o /bivšem župniku v Sečovljah, Don Guidu BoTtuizizii. Guido Bortuzzo je pobegnil iže v .aprilu tega lata v Trst, čim je ugotovil, da je ljudstvo v Sečovljah izvedelo za nemoralne lekcije, k:i' jiih je brezplačno dajal kot zvest Sainitjmijev učenec, v Sečovljah lin okolici. Imel je namreč sipolne odnose z (nekimi ženskami.. Ušel je zaradi tega v Trst k ßantintu, ki mu je dal zavetišče.
Samtin je izkoristil priliko in objavil 6. maja t. 1. uradno sporočilo o tam, da obiaist v coni B še naprej vodi diskriminacijsko politiko proti duhovnikom. V poročilu pa se je tudi navajalo, da j.e ‘bil članek v katerem je pisalo o «palmiti podvigih Don Bortuzza, najin avaidnejša laž.
Skoda, da nimam» dovolj prostora, ker bi prav radi članek o Don Guiidu Bortuzzi še enkrat objavili. Don Guido Bortuzzo pa je vendarle lahko ponosen nad tem, da si je pridobil na polju vzpostavljanja stikov z žen-
skami novega pristaša, prav ‘tako duhovnika. Gre za duhovnika Egidij» Maluso iz Pirana. Tudi Egidij Malusa 'jo j.e pred nedavnim ucvrl v Trst, čim je 'Ugotovil, da se je v Piranu iz dneva v dan konkretneje govorilo o njegovih odnosih z ženskami. Gotovi smo, da ga je Sanfte) sprejel z odprtimi rokami in da bo zia par dni znova objavil uradno poročilo o »diskriminaciji ljudske oblasti« proti duhovnikom.
. Tuffi pri Dan Eigiffiijiu Malusi moramo. poudariti, da mu ni zadostovala «na ženska, temveč da je svoje izkušnje v pogledu pridobivanja žensk tako izoblikoval, da .jih je imel kar na pretek. Prav tako .kakor Don Guido Bortuzzo. Ljudska govorica liima prav: učenci: so einiaki učitelju.
Don Egidij Malusa je imel poiisg ostalih, po tem. kar se govori v Piranu .in kar je ugotovljeno, tudi stike z mekp Benedetti Rino ter z neko Fra®!aeon»' Rito, ohe iz Pirana.' Benedetti. Rina je mat! dveh otrok.
Naši novi predpisi o pokojninah
MwisUa	wzona
v Portorožu na višku
skazi okroižje v delavnikih In še posebno ob nedeiljah polne »Vega«, »Lambret«. »Guizziijev« im cele vrste raznih večjih vozil, ki dovažajo v razne obmorske kraje ma tisoče turistov jn izletnikov iz vseh krajev.
Prizori, ki jih vidi popotnik v Portorožu so taki, da jih ne more pozabiti. Kopališko obrežje j| kar pre-natilačemo kopalcev, ob straneh cest pa čakajo dolge vrste prevoznih ■sredstev dd majhne »Vespe« do pravega prevoznega velikana »Orion«. Ce je človek radoveden, pogleda še na evidenčne tablice, kjer čita kot: Švica, Avstrija, Francija, Napote, Milano in še razne druge kraje Italije, da ne omenjamo stotine drugih z začetnicama TS.
Najboljši odgovor na v.se prsanje
0	praznem Portorožu pir.ed vojno in tudi potem, ko je bil opustošen. Ob moji vrnitvi letos moram reči, da ste napravili čudeže. Nikoli ne bi bil pričakoval kaj takega. Na to data ste
1	ahko vi iz Portoroža iin tisti, ki so pomagali, upravičeno ponosni«.
Z novim odlokom o socialnem zavarovanju delavcev, uslužbencev in njihovih družin je naša ljudska oblast (Postavila novo osnovo našemu pokojninskemu zavarovanju. Medtem ko se Je doslej delavcu aliti 'uslužbencu, ki je dosegel pravico do pokojnine1, štel le čas, ki ga je prebil v pokojninskem zavarovanju, se bo odslej upoštevala ivsa delovna doba, to j.e ves čas, .ki ga je delavec ali uslužbenec prebij v najemnem razmerju od svojega 14. leta lai je, me gliede na to, da je bilo pokojninsko zavarovanje uveljavljeno na našem ozemlju šele leta 1926. Poleg časa, ki ga je delavec ali nameščenec ipretoil v delovnem razmerju, se šteje tudi čas, ki so ga zavarovanci prebili' v narodno osvobodilni borbi kot borici ali aktivisti, kot žrtve fašističnega terorja v internacijah, kon-finacijah, zaporih, pa tudi v vojaški Službi za časa vojne.
Pravice do starostne pokojnine pridobi delavec ali nameščenec, ko dopolni 55 let starosti ter delovno dobo 35 let, ženske pa 50 let starosti ■ter 30 let službe. Ob teh pogojih pripada zavarovancu polna starostna pokojnina, ki je enaka povprečni plači v zadnjem letu. Z .ozirom na spremembo plač s 1. 8. 1951. se bo pri Izračunavanju pokojninske osnove upoštevala povišana iplača ad 1. 8. 1951. dalje.
Zavarovanci, ki nisó izpolnili pogojev za polno starostno pokojnino, i-majo možnost upokojitve, ko dopolnijo 15 ‘letno delovno dabo ter dosežejo starost 65 let, zavarovanke pa 55 let. Ta pokojnina pa se odmerja iPO delovni dobi ter znaša od 50 % do 100% 'povprečne plače v zadnjem letu.
Za dosedanje upokojence so zlasti važni, predpisi, ki določajo višino najmanjših /pokojnin. Doslej so min iurta In e pokojnine znašale od 1.200.— do 3.950. dinarjev, z ozirom na dobo zavarovanja. Z odredbo o 'minimalnih rentah in ‘pokojninah so tolle te pokojnine po-
višane na dinarjev 4.500.— do 8.000.—/ Povišanje v tem obsegu pa je le začasno, ker je določena prevedba vseh ipokojnin na nove pokojnine, kot so določene v odloku o soc. zavarovanju. To ip/nervsdbo pokojnim bo izvršil zavod za soc. zavarovanje v 6 mesecih. Zato bo potrebno, da bodo zavarovanci ipredložliili dokaze o svoj i delovni dobi, kajti dosedanje pokojnine so jim bile odmerjene na podlagi dobe zavarovanja, ki je običajno precej 'krajša od dejanske delovne dobe; ko bo na ta način določena delovna doba vsakega upokojenca, se bo določila tudi mjegova pokajniinska osnova. Pri tem bo potrebno upoštevati delo, tei ga je opravljal sedanji u-poikojeneic pred upokojitvijo. Po ugo-. tovitvi tega bo mogoče določiti, po-kajniinsko osnovo po odredbi o prevedbi pokojnin in rent. Ta osnova je
določena za nekvalificirane delavce v znesku dinarjev 8.000.—, za kvalificirane pa dinarjev 12.000.—, ,za u-Sliižbemce .pa od dim 10.000.— do 20.000 din. Na ta način določene pokojnine bodo znatno višje od sedanjih minimalnih pokojnin.
Važne so tudi določbe, da, se vsi .nerešeni pokojninski zahtevi rešujejo po inovih predpisih ter da se pad določanimi pogoji prizna pravica do pokojnine tudi onim prosilcem, ki jim je bila prošnja zavrnjena, ako izpolnjujejo pogoje po novih predpisih.
Upokojenci imajo ipraviico do preživnine ,za vsakega otroka v znesku din 3.500— mesečno.
Važna je tudi Idoločb», da bodo u-pokojenci, ki ostanejo v delavnem razmerju ali ponovno stopijo v delovno) irazmerije, prejemali poleg plače del pokojnine, od 20 do 60 %. Višimo po-'kojinine se bo v takih primerih določilo v vsakem iprimenu posebej z ozirom na družbeno potrebo zaposlitve tistega upokojenca.
Motiv iz Savudrijske obale
... vi ste naši otroci, vi ste naš najdražji kapital...
Tito 1946
‘Srečali smo se v vlaku, Minilo je od tega leto, od sopotnikov so m‘i ostali v spominu medli obrisi. Vem še, da je bil med injiimi maž v najboljših letih, ki je z vnemo razlagal, da ■je zanič vse iin da bo vedno slabše. Po videzu sodeč mu mi bilo hudega. ■Zavrinil ‘ga je študent. Na pravi poti smo, kmallu ibo vse najboljše. Da še h,i, sto krivi drugi. Njegova .razlaga ni izzvenela dobrohotno, ipotniki so u-malknili.
Molk je pretrgala sivolasa ženica, izvedeli smo, Ida se pelje k hčerki v Zagreb. Vožnjo ima četrtiinsko, kot sind tkalka ma dopustu. Se dela, v tržišta ,predilnici. Letos je poteklo 60 let od dneva, ko je kot trinajstletno ‘kmečko dekle pričela nositi malto za tovarno, v kateri je osivela. Predilnice ni. zapustila iin je tudi še ine misli. Tožilo ibi se ji ip0 delavnicah in po mllaldih ljudeh, iki so prijamni'. Vedno res ni Mo lahko, včasih so delali po 14 ur dnevno, nato po 12 in matto po 10. Od doma do tovarne ima uro hoda. Se hodi (tisto pot, poleti in poizimi, ob lepem vremenu in v igrdem. Zdrava je bila jn, je hvala Bogu še. Tudi. otroci so zdravi. Sest jih ima.
Dr. Branko Šalamun:
ŽIVI KAPITALI
vsi so preskrbljeni. Vsi ji pomagajo. Ob pripovedovanju o deci je postala prisrčna.
»In mož?« — je vprašal nergač.
»Zaprt je bil 15 let. Zaradi uboja«, — ;jie odgovorila kratko. Nihče ni Vpraševal naprej. Nekaj časa smo molčali'. Potem sem vprašal: »Kako ste nosili, dojili, riedite otroke in jih vzgojili — ob štirimasturine,m delu v tovarni? Koliko Otrok Vam je umrlo?«
»Umrii mi mi nobeden. Nobenega nisem zapustila. Za vsakega otroka sem ostala po eino leto doma. Pustili so me, tovarni ni manjkalo delavcev. Ko je otrok shodil, je prišla v hišo moja mati, ali soseda in o-itrokom včasih tudi kaj skuhala. Starejši so pazili mlajše. Odšla sem na delo, in jih ipripo,ročila, vsako juitro. /Nesreče mi ibiJo«.
Za vsakega otroka je ostala eino leto doma. Izgubila je službo im plačo, s katero je preživljala družino. Ni dobivala državne pedinare iin ne pomoči od tovarnarja. Pretehtala je a srcem, kaj; je važnejše za otroke
a tj
in ostaila doma. Samo tako jè bilo mogoče, da so -otroci ostali živi in zdravi. Danes so vsi preskrbljeni, v?si delajo im skrbijo dobro za svojo deep. Vsi pomagajo babici, ki ima med vatu. ki najbrže zlato punčko s pametnimi črnimi ogrni, prav takšnimi kot jih ima sama. Zal mi je bilo, da je nisem vprašat: So Vam, podobni?«.
V Zidainemi mostu smo se ločili, živo se je spominjam. Pozneje seim meril v mislih tiste kilometre platna im sukna, ki iga je žena m »tkala v 54 iletiih. Na hitro sem. ocenil metre, ki jiih v šestih letih ,mi nùtkala. V tistih let,ih, ko je inosila, rodila, dojila ■im redila šest otrok. Dobro je vtkala svojo ljubezen Un skrb. Brez Iju-beizni bi se vse štrene zmešale. Maž in bolezen, nesreče /im ostri jeziki, — vse skupaj bi. potrgalo dragoceno vezenino njegovega življenja, Ce bi ne ostala za vsakega otroka eno celo leto doma, :bi ne ostala, zdrava. Kako bi vzdržala brez zdravlja in brez otrok 54 let za str,ojeim?
Stike z Benedetti Rino je navezal najprej na njbnem damu, kar pia mu to ni . zadostovalo, je nadaljeval s flintom tudi v cerkvi. Da, v cerkvi.
Oba sta si izkazovala svoje ljubavne manose z ljubkamjem iin drugimi specifičnimi načini kar m.a cesti ali pa na takih mestih, kjer jih je lahko marsikdo v'idei. Kljub temu Don Egi-dij Malusa ini smatral za potrebno, da kot duhovnik odpravi ali pa vsaj omeji svojo udejstvovanje na spolnem področju.
Zanimivo je ugotoviti, da je mož Benedettijeve Rine v Trstu, kamor ■je odšel Èe septembra 1947 ;im da je Don Eigidij Malusa izkoristil prav to priliko, da si je Riho pridobil.
Zamislite sij kako to izgleda. Don Egidij Malusa kot zvest Santini jev ■pristaš liln -zastopnik linije CLN javlja v poročilih, tei jih pošilja v Trst o. izmišljenem, »terorju in diskriminacijah«, ki so jim. podvrženi Italijani v equi B iin hvali »esule«, ki jim je uspello pobegniti ,iiz come B, z diruigž strani pa izvaja svoj« spolne megaloman iijle prav z ženskami tistih,, ki •so pobegniti j n s tem pokazali svojo udarnost 'italijanski, madrepatrlji.
Mislimo, da simo š tem1 precej povedali' o Don Egidiju -Malusi. Ne smemo pa pozabiti, da je Don Egidij Malusa--.Sajtiijiijiiev ■ priìljuibljeneic ita daje Santiniijevo simpatijo osvojil predvsem zaradi vsestranskega udejstvovanja v času fašizma. Z znanimi fa-š-isti je bil Matasa, tudi so/rodiniško tesno povezan.: Njegova sestra se je omožila z osebo, ki, je bila za časa fašizma dalj časa patetični sektetar fašistične stranke v Nabrežini. Malusa je vedno prisostvoval fašističnim proslavam in manifestacijam. Za časa NOB se je tesno povezal z Nemci imi republikanskimi fašisti ter j;im aktivno pomagal s hujskanjem prebivalstva proti partizanom. V cerkvi je imel v teku dveh let najmanj 200 pridig, katerih .glavni del se je nanašaj ima mobiliziranje prebivalstva v borbi proti »barbarskim« partizanom.
Z Benedetti Rimo An Fragiacomo Rito ipa je Dan Egidij Malusa, župnik v Piranu, deviški predstavnik katoliške cerkve in simbol Santiimijievih fašističnih doktrin, praktinčo pokazal Jcateo se najuspešneje izv.aja «barbarizem:«.
Takšni so duhovniki, ki tvorijo krog fariiitičinejga odlikovarijca škofa Saintimija. Večiina članov tega kroga so fašisti kot on. Morala teh duhovnikov je prav tako na višku kot je njegova. Da me govorimo o tern, da dosegajo neikaterl od teh duhovnikov pri ženskah pomembnejše uspehe kot Pia niajpostavnejši mladianič . . .
. mladinska organizacija ukrenila potreb»».
ROJCI — V naši vasi je zopet oživelo udarniško delo. Ze precej časa se ini 'nihče zganil, da tol popravili domače ceste in vodnjake. Sicer je bilo do nedavnega tudi mnogo dela na polju. Nio, ipa smo se prejšnji petek spet zbrali, skoraj vši vaščaini, sposobni za delo in ipopr.avljalli domače ceste An vodnjake. Nameldfli fimo 180 delovnih ur. Te dni se bomo iponovno zbrali im bomo z deilom nadaljevali. Za popravilo visah cest in voidmjakov bomo inapravite Se prlMižno toliko 'ar. Potem se bomo lotili drugih del.
*
ROJCI — Zadružnike je zadela nesreča. V zadružnem hlevu v Rojcih je eden izmed volov dal glavo pod jasli in se ni mogel več izmotati. Sreča je taila, da je zadružnik Rihard Uimer prišel slučajno ponoči v hlev in opazi® vola v tej zagati. Poklical je še druge zadružnike ;in so takoj i-e- • šili vola. Vendar je bil vol 4ako izmučen, da mu je vrat otekel. N.i mogel me piti ne jesti. Poklicali so veterinarja, ki je ugotovil; da si je voh .prenaipel vrat. 'Zadružniki so ga mora-, li zaklati. To jih je zeta prizadelo, kaj-tn tl vol jim je zelo koristi,! .pri vpregi.
Jordan Umer
*
SV. ANTON — Nova trgovina odkriva špekulante. V zadružni zbiralni c,i mleka štev. 2 prj Sv. Antonu se je . .14. t. m. zgodilo tale; Ko je tovarišica Ondina, odjepiaika,, jemala .vzorce kakovosti mleka, so se nekatere mlekarice izkazale ,za nepoštene. Niso hotele dati vzorcev svojega mleka, ker bo 'ga verjetno močno pomešale z vodo. To vodo naj bi potem pili maši ljudje,.bolniki, otroci in delavci. Prva se je vrnila domov s poh iniim vrčem mleka Ema pelasavija, .ki je bilia iže kazniavapa na 3 .mesece prisilnega dela zaradi gospodarske sa-(botaž-e. Prav tako se je vrnila domov, u,e da bi oddala mleko, žena bogatega kmeta i;z Dvorov, Ana Lukin. Tretja je bila Roža Filipič im četrta Pavla Turk. V /zbiralnici, štev. 1 se je prav tako dogodil podoben slučaj: Žene so 'nosile mlleko domov, med temi je ibilla tudi poklicna črnoborzjanka Ida Bardom. V tej špekulaciji ima svoje prste tudi zbiralka mleka, Amelja Cunja. To nam le.po pave tale primer. Ko se je hotela toivaniišiea Ema Eller — vrniti z mlekom domov, izgovarjajoč se, da bo vodeno mleko pomešala z že pobrano smetano, ji je zbiralka sprejela mleko, n-e da bi ga pregledala, brez vzorca in ga pomešala z drugim, dobrim mlekom, ki so ga pfeiibeislii, pošteni ljudje.
Predstavniki krajevnega ljudskega o/dibora ipri Sv. Aintomu želijo, da bi naši bralci, Antančaini pročitali ta članek ter da bi v bodoče ravnali postema s svojimi pridelki, sicer bo naša zadruga ipri Sv. Antonu zgubila ugled ma trgu. Tovarišici Amelji Cunja, zbiralki, pa pravimo, mleko brez simpatij. Z vsemi primaš alci mleka maj, se ipostoipa enako.
Viljen Turk
*
NOVA VAS — O delu mladinske organizacije. Na zadnjem sestanku, ki je ‘bil pred dobrima dvema mesecema, smo sklenili, da bomo organizirali kulfcrrino prireditev s prosto zabavo. Dobiček Ite 'prireditve' maj bi uporabili za postavitev mladinske čitalnice. Prav tako smo sklen ili, da bomo kupili pair šahovskih desk, radio aparat in zbrali nekaj knjig, iz knjižnice vaškega prosvetnega društva. Mladinci so bili priipraivljeini, da to izvedejo, saj nimajo'dtu,gega »razvedrila«, .razen tevartanja in popivanja v gostilni. Dobro vedo, da bi se v svoji, čitalnici naučili velikbNcoristniega. Vedo tudi, da kvartan.je in popivanje, škodi zdravju ini vzgoji, Sala v gostilno ipa vendarle zahajajo. Milanski odbor v vasi pa se za vse to ne zmeni. Mladinci iz Novevasl pozivamp svoj oidhoir, da nam skoči takoj ..na /pomoč. Pripravljeni smo sestaviti pevski zbor in. dramska družino, samo da ,bi imeli nekoga, ki bi nas uči. Nqvy. ivaščani si želimo veselja in razvedrila v vaisi, ne takega življenja.
Vaško prosvetno društvo maj se ne zanima samo za godbo, ampak tudi za splošen dvig kulture.
Stanko Pucer
TO SE PÄ BIS ME SPODOBI
nHnimiHiiinimiiiiiHnniiitmHHiiHiHiiiiHiiiiHiiniHiiiiiiimiimtiinnnmiiimiiiitiimimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMuiiiimmi iitiiHiiiitiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iifHiii{iiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ii,iijii,ili!ii„iii uiiHiiiHiiiiHi/iiiiMiMiiiiiMiHiiiiimnimnH
Kaj je šestkrat toliko metroVj koli, itrtjem znak za :tp
ikoir jih n alke «b stroju letino kdor k olj — 'V primeri š šestimi zdravimi otroci, danes delavnimi materami in očeti. 'Saj vendar -ni mogoče dvomiti o teni, kaj je vaižimejše in kaj zares dragoceno.
' *
CAanpk o živih kapitalih je bi‘l pisan, ko srn o ,se- zdravniki za otroke v Ljubljani še: prerekali z nekritičnimi zagovorniki otroških jasli pa sovjetskem vzorcu. Tudi za ekonomskimi podatki smo stikali. Takrat so dobivali starši na otroka 175 dim mesečne doklade, enako kot v predvojni Jugoslaviji, dočim so stroški za otroka v jaslih v Kisrsnilče/vi ulici v Ljubljani znašali 4.000 din mesečno. Takrat še ini bila sprejeta »Odredba o varstvu nosečih žm in doječih mater v delavnem razmerju«, Ki velja tudi v Istrskem: okr/ožjiu od leta 1950.
Tiltove besede pionirjem iz leta 1949: »Cernu nam (bodo .tovarne, če ne bomo imeli zdravih državljanov« še niso bile izrečene. Danes .rodijo te besede adraiv .iin otoillan sad. Iz dežele nasprotij maste Jugoslavija v državo, iki skrb i odločno, pametno in prav za svoje otroke; velike jn, male; Novi odloki, sprejeti v Lt/skem okrožju- v korist družinam z otroki so jasen ini
Danes je pri nas vprašanje prevoza (Potnikov še pereče, ker mimaimo dovolj udobnih prevoznih sredstev, ki bi ustrezala, potrebi. Zadnje čase vidimo, da lavtoipodjatje ADRiIJA zelo napreduje im si' prizadeva, da bi še hitreje napredovalo. Ker še mi dovolj avtobusov so v prometu pomožni avtobusi,, »bunkerji«. Nič hudega, bolje se je voziti v »bunkerju«, kakor pešačiti kilometre in kilometre, čeprav je vožnja neudobna,
Todia, ka.r se dogaja v teh «bunkerjih« zaradi malomarnosti sprevodnikov, je vendar pretirano. Ti »bunke,rji« so namreč napravljeni iz 3,5 tonskih tovornih avtomobilov in imajo predpisano voziti 35 potnikov. Naši sprevodniki pa haiiožlijo nanje po 55, 60 iin. celo do 70 oseb. Kier pa ljudje ne morejo noter, jih stiskajo kakor slamo v .Košano. Kdor je že /skusil takih voženj, si /bo laihko predstavljal težko stanje, drugim pa ga bomo na kratko opisali:
Ko sprevodnik z viso silo potisne ljudi noter, da b,i zaprl vrata, se v ikamijonu ni mogoče več ganiti; Roke mara vsakdo držati, k amar jih je prvotno stavil, inoge ;so vse druge na /drugih, tako da ime ve niti vsakdo za svoje. Telesa pa so tako stisnjena, da tvorijo vsa skupaj eino samo telo. Pomisliti je tudi treba, kako se počutijo v takem stanju ibolmiki, noseče žene in otroci. Res je; da kamijon mosi 35 stotov blaga, toda ne ljudi, ker se. ljudje v kamijonu n.a ovinkih nagnejo in g,re vsa teža ine eno stran ter se tako lahko zgodi, da se kaj zlomi, ali da sie kamjoin prevrne.
G-' po c'-cmcniiujajo kam jon. če ■vzamemo 70 ljudi, gotovo .nad 10 sto •tov. Zaradi težkega stanja potnikov;
med vožnjo, prosimo pristojne obla-sti, dia s«1 siprevoidinik-offn prepreči prevelika obremenitev ipamožinl'uh avtobusov.
Stanislav Pucer
Ù." ...
POPRAVEK K ZADEVI
Ivuiio Hrvatina
Pred tedni smo objavili v našem listu navedbe obtožnice v zadevi Ivana Hrvatina. Te ,so pa netočne in jih s tem ipopravljamo.
Hrvatin. Ivan bo predan sodišču z obtožnico, ker je meseca julija 1948. izkoristi:] 'pooblastilo, da sme v imenu zadruge .dvigniti denar pri Istrski banki v Kopru im dvignil pri imenovani ibaniki 150.000.— jugolir ne da bi tega zneska pri zaidrUigi opravičil vse do danes, v preiskovanju je bito tudi ugotovljeno, da je Hrvatin Ivan v letu 1942. dal svoji zadrugi lažne podatke glede svojih prejemkov od izvršilnega odbora IOLO, navajajoč, da prejema mesečno plačo v znesku 10.000— jugolir, v resnici pa je prejemal 'Preko 18.060 — jugolir /in je tako, ker je od zadruge prejemal trudodneve, s potvarjanjem činjan-iic oškodoval zadrugo za okoli ■70.000. jiuigdlir, ker ga je zadruga za navedeni znesek manj obremenila. V mesecu maju 1950. leta pa je prejel dve mesečni plači in siiceir eno tod i/zvršiilneiga odbora OLO Koper, drngo pa od KLO Koš/tabo/na, ker je izrabil priliko, da je bil v tem mese--	ì-i.x -, - -ri-VN-.-.o n a rio-riil svo-
jo novo Službeno mesto piedsed/i.ki KLO « Koštaboni,
\
V Gregorčičevi rojstni vasi
Beneško-tržaška vojna v 60 in 70 letih XIV. stoletja
Gosta megla je ležala nad Soško dolino, ko smo se v zgodnjih jutranjih urah pričeli vzpenjati po ozki (planinski ipoti, ki vodi v Vrsno v rojstni kraj Simona Gregorčiča. Mokre veje, kot ida rastejo iz meglene zavese, im vlažno kaimenje ob .poti, je bilia vse, kar srno viideli. Ze sem 3e pričela kesati, da sem prav danes Odrinila na pot, saj je bili moj nametn, •ogledati si ne stimo Gregorčičevo rojstno hišo, temveč ves «planinski raj«, :po katerem je pesnite tako hrepenel.
.Poštama ženica v črni, praznični obleki, ki se nam je mad potjo pri-'driuižiia, je najbrž opazila mojo nejevoljo in nas je hotela: tolažiti:
»E, ne too hudega, ne bo hudega. Ce ileži zjutraj megla na Soči,. bo opoldne v Vršnem sonce,« je pojasnjevala.
Zgovorna ženica nam je vso pot terajšaHarčas. Ko je »zvedela, da gramo obiskat Gregorčičevo rojstno hišo, je postaja še bolj zaupljiva. Bda je že otrok, ko je Gregorčič zahajal v Vrsno,’ ipa s» ga še danes natančno spominja. 1
»O, lep gospod je bil Strnem; iin dober šele, dciber!/< je obujala sponi,iine.->MSe . danes, zdajle, ta hi.p ga vidim!Kčsrn talar je imal, črno pelerino in kaidair se je ustavil, se je z obema rokama oprl na palico s srebrom okovano.«
Z zanimanjem smo jo poslušali in čas je hitro mineval. Ni še preteklo 'Pon we, ko se je začelo izpolnjevati injano vremensko (prerokovanje. Megle so se začete dvigati, 'kolt prozorne tančice so se trgale ob ostrih skalnih rabah in se plaiziile po strmih rahrih din pokošenih senožetih.
Sele izdaj sem opazila, kako visoko smo se povzpeli mad Soško dolino. Kot bleščeč, modnažaien trak se vije Soča med zelenimi pašniki, ki — jih obdajajo temini gozdovi. Venec vnhov obkroža to prelepo planinsko zemlja: Krin, Matajur, Kolovrat, kobariški ■hribi, kdo 'bi vse prešteli V jutranjem samcu so bili vsi umiti. Prav tako je moralo biti jutro, ki je navdihnilo Gregorčiča, da je (napisal verze:
»Pozdravljam sončna te ravan
ki pred menoj si razprostrta!
Ti lepa si kot sen krasan,
podoba grajskega si vrta.«
Človek bi ure iin u:re gledal to lepoto pod' seboj. Kar tam v rosno travo bi sedei, prisluhnili bi govorici narave in ne Ibi mu bilo dolgčas. In prlVlekai bi iz žepa Gregorčičeve poezije ji», bi jih bral, bral bi jih z občutkom kot nikoli iprej. Nikar se ine nasmehnite ob teih besedah! Ne, to ni bolna romantika, to je lepota!
Nemili klici so nas 'Zdramili iz premišljevanja. Sopotniki so bili že idalleč spredaj, morala sem pohiteti ■za njimi,, Se- pot skozi gozdič, čez strmi planinski, ipašmik, Se majhen ovinek. iii» zagledali smo pred seboj (Pesnikovo 'rojstno vas Vrsno.
Zenica v črnem se je kmaliu poslovila od nas, še prej pa mam je pokazala ipot, po kateri' se pride do Gregorčičeve rojstne hiše.
Majhen, iin. skromen je pesnikov dom. Hišica z lesenim balkonom, s pisanim .cvetjem v oknliih, je podobna stoterim drugim slovanskim planinskim hišam. Na domačiji, skrbno gospodari sedaj pesnikov nečak v drugem kolenu.
Gospodinja mas je povedla v pesnikovo sobo, kjer je bil pred kratkim odprt majhen muzej s pesnikovo zapuščino. Kakor v svetišče, in smo stopili v izbo. Gladek im oriban pod
iz macesnovega lesa, kmečka glinasta peč s klopjo im zapečkom, stara stenska ura s kukavico, ki že zdavnaj ne gre, težka hrastova miza s klopmi in izrezljanimi stoli iin dvoje okenc s pisanimi zavesami :iin, rožami, v steno vzidana steklena omarica, to je .pesnikova isqjpttica. Opojem vonj po planinskih murkah, ki so: venele v kozarčku ma gladki 'hrastovi mizi, Se ije širil po izbi. S tem pa so zrle ma mas podobe v temnih okvirih.
Glej, tam je pesnikova slika, ko j>e bil v zrelih moških -letih! Visoko, razumno čello, dobrohoten in mil po-igiled iz blagih, modrih oči, ki tako toplo gledajo skozi naočnike. Lepa, bela, lep,o oblikovana roka počiva »a ' naslon,jalu stola iin valoviti, piavi 'lasje se tako lepo skiladajo s temnim oblačilom ... Ta podoba Šimoma, Gregorčiča se mi je neizbrisno vtisnila v spornim.
Se vse polno drugih slik visi, ipo stenah, pesnik s svojim prijateljem in vrstnikom Antonom Aškercem, mladi Simen, v srednješolskih in Visokošol-skiih letih, .podobe pesnikovega rojstnega .kraja, slike iz njegovega pogreba, darila .njegovih prijateljev im znancev, faksimile pesnikovega rokopisa, v katerem opisuje mladi Sirnem, tedaj petošoflec, svoj rojstni kr.aj.
V steno vzidana steklena omarica pa je svetišče zase. Tu se po policah razstavljeni pesnikovi rokopisi, njegovi, dokumenti, prva izdaja Poezij, bela posmrtna maska ma črnem žametu, posrebrena liavoirova vejica, ovita s trakom v slovenskih barvah, :im še nešteto drobnih, toda svetih 'predmetov.
Vse te stvari, vse ozračje je polno Gregorčiča, vse to živi in govori o njem ...
»Veš, »se je obrnila k meni znanka, s katero sva skupaj ogledovali pesnikovo podobo, »vsak čas pričakujem, da bo stopili iz teh temnih o-
Ikvdrjev, on sam, v svoji Crini pelerini, z dobrotnim nasmehom na ustnicah, oprt na svojo palico . . . Kakor nam ga je opisala tista ženica . . .«
Nisem se nasmejala tem besedam. Res, v tej izbi sta pesnikov duh im njegov pojav tako živa, da pride človek zlahka do takih predstav.
»Kaj mi,siliš,« sem ji odgovorila., »kaj bii porekel naš Sirnem, če bi zdajle stopili pred nas? Njegov davni sen se je uresničili.. Slovensko ljudstvo v teh krajih .živi mirno, svobodno; postalo je končno na svoji zemlji svoj gospod.«
Koliko neizrekljive, goreče ljubezni, . koliko trdne vere v svoje ljudstvo je moral limeti v sebi ta človek, da je kljub hudim udarcem, ki jih je dobival v osebnem življenju, vztrajal v neenaki boribi za pravico, za resnico! Takih dejanj so zmožni le izredni, . nesebični ljudje in tak je bil brez dvoma Simon Gregorčič. Ponosna bodi, neznatna planinska vasica, ponosen bodi, skromni dom, ki sta rodila takega moža!
Droben mucek se je prismukal skozi priprta, virata, pretrgali nlit misili in me obrnil v sedanjost.
Na to,elL hrastovi mizi je poleg planinskega šopka ležala spominska knjiga, ki so jo pred dvema letoma poklonili ljubljanski študentje slavistike. Vse pollno podpisov j,e tam. Preprositi .in učeni ljudje pišejo vanjo svoje občutke in svoje vtise. Tu je okorna in peresu nevajena roka napisala ,Gregorčičeve verze, tam je neznani obiskovalec zapisal besede, ki bi lahko našle mesto v Gregorčičevi monografiji. Vse te lljudli pa veže skupno občudovanje, skupna ljubezen do našega velikega pesnika,,
V prisrčnem pogovoru z domačo gospodinjo nam je hitro minil čas. Popoldne smo obiskali še cerkvico sv. Lovrenca, kjer .počivajo pesnikovi zemeljski ostanki.
P
O
G
L
E
D
N
A
K
A
R
A
V
A
N
K
E
ZANIMIVOSTI PO SVETU
v_|_v
NAJVECJI .POTROŠNIKI 2ELEZA — Na svetu 'proizvedejo rrtnogo železa. -Vendar Industrija ne uporabi vse te količine. Velik potrošnik ižeileza je rja. Svetovna potrošnja železa od leta 1880 do 1923 znaša dve milijardi ton, tega pa odpade na samo rjo nad 40 odstotkov.
'ALUMINIJASTI OOLNI ZA REŠEVANJE — V ZDA izdelujejo iz aluminija velike rešilne čolne, v katerih je prostora za lSO-djuidi. Colini tehtajo po 3.000 kg, doligli so 11 in široki 4 metre. 'Prvih 10 takih čolnov dolbi potniška iladja »Independence«, ki sprejme tisoč potnikov i.n 450 članov Posadke iin bo vzdrževala zveze med Ameriko in Sredozemskim morjem.
ISKRENA ADVOKATOVA OPOROKA — Advokat Linidberg iz Mal-rnoeja na Svedlskem je vse svoje imetje Izaipuštil mestni bolnišnici za duševne bolezni. V; .oporoki je obrazložil, da je obogatel s pomočjo norcev » ki: niso imeli bolj pametnega dela,’kot da so zapravljali denar za nepotrebne pravde. Drugi advokati v mestu Maimoejiu pa niso bili kaj prida navdušeni s takšno reklamo za advokatske posle.
I	*
TRI TISOČ BESED NA MINUTO — Tehniki velike ameriške brzojavne družbe Western Union so izdelali novo napravo za pošiiljiainje brzojavk in fotografij. Naprava dala z rekordno hitrostjo. Z njo 'lahko odpošljejo v minuti brzojavko z nad 3.000 besedami, medtem ko je znašala največ-jia hitrost prenaša 'dosedanjih naprav komaj 300. Naprave delujejo takole: na stroj ali iroko pisane brzojavke, Piama, fotograf rje itd. polože v poseben .cilinder oddajnega aparata. Cetz pol minute pride čitljiv im č:st primerek oziroma kaplja, oddanega besedila iz sprejemnika. Besedila ali fotografije pred oddajo mi treba posebej preparirati marveč je dober ivsak paipiir.
Nova naprava ž'e deluje na progi New-Yorte—'Washington iin je zlasti dobrodošla uredništvom v teh dveh mestih izhajajočih listov. Naprava brezžično prenaša v najkrajšem času tcele, rKry.:}.	o*"?.T2-» v pivui ui.
rad 90 sträai idineviniikov. Za zdaj pa
lahka itRieraašaija aamo formate 21X3S»
centimetrov im, večje strani morajo prenašati po posameznih delih.
*
OTROK SE JE DVE URI IGRAL S STRUPENO KACO — V Juibbuilporu v srednji Indiji se je neki šestnajst mesecev star otrok dobri dve uri igral s kraljevsko kobro, njegovi starši pa so morali to nevarno igro gledati, ne ida bi mogli otroku pomagati. Delali so na polju, od kodeir so z grozo opazili, kako se je priplazila strupena kača k otroku, .ki so ga bili .pustili na (ježi ob njivi. Otročiček je očividao mislili, da gre za nedolžno živa'1, ki se bo lahko z njo iigral. Sleherna teret; tnja staršev bi pomenila otrokovo smrt. — Otročček pa je mirno božal kačo .po glavi. Sele čez dve uri se j.e kača odplazila, potem, ko je zagledala v bližnjem grmovju dva mun-gosa, ki sta, jo hotela napasti. •
*
NOVA POTNIŠKA LADJA — V ZDA so splovili novo potniško ladjo,
ki je najivečja, kar so j'ih doslej zgradili v ameriških 'ladjedelnicah. Je samo 13 m krajša od »Queen Elisabeth«, ki je največja ladja ina svetu, je .pa zaradi sodobnega materiala, za več 'kot 30.000 ton (težja. Sprejela bo na krov okoli 2.000 potnikov, posadka pa bo štela 1.000 mornarjev. Je tako zgrajena, da jo bodo v primeru vojne lahko v nekaj1 tednih spreime-milii v transportno ladjo in bo tedaj lahko sprejela 14.000 vojakov. Zgrajena je iiz negorljivega materiala ;iin na listi način kot so izgrajene vojne •ladje, to se ipnavi iz posameznih ločenih delov. Stala je ladja 70' milijo-nov dolarjev, vendar so jo ladjedelnice prodale ipotnižki družbi .za 28 milijonov. Ostale stroške je knilo obrambno ministrstvo. Propelerji ladje so 'težki' vsak po 34 tein;. Zgrajena j,e ibila v suhem doku, ker v ZDA nimajo zadosti, velikih poševnih ladjedelnic.
, Ko smo se vračali v dolino, je že lezell mrak iz kotlin ter globeli in večerne sence so padale na bleščečo površino Soče. Le skalni vrhovi Krna so še žareli v rožnati večerni zarji, kot bi bili, prižgani na njih nešteti kresovi. V večernem pokoju je Soča še glasnejša. Ko utihnejo zvonci čred. vračajočih se, s paše, ko zamira zadnji vriski pastirjev, ko utrujen obmolkne zadnji slavec v grmovju, poje Soča dalje svojo večno pesem . . ,
Sredi te mirne .in razkošne planinske zemlje :pa pačiva srce človeka, ki je z vsakim utripom živelo zanjo in je pripravljalo ljudstvu trdo in trnjevo pot do svobode.
Dušica Urbič.
Kaj bomo rekli k tem Marxsovim in Engelsovim besedam? Le spomnimo se vzhodne obale Jadrana,. Tu so živela ljudstva, ki so v tedanji dobi že igzubila svojo samostojnost (Slovenci), ali celo mogočno državno tvorbo (Hrvati), ali so si samostojnost in državo šele pridobila (Srbi in Bosanci). Ta ljudstva so tako zaostala, da jih je bilo lahko izkoristiti v beneške namene. Dalma-tinsika in istrska mesta so padla v last Republike. In preko teh mej je šla beneška trgovina v notranjost Balkana, in delno tudi v Avstrijo. Da so prišli Benečani v posest istrskih m,est, sì lahko razlagamo tudi s tem, da so v teh mestih delali izdajalci, beneški plačanci, k; so bili za to, da se mesta priključijo Benetkam.
Toda, ali je to res? Nekateri resnejši italijanski zgodo,viharji («a žalost je mallo takih), zanikajo tezo ibe-nečanske stranke v istrskih in dalmatinskih mestih iin imajo čisto
SNUR
Smir je precej 'podoben škombr.u, >po barivi, ipo velikosti iin ipo Obliki telesa. Ce katero ribo poznajo daleč ipo Svetu in, se vesele nje dobrega okusa, je to gotovo Snur, saj živi v Atlantr skem, Črnem, Indijskem, Japonskem Traudii,em na, 'Norveškem,, v Sredozem-'Skem, Črnem, Indijskem, Japanskern morju, okoli Nove Zelandije in Patagonije. No, to je že lep del sveta, •kjer ima naš Snur domovinsko pravico. In žeto ga cenijo. .Japonci mu pravijo ara. Njegovo meso je zelo dobro, sicer ni tako izvrstno kot škombrovo; 'vemdair je še vedno boljše kot marsikatere druge ribe. Najboljši so v brodetu in ocvrti, zelo dobra je tudi ribja juha Iz šnurov, samo kuhani pa So nekam trdi, na žaru pečeni pa 'Pusti.
Mladi Smuri se drže vedno skupaj v večjih jatah, Prav zanimivi so. Izredno radi se vrte okoli morskih klobukov. Saj vemo, msrski klobuki pečejo kot koprive, če se jih dotaknemo, kajti vse in,jih telo je posuto z nešteto majhnimi, pekočimi vžigalicam«. Monili so tuid'i, da se nežni Smurici vrte okoli teh pekočih morskih klobukov zato, da bi jim bili ti kn-urivasti klobuki močan stolp pred sovražniki. Dobri znanstven'k' so celo me,n.iilii, da v zahvalo drobna mlada bi-tja-Snuriiči obirajo morskimi klobukom zanikrne račiče, ki so se naselile ,na morskih klobukih. Toda, resnica je čisto drugačna, .Smuri so grdi brezzma-čajineži, ljubeznivost morskih klobu-Ikciv plačujejo s tem, ida., jim griizejo iin žrejo mjiih lovke in jajčnike. Taka je ta mladima.
Dorasli Smuri ise drže bolj satrti zase ali, ipa, se jih druži ,po par skupaj. Tolda včasih tuldi odrasle prime otroška žilica ali pa kaka orašfca boleizem zlodej jih razumi, in takrat se tudi 'Odraslih natepejo cele jate in se prerivajo po morju, da je kar čudo. Bere se, da so take veilikie črede odraslih rito navadno opazili v severnih morjih. Na angleški obaili je po poročilih en sam človek v eni noči z ročno mrežo ujal 10.000 šnurov. Drugi večer se je pritepla h kraju še večja jata. Moiškii, ženske, otroci, starci, vse, kar .je moglo lesti, je gazilo po vodi z mrež,ami in v:sem mogočim iin metalo šmu.re na kopirno. Drugod se bere, da se je lieta 1834 približalo irski obali toliko šniurov, da je bilo videti le Saure, da 'kamor je inesal vid. Zdelo se ' . je, kot da morje vre. Ljudje so le segali. v vodo in njidlii v vsako roko iriilbo. Kopanje je bilo v morju nemogoče. Kakšno plavanje! Sami šnuri, Ikamcur 'si zamahnil, sami Smuri, kamor si tonemi!, Smini. Ljudje so lovili in lovili Sniure, toda njih mi bilo ne konica me kraja. Osem dni je trajala ta poplava, potem so pa 'iziigitaiiiii.
Kakšni so pa .pravzaprav ti Smini, da jiih bomo spoznali, če se tudi nam nom'eri kdaj 'tak labilni ribji lov.
Torej po obliki spominjajo na 'škomlbre. Telo je nekoliko manj vretenasto, igllava 'zašiljena, spodnja čeljust daljša od gornje, v in jiih je mnogo majhnih nežnih zobčkov. ,Oči so zelo velike. Crta pobočnica je pokrita z večjimi luskami. Zgornja stran je temnioolivm, ibcki .srebrni, trebuh bel. Na zadnjem robu poklopca je črni madež. Ko ga (razrežemo, vidimo zelo velika jetra, ob časiu, .ko se drsti, ipa velike iin podne spolne žileze. Po vsej notranjosti tse vfleča velik plavalni mehur, celo med mišice rena sega. To kaže, ida je riba plavač in pol. Prav mu pridajo ribe iin raki. Poleti so suhi, jeseni se odeibele. Ponekod, kjer
in ‘kadar jiih dosti ujamejo, ji,h suše 'in pravijo, da so iposušenii zelo ukusni. Na ihribtju ima Snur dve hrbtni pia- ' vuti, prva je ostra, koničasta bodica, zaidinja dolga. Repna plavut je -izre-'zalna lin, že to kaže, da ni šinur pla-!v>aič .k,ar tako.
Love jiih z mrežami. Posebno radi pridejo k čolnarn z lučjo. Smuri, ki jim pravijo v Trstu suro, se prvi zaika-die v močno svetlobo, ki jo mečejo v morje luči iriltaiškliih čolnov. Oni, ki imajo čas, se tudi radi zabavajo, da jih love ina trnek, p.ri nas jih love predvsem ob istrski obali.
Sedem operpih premier
v Ljubljani prihodnje leto
Ljiuiblijaintsdca opera bo v prihodn-ji. sezoimi uiprizor ila poleg oper, ponovitev iz prejšnjih sezon tu,di sedem premier. Med novo naštud ir amimi oper-niimi. deli, so Buicicjjnija La Bohème, Nižava old D’A'lber.ta, znana Suter major'je>v a opera Romeo in Juiliija, Verdijev Falstaff, Rossinijev Seviljski brivec, Anidre Chenier — opera, ki jo je uigdasb.il Giordano, ter Čajkovskega opera Pikova dama.
*
Maribor bo v najkrajšem času dobij umetniško galerijo, za .katere ustanovitev go ,dozorele vse priprave. V kratkem bodo začeli tudi adaptirati poslopje v Orožnovi uliici, ki je namenjeno za sedež novi galeriji. Mariborska umetniška galerija bo velikega pomena za .populariziranje likovne umetnosti v severni Sloveniji, obenem pa bo pripomogla tudi k razvoju sodobne likovne 'umetnosti v tem, kulturnem krogu.
*
Univerza.v iDeinv.erju. Kolorado, je uvedla nov častni doktorat, ki bo najvišja .počastitev, katero lahko podeli univerza. «.Doctor of .Rulbìliic Service» bo lahko ipostal tisti, ki si je pridobil (izredne zasluge za človeštvo.
M etrom 01 iit anski umetnostni muzej v New Yoriku je nagradil s častno nagrado svojega glavnega fotografa Edvarda MiiUsa, ki je v 50 letih svojega službovanja pr.i muzeju napravil na lato 50.000 kopij posnetkov in 7.000 diapozitivov. Fotografije muzejskih umetnim 'razdeljujejo po vsem svetu. Fotografski oddelek muzeja, ki so ga ,ustanovili leta 1894, .ima v svojem arhivu inad 400.000 negativov.
prav. Takih strank mamireč ni moglo biti, ali če so bile, so bile le kratke stvaritve beneške vlade. Niso pa moglie obstajati bodisi Zaradi tega, ker so mesita težila k avtonomij; (terasen dokaz za to trditev je prav Trst in kopr.sk; neredi v letu 1348), bodisi zaradi tega, ker je celotno politične življenje teih mest temeljilo na lokalnih interesih in na potrebi ohranitve lastne ekonomske eksistence.
■Prav zato, talka stranka ni mogla obstajati. Ce je pa trenutno obstajala, je imela karakter skupine izdajalcev, ki so bili pripravljeni .predati domovino sovražniku, me pa politične stranke, ki bi skušala vsiliti svojo voljo. Tako nam še vedno preostane teza, da so se Benetke polastile vse jadranske trgovine ile ina račun 'zaostalosti jadranskih • 'ljudstev. Tako imenovane benečanske stranke so v Trstu iin v istrskih mestih delale. A procesi proti njim dokazujejo, .da niso bitte številne in da so v resnici 'imele karakter veleizdajalskih skupni, s katerimi je bilo lahko obračunati. V kolikor .nam je znano so sodnik; s takimi skupinami obračunali . samo na 'en načini s smrtjo.
Beneška republika se pa širi tudi na račun Ogleja. Im to je drugo dejstvo, ki smo' ga 'hoteli obravnavati. Oglejski patriarhat, ki je bil do tedaj nekak protiutež Benetkam in še vedimo fevdalni gospod Istre, je bil na tem, da ga republika .pogoltne. 2e nekaj časa je 'izgubljal ozemlje v Furlaniji, v 13. stoletju je pa izgubil tudi istrska mosta, ki so prešla v trajno last Benetk, tako da naslonitev Trsta na patriarha je morala biti nujno le trenutna, vrhu tega je bila taka naslonitev skrajno negotova.	1 I- 'd
Prav zato, taka stranka mi mogla obstajati, Ce je pa trenutno obstajala, je imela karakter skupine izdajalcev, ki so Ibii.li pripravljani prodati domovino sovražniku, ne ip,a, politične stranke, ki ibi skušala vsiliti svoj o voljo. Tako mam še' vedno preostane teza, da so se Benetke polla,stile vse jadranske trgov,iin e le n.a račun zaostalosti; jadranskih ljudstev. Tako imenovane toanečanške stranke so v Trstu din v istrskih mestih delale. A procesi proti njim dokazujejo, da niso bile številne iin da so v resnici imele karakter veleizdajalskih skupim, s katerimi je bilo ilahko obračunati. V kolikor in,am je znano so sodniki s takimi skupinami obračunali samb ma en način: s smrtjo.
Beneška republika se ipa širi tudi na račun Ogleja. Iin to je drugo dejstvo, ki, smo ga hoteli obravnavati. (Oglejski patriarhat, ki je toil do tedaj nekaka protiutež Benetkam im še vedno fevda,lini gospod Istre, je toil ma tem, da ;g,a republika pogoltne. 2e inekaj časa je izgubljal ,ozemlje v Furlaniji, v 13. stoletju pa je 'izgubil 'tudi istrska mesta, ki So ipirešla v trajno last Benetk. Tako, da naslonu,tev Tista na patriarha je morala inujno biti le trenutna, v.rihiu tega je telila taka naslonitev skrajno negotova.
Tod,a prišli smo - že na konac fevdalnega političnega .atomizma. Počasi in težko bo tudi Trst dovršili življenje neodvisne Kombine.
Tržaška mestna' oligarhija je v opisanem dvajisetlieitju ' ipnišla do spoznanja, da bi neodvisnost pomenila bližnje gospostvo Benetk, t. j. dokončno udušitev ‘neodvisnosti iz mestom vred. Oglej ,ni mogel več pomagati, zapadna obala je bilia vsa v rokah Benetk. Trst je bii na poti popoline' obkolitve. Potrebno je bilo najti zunanje sile, ki bi bila zainteresirana ma temi, da prepreči osvojitev te skoraj edine proste luke ina severnem Jadranu. Trst je našel 'to silo v vojvodski družini, Habsburžanov, ki j'e že dvakrat dosegla, cesarsko čast, ki je bila gospodar Koroške, Štajerske, Kranjske,, dela Notranje Istre, ki je torej mejila s svojimi posestvi tudi na Tržaško ozemlje, še posebno od takrat,
0	9
Tudi letos bodo v Tednu' slovenske kulture
nastopile folklorne skupine
.Pred dnevi se je zaključil v vzhodnem delu BerHina .propagandni mladinski zbor, na katerem se je Zbralo okrag četrt milijona meniških deklet in fantov im ipreko 10.000 delegatov »z 38 držav. Vzhodnonemški organizatorji izjavljajo, ida je bilo to naj-v,ečje 'mladinsko (Zborovanje v zgodovini, a zapadni opazovalci trd'jo, da je toil ita .k om'inf or mistični mladinski festival iena najbolj' inavarmiilh manifestacij ‘sovjetskega vpliva na nemški zemlji. V pripravah za ta festival, ki. so iga komiinfor,misti imen,ovali tudi '»festiva;; irr'inu« im ki je trajal št «ritna jst dni so iporahiili preko pet milijonov fiuntov štenlingov. Ruševine tngov i'n ulile vzhodnega Berlina, so izamaskirailii 'z velikanskimi zastavami 'im ipiart.reti komlniforimistiičmiih vodij Več kot dve tr.etimi ulne, ki vežejo zapadni' del Berlina mied sehoj, so zaprli. Oboroženi ipOlicaji zaipad-ne cone ipa so čuvali ma vseh prehodih. da, ne bi mladina iz vzhodnega bloka zadla v zapadni sektor. Kljub temu policija te zapadnoga Berlina trdi, da je okrog 20.000 mladincev, a po drugih virih cello 60.000 prešlo to mejo že prvo nedeljo, ko se je pričel festival.
Poleg čotrt milijona nemške mlad.-ne, vse od' desetletnih otrok pa do 30 letnih mladeničev, 30 bili no is*
SVETOVNI UMSKI FESTIVA V BERLINO BOVISOVlETSKBGBIIŽlUlISVOBODIlEinOSlETO
festivalu tudi' delegati mladine iz drugih držav, meči inji mi maj,več Francozov in Italijanov. Italija in Francija predstavljata ipač v zapadni Evropi za Moskvo najvažnejše področje za ši-rjenje komimfarmovskiih Idej. Na u-vodirtilh svečanostih je govoril predsednik vzhodnonemške satelitske države Vilheem Pick. A ob zaključku predsednik vlade Oto Grotevol. Njuna govora so 'prenašale Vse radijske postaje sovjetskega bloka od Tirane do Pekinga. Da bi bila otvoritvena parada, ki je bila preračunana na .psihozo mas, čimbolj propagandno učinkovita, so ob tej priložnosti ina stadionu spustili iz kletk tisoč 'golobov, ki bi naj billi simboli komiinfioirmovske želje po miru. Moskva torej, ki zna odlično pripravljati oder in. kulise za svoje politične iiigre, tudi tokrat ni pozabila na star:! asfJLt Hitlerjeva propagande, ki je ,trdila, da je določeno vrsto ljudi vsaj za nekaj časa ««Ing učinkovita
Se tako plehka propaganda, samo če je ivstrajina i,n dovolj hrupna.
V Moskvi :se zelo dobro zavedajo, kakšen učinek ima ma nezrelo in z .nacionalizmom zastrupljeno nemško mladino prirej am j e takih zborovanj. Vse je bilo kot za časa Hitlerja: zastave, ropotanje- ‘bobnov, fanfare, strumno korakanje in vojaške koračnice. Hitler Jugend« ipa, se sedaj imenuje »Freie identiche Jugend« im nosi namesto rjavih isirajc — modre. Grabežljivega ■nemškega orla, ki je spremljal vsa hitlerjevska zborovanja so zamenjali z debelimi »pikasov.imi golobčkimi, in .rdeče zastave s kljukastim križem, so zamenjali is modro ibelimii. Kot nekoč Hitlerju, so sedaj tisoči nemških mladincev in, mladink podzavestno, pod vplivom hrupnih govorov, godb iin, pesmi,, mehanično vzklikali Stalinu-.
Ni torej nič čudnega, če objektivni opazovalci encgiaiuo ugotavljajo veliko sorodnost mad tem takaimano-jjanim »festivalom, miru« m Berlinu In
med velikanskimi zbori, ki jiih je uprizarjal Hitelr v Nusfenibergu pred prvo sv e, t vm o vojno, prodna jie začel svoje krvave pohode po Evropi.
-Ce .gremo za, kulise, ki so- jih postavili Nemci tem mladinskim prireditvam, v vzhodnem Berlinu, bomo ta.m našli spretne sovjetske režiserje, ki so bili pravi organizatorji tega festivala. Zanimivo je ,za,to da so ti uprizorili ta festival prav v času, ko sovjetska idlilplomaicija ponuja, vsaj na videz, .roko sprave Amgllijii In Ameriki. .Razni sovjetski Misti, ne samo tisti, 'ki izhajajo, v Moskvi v ruskem jeziku, .temveč tudi! ostali,, ki so namenjeni Zsipadu, mnogo pišejo o potrebi- mimnaga sqdellovanja med dvema sistemoma1: kapitalističnim iin, sovjetskim. Ves Stalinov propagandni aparat trobi 'isto pesem o potrebi miru in mirnega dogovora petih velesil o vse'.: zn.'letečih svetovnih vprašanj’h. Istočasna organizacija mladinskega f,e. čtivala pa z druge strani dokazuje, da
zasleduje sovjetska ipoilitika, klijiulb gornjim izjavam ter geslom, še vedno posebne cilje nn da .ima svoje načrte prav v tem centralnem delu Evrope. Plavolasi nemški »biurši«, tei so bili n,a tem, festivalu ispet tako bojeviti in navdiuSenii kot 'za ' Hitler jevih časov, so dem,ČniStr,irai; zlasti proti ponovni oborožitvi zapadite Nemčije.
Ta, z nacionalizmom zastrupljena ■nemška mladina, ki je hrupno kričala, da je iza mir 'liin proti oborožitvi, je pozabila, kalko so oboroženi vzhodnonemški vojaški oddelki, pozabila je na vojaške priprave Sovjetske zveze same, ter ina izzivanja mjeinilh satelitov olb, jugoslovanskih mejah. Ona je to pozabila iin je po direktivah sovjetskih .režiserjev v Berlinu grozila vsem .resnično miroljubnim ljudem, ki se ne strinjajo z limperjaliÄtiöno politiko Sovjetske zveze. Berlinski festival mladine jasno kaže žalostno Hitlerjevo ded iščino in- posledice šestletne sovjetske vzgoje mladine v vzhodni coni Nemčije, kjer z demagoški-mi govori, babini in fanfarami hujskajo nemško mladino proti vsemu, kar ne veruje v me zmotljivost Sta,itala. Za Nemce pa, ki jiih je slična vzgoja že enkrat pripeljala m,a rob prepada, je to skrajno nevarna politika, a za vse miroljubne ljuidi v svetu nova gno-ječa sovjetska gemonstracaja,
ko so se ji ipadvrglli devinski grofje. Na to silo se je torej obrnil Trst. In kljub Turih,skemu iz leta 1381, je ,že‘Uato kasneje pasted svoje najboljše Poslance iv Gradec, da bi vojvodi Leopoldu izročili pristopno listino, 3 katero se je Trst podvrgel Habsburžanom. Originalna listina se ni ohranila. Nifnaimo niti njenih prepisov. iNjein-o vsebino lahko spoznamo samo po odgovoru, ki ga je napisa,1 ma vojvodov ukaz, Leoipoildov notar, ko so v Gradcu sprejeli ponudbo Tržačanov. Oglejmo si 'ga, nekoliko pobttiže. Tržaško pristopno listino, ki je bila formulirana v Trstu 8. avgusta, so nesli v Gradec Adelmo Petazzi, Anton, sim inekega 'Domanika, im Nicola ide Picea. Spremljal p,a jih je Andrej ■Sfti«, sekovski župnik, ki. ga tudi dobimo mad podpisniki. 29. septembra p.a se v vojvodovi pisarni formulira vojvodska diploma, -s katero Leopold pristaja ina pristop Tržačanov k svoji movi državni tvorbi. Tržačanom obljubi Leapoilld, da bb branil mesto Trst iin njegovo ozemlje ter utrdbe, vse meščane iin ostale prebivalce, posamezne istvari im posestva, kjerkoli maj se nahajajo, proti vsaki o-setoi ta pravni osebi (s tem terminom -razumemo državo), ki bi si vsega tega hotela polastiti, kakor ima običaj im dolžnost delati z ostalimi svojimi .podložniki Toda dočim ima običaj dati ostala svoja posestva v fevd ali jih celo prodati, bo mesto .Trst z ozemljem izvzel iz takega položaja avojih posestev in obdržal kat stalno kronsko .posest im tako se bodo morali ravnati tudi, njegovi nasded-miki.
Vojvoda si pridržuje .pravico, da bo imamova! mestu kapitana, ki bo moral zvesto vladati, po določilih Tržaškega Statuita- im retormih tenjiig, tei jih je v preteklosti sestavila Tržaška občima. V ta namen bo imel kapitan staiino pri sebi 'dva sposobna vikarija, 'ki dobro poznata državne zakone, im toliko služinčadi, kolikor jo dovoljuje tržaški šitaibut. Kapitanu in njegovim ljudem bodo Tržačani dajali 4.000 malih liver letne plače.
O vseh pravdah im razsodbah se bo moral kapitan posvetovati s tržaSkim velikim svetom, ki se 'bo sestal najmanj dvakrat 'l-etmo. Razsodbe pa bo izrekel po določilih Tržaškega Statuta.
Polovica vseh damam ilh glob in kaizmi, ki ibodo izrečene i»a podlagi Tržaških 'statutov pride v vojvodovo,
•to je državno blagajno druga polovica ostane Tržaški občimi, da taodo 'lahko itneščapi' iz tega fonda izplačali kapitanu In njegovim ljudem 4.000 liver plačila.
Vojvoda ima tuldi pravico, do ne-teega dala carin im mitniin, 'ki se pobirajo ‘za izvoženo Iblaigo, razein v primeru, če je to blago Rivolsko vino, ki je apraščeno carine iim mitniine.
V	vojvodovo blagajno pride tudi (del parline za uvoženo blago im sicer za žito, so'1, vino, grozdje im take potrebščine. Razen v primeru, če jih uvažajo za potrebo mesta i'n teritorija. Vse kair prihaja v Trst 'za po- • trab o mesta in okoli ice mora biti na -vsak način carine prosto.
Mesto, občima iin prebivalci so dolžni izvoliti Mestni svet m uradnike . po določbah Statuta in po mestnih običajih.
Tržačani im njihovi potomci so dolžni vojvodi Leopoldu im njegovim naslednikom vsako licito ma dan sv. Justa sto brent najboljšega Rivolskega vilna.
V	kolikor bodo hoteli Tržačani na svoj .račun čuvati .iin braniti grad Makovo in druge utrdbe lima kapitan pravico zahtevati prisege zvestobe, tako v imenu zadnjega vojvode kot v 'imenu njegovih naslednikov.
Tržačani nimajo pravice povečati dajatev svojih podložnikov, niti m,a zahtevo vojvode ali njegovih predstavnikov.
To so pogoji, ki se jih vojvoda Leopold in tržaški predstavniki postavili iza 'pristop Trsta k Avstrijski vojvodini. 'Iz teh pogojev lahko razberemo:
(se nadaljuje)
V	Ljubljani in Zagrebu
tiskajo zbornik Jstra in Slovensko Primorje*
V	kratkem bo iizšett zbornik »Istra iin. Slovensko iFr.imorjei« v slovenščini ta hrvaščini. Tiskajo ga v Ljubljani in Zagrebu. Ta zbornik govori o življenju iin delu našega ljudstva, in .naselitve do danes. Knjiga je razdeljena v tri deile. V prvem prikazuje razen zemljepismih prilik tuldi gospodarske, kulturne razmere in pridobitve ter daje .prevez zgodovinskih dogodkov v teh krajih od 7. do 20. stoletja.
P.rvi del knjige so pisali naši znanstveniki in ,strokovnjaki]', ki to gradivo najbolje poznajo, mad 'njimi vse-učiiiliški profesorji Melik, Riagliič, Markovič, Kos, Zwitter, Grafewhauer, Roj-nič, Čermelj im drugi.
Drugi dal knji.ge odkriva obdobje inarodinooisvabiodiillme1 borbe v Istri in .Slovenskem Primorju. Ta dal je sestavilo več desetin sodelavcev, udeležencev in orgainlizatorjev narodnoosvobodilne borbe; uredila, dopolnila in, dokumentirala z gradivom iz zgodovinskih .institutov, muzejev in drug h ustanov sta ga profesorja Vinko Antič iin dr. Juvančič.
Tretji dčil tertjtge obsega povojni diplomatski bolj do priključitve večine Istre in Slovenskega Primorja k Jugoslaviji, dalje graditev ljudske oblasti in gospoda,rsko-druižbeno življenje od leta 1945 ido 1950. ter razvoj cone B v STO. Pri tem delu knjige so sodelovali književniki France Bevk, dr. Stanko Peterim in Juraj Krčenj ak.
Knjiga bo imala 700 do 800 strani velKkciga formata in jo tiskajo na (lepem papirju. Tako -bo lahko trajen dokument o narodni zavesti in revo-luizion amasti našega ljudstva v Istri ■iin Slovenskem Primorju, dalje o njegovi vztrajnosti, (in neupogljivi borbi ,za osvoboditev izpod zasužnjeval,cev, o njegovih junaštvih med NOB in njegovem pomembnem prispevku h graditvi socializma. Vsi trije deli 'knjigi bodo ilustrirani z raznimi umetniškimi slikami, fotografij ami in majipo-manahnejšlrp driementi. To dri o ie posvečeno desetletnici naše ljudske r«, KOlucije,	,
STRAN J|
n-prrfrp- j
fSTRSK! TEDMfC
PETEK 24. avgusta 1951
in kleti pred trgatvijo
,Se idolbélr mesec dini nas Joči: od trgatve: Sikoiraj je že čas, da začnemo misliiti, kato bomo očistili scade, vse kletarsko, orodje, ter pobelili'ta razkužili Met. Doforo 'vemo, da je tudi od. čistoče soldov, oroidja in snage ikleti, odvisna dobra pijača.
Vino trna lastnost, da se navzame vonja in Okusa od1 vselh svari, scatenimi pride v dotiko, zato nam smor.a (biti ta lastnost v isipoanimu pri vsem kJetarjeiiju.
Ker pride pijača najbolj tesno iin za najdalj časa v dotifco prav s soldom, (kamor jo shranimo, ja jasno, da ne sme imeti scjd nobenega lastnega ali privzetega vanj a, niti ckusal Pa n,e samo vanj- ife okus, tudi barvo potegne pijača »ase. Zato moruno tudi vsa morebitna 'barvita odstraniti iz sodov, predem natočimo vanjo pijačo. 'Vse ‘umivanje, iizlkubavamijé in' liuže-irtje sodov ima torej ein in isti cilj: odstraniti sodom vsak vonj, okus in
barvilo!
Kako to dosežemo? Će smio sod, ki ga želimo pripraviti Seile pred nedavnim izprazniti in če namer aiv,amò natočiti vanj pijačo, Ikaiknäna; je bila prej. v sadu, ini véliiko diete. Natočimo vanj čiste hladine vode približno za eno desetino mijegwe vsebine, stresemo vanj Se nekoliko drobnih kamenčkov, začepimo veho in začnemo sod počasi in previdno valjati ira postavljati izmenoma izdaj na eno; zdaj na drugo dno. Cez čas izločimo vodo
in. 'napijemo v sed sveže. Ta postopek pom avli jamo. toliko časa, da je venda, ki jo iz solda tolijeimo, popolnoma čista,, brez vsakega vonja iin. okusa, O tern se prepričamo na ta mačim, da 'natočimo v čaSo. vodo, s katero smo. ■nazadhje sod izplabniti: in jo vzamemo ■v usta. Oa' lima sod Vanj ali 'okus, ali če; ni docela, čist, moramo že nadalje: izpirati.
Ce pa. je bill sod dalj časa prazen, posebno, če smo g.a med tem časom večkrat zažvepfali, ne zadostuje ' izpiranje z mrzilo vodo, kajti ostanki žveplenih par so se'zajedli ar les in jiiih mrzla voda me more odstrainiti, pač pa bi jih, iztožit mq&t ira pijača bi dolbli,la iniepriijeteini okus. Zato moramo tak sold. izpirali z vročo vojdo, kateri .primešamp nekaj sode ali pa kakega drugega lužilnega sredstva, (n. pr. kuhinjske soli, ali montan iin); Vodo moramo vliti v sod vrelo ter veiho dobro zabiti, nato pa sod, dobrg kotrljati sem iin. tja: Ker sili v sodu inastajaijoča para pri vseh razpokah ira luknjicah navzven., je pri takem; parjenju najboljša prilika;, da zadelamo razpoke med dogami s koruznim ali. kakim, dragimi ličjem. Ce pa -ima sod prevelike razpoke, se para |v njem1 me tvori ter ga je trieba dati v popravilo to potem; ponovno zaparite
Važino je, tudi to, da je treba voido izpustiti liz soda1,- dokler je še vroča, kajti sic,er ostane ipair,Jeraje brez u-čilnika.
sodih, ki puščajo.
■Nadalje je treiba akrtano očistiti, to je ipo potrebi, s krtačo ira sodnato vodo oribati, nato pa z mrzlo vpdo izr prati .Erozldni mita, stiskani kos ih vso posodo., s katero pride mošt v' doriko. ifCajti inè samb Sdii, marveč tildi raeiariažinia' alii’ icelb' ölesniva stii-siéailhtóa, .mrn ali ipošada Kami" iajfrko ■pokvari pijačo — in' to r.epcpravlji-vo! V tem oziru ne moramo biti nikdar dovoli inataintmii iin. Skrbni, kajti vsaka malomarnost se hudo maščuje. Obroče pri stiskalnem košu .iin vse železne delile pri mlinih sveže preja-kirajmo z llaikom, ki ne sme imeti Vonja, in kil iga, ime ' moremo.'na moban način odstraniti, Ce takega laka ne dobiimo, jè bolje, da samo odrgnemo ir jo iin namažemo .železne dele z jedilnim oljem.
soda rdečega vina za belo vino
Ce nameravamo sod od rdečega vina porabiti za bedo vino, ,ga moramo . toniko s krpo iin; sodo izpirati, dokler ne Izgine iiz- vode; ki jo izlijemo, poslednja' sled rdečila. Enako z vrelo- vodo vsaj trikrat do petkrat izpariti, če nameravamo sod, v katerem je PSI dosedaj1 sadjevec, uporabiti za vino. 'Poudarjam ponovno, da je treba pri vsakem izpiranju izpustiti vodo, iz soda še vročo.
,-A'ko sod ni bill dodobra pomit, ko je: ibi 1,iztočen, seveda dosedaj^opsaino izpiranje z vodo ine .zadostuje. V takih ipirlimieir.ih .je tirietoa vratca, oziroma Idlno, izvzeti ter notranjost soda, dobro. odrgniti is krtačo, .katero namakamo v vroči scrinati raztopini. Seile nato sod lahko zapremo, izparimo in z mrzlo vodo izperemo.
..Ako je .sad plesniv, kar spoznamo žg ipo ptesnobnem vonju, ik,i zaudarja Iz soda, je; treba predvsem, ugotoviti, kako globoko, je piespoba. že prodrla. V vsakem primeru plesnivoisiti je brezpogojno, Ida sodu izvzamemo, dino. Nato ugotovimo, kakšne barve je ipleaniivost. Ce so v notranjosti soda ■te tu ipà tam manjše paVršilne plesni, ki je bele barve, zadostuje navadno, da sod s trdo suho krtačo na teh mestih toliko časa drgnemo, da- ples-noba dorella tosine. Nato ves sod oribamo, še s hladno vodo,- vstavimo dno, izparimo 'tolikokrat, da vonj po plesnobi docela togtófe' ter končno z mrzlo vodio, izplaknemo. Ce pa je 'Ptesraoiba postana' že sive ali zelenkaste barve, je to znak, da se je vjedlla že tako 'globoko v des, da je s krtačo ■ne moremo več odstraniti;, marveč le z, obližem ali s strugalom. Ce pa so ■plesniva mesta postala že rumenkasta,, je plesa oba prerasla »e» le globoko, d,a jo je sploh «nemo®oče , odst,ranit;!, iti tak,, sod za pijačo sploh ni več uporaben.
Tudi sod, v katerem smo imeli kis,-, za vino ni več uporaben. Iz previdnosti poraibimo tuidii sode, ki so bili plesnivi im smo jih ozdravili, rajši za* sadjevec kot za vinski mošt, iter je pač pri- sadjevcu škoda manjša, ako je sod vendarle ohranil mekaij' plesnivega vonja..	,
Nove sode, oziroma sode; katerim smo vstav,iiti novo 'dno ali doge, je treba pred uporabo iztožiti, to je
izHuižiiti' iz Itesa' tarife, ki sicer povzroča, da pijača počrni:
Izlužujemo lahko s sodra ato vrelo voido toliko časa, da pošjprae voda, kj jo moramo Se vročo, .iiztaikati Opapol-' nama čista- brez vonja iin okusa.
Nato sod 7. mrzlo vodo nekajkrat izplak nemo in 'uporabimo prvič, če je ,le mogoče', za sadjevec. V mrzilo vodo izlužujemo tako, da nalijemo v sòd do vrha čist© vode;'pustimo dva dpi, nato pa iizttijemo to vodo in na-(Pölintimio sod s 'svežo. Tako postopoma' '14 dinii, po ipotrelbi pa še dalj, dokler pač voda: mi poipoMioma čista.
Pravočasno je tir-eba poskrbeti za dovoljno število veh, zamaškov in čepov, namazati obroče' iz miiraijem in lakom, 'peto .vijaka v sodovih v,rateiti pa s parafinom. Pri roki, moramo .■imeti tudi ,nekaj cementa ali kake; dobre zmesi, Ida zadelamo razpoke pri
GLIVICE IN PLESNI V MLEKARSTVU
V imldku, ipresnem masHiu in siru u-spevajo najrazličnejša malia, nevidna žilva bitja, tako imenovani mikroor-Igaraiizmi; ki povzročajo razne feprer memibe; deloma so koristni, deloma pa kvarijo mleko in mlečine izdelke.;
Koristni mikrorganiižmii so mileSncv kislinske ira jogurtove gffiviice, ško-dljive pa črevesne in razne bolezenske bakterije (bacil tifusa im, jetika, vnetja vimena), 'ki pridejo z mlekom neposredno (iz vodo, posodo, itd:). Škodljive bo tradii maslenokisliinske in gnilobne glivice:
MleÈnakiisUinsike gltiviiee pretvarijo mlečni 'isiladkor' v ’ihlečno kikino", ki povzroča, da se mleko skisa, obenem pa mleko lira; mlečne liadSkef konzervira. Mlečn,»kislinske, igSliViice ugodno rapiliwajo m organizem iin, uničujajd gnilobne bakterije. .Razvijejo se najugodneje piri .toploti 20 do 25 OC. Njihov razvoj prepreči mraz; uničujemo jih pa s kuhanjem. Pri življenju" ipa .ostanejo njih trosi, ki se začnejo množiti, čim pridejo v ugodne prilike. <Tudi kuhano mleko sei skisa).
Ciste mltelčnoktelinske glivice goje v laboratorijih. >R aizipoš ; liljia-j o ' jih v mlekarne, ikjieir; jiiih rajbijo za priipraviljar n'ie'.okisovalca. Tega dodaju mleku,»da /dobe okusno ikiislp mleko. V glavnem pa okisajo z njim smetano za pirajiein.je in mleko za priipravljenje nekaterih vrst sira.
Posebna vrsta mteSmokiislimskiih gli-viic so jongötovei ©llivice. Z njimi za-(kisamo imilelko, da dobiimo odličeln jo-|g‘Uirt, ki; se zlasti v poletju dobro prileže. Največ jugurta pripravljajo v Bolgariji.
liha luna
Tiha luna jasno sije, dnh moj misli na svoj dom. Srce zanjga strastno bije, Bog zna kdaj ga videl bom? Vmes so hribi in doline, vmes šumenje bistrih rek; daleč, daleč so ravnine, daleč Save je iztek.
Srečna zemlja mi domača, drag mi zmir’Je tvoj spomin; k tebi srce se obrača sred težavnih bolečin.
Sred radostnega veselja, ko se luna mi blišči, biti mi je srčna želja v krilu tvojem slednje dni.
Ljubici pod oknom
Sladko spavaj ljubica!
SVetlb zvezdice migljajo, rahlo vodice šamljajo, vsa narava tiho spava, bledo gleda lunica,
Spavaj, spavaj,
mir te obdava j, sladko spavaj ljubica!
Sladko' sanjaj, ljubica!
Sanjaj od ljubezni sreče, da se. nama né odreče
da krasnejše in milejše
nama vedno bo svetila!
Sanjaj, spavaj,
mir te obdavaj, sladko sanjaj ljubica!
Log na log se skriva
I-òg za log se sKiVa Sadja dalje piava, duša ljubezniva, bodi stokrat zdrava! .
Donava ’ mogočna dp ladjo mojo, meje srce vroče pa ljubezen syojo.
In mogočna reka nikdar ne Usahne, pa ijubèzen moia nikar nè oßial ne.
ölivtae kvasovke pretvarjajo mlačni .slaidkoir v alkohol. Važna produkta teh glivte sta ikafir to kumis. Kefir je osvležujioiča,! peneča se uilkghoiln.a pijača, pripriaviljfea ie kravjega mleka z ig.Bvilc.ami kvasovkami. Kefir vsebuje; poli db trAčetrt odstotka alkohola.
Kumis je'kefirju podobna pijača iz kabiiljevoga mleka. Vsebuje 2 diO 3 “/o ailkohola.
' Mlečaa iplesein, tvori na stari sme,tarai in kisleim, sinu ibslkasto mehko prevleko.. Ta plesen v mlekarstvu ni za-žcCcraa.
Na sirih se1 razvija čopičasta plesen, iki tvori: zelenikasto prevleko. Pte-isnliVe' sire umijeimo v 'slani vodi in skrbimo za skrajno Snago v mlekarni.
Pdleg teih je v imilekarstvu znianih še vat drragiiih plesni. Minase1 se razvijejo sanno v nekaterih krajih.-, Te plesni imajo vaižno, hraloiSO pr,i pripravi raz-niih ipieaniivto sirov (tirolsiki plesnivi sir, gorgonzola, dti.).
FaZIRlULTOJIRA >n SDP0IRT
Jnps!o?ani net m j bovini padalci
sveta
na
RAZPIS
Razpisujemo mesto višjega bibliotekarja za Studijsko knjižnico ter arhiv (Zbirni center) v Portorožu. Pogoji so naslednji: kandidat naj bo ab-solvirani romanist in naj ima primerno bibliotekarsko prakso. Prošnjo je vložiti pri Svetu za kulturo in prosveto, OLO, Koper. Jug. cona STO.
Svet za kulturo in prosveto (Beltram Živa)
V času «ri 1,6. do 20. avgusta je bilo n,a Bledu I. svetovno prvenstvo v. športnem padalstvu katerega sp se u-deležiiii zastopniki vseh držav, v katerih je padalstvo imočno razvito.
Borba za prva mesta se je že po prvih iskokih razvila med itali) araskiriui, angleškimi, fr.ainiCoSkimi in jugoslovanskimi! padal«, ki so pokazali, da najbolje obvladajo tehniko in so najbolj dreni pri izvedbah še tako nevarnih .skokov.
Vse jie kazalo, da bo odnesel naslov svetovnega prvaka Italijan 'Milani Enrico, zmagovale v skpku v grog. Ostale discipline sq iprliinešle- pa .nekaj presenečenj. Napredovali so -namreč Francozi. in Jugoslovani, ki so v končnem plasmanu .zasedli vsa . pr.va mesta.
Najv.ečje Občudovanje iin odobravanje pa; so žeiLi jugoslovanski padalci, k<i so. v skokih z -zadržanjem odpirali svoja padala še-Ie 200 metrov nad zemljo, medtem ko so visi ostali to de-.l^B na 500 m. Sam g. Rohert Cair-
tler, predsednik mednarodne letalske komisije je izjavil, da občuduje jugoslovanske tekmovalce, ker so mied vsemi .pokazali riajvečjo pripravljenost .in drznost.
Tudi italijanski šovinistični tisk je moral priznati visoko kvaliteto jugo-
slovanskih padalcev iin se pohvalno izraziti o organizatorjih tega prvega svetovnega prvenstva, ker so s svojim organizacijskim delam presagli vsa pričakovanja.
Maršal Tito je ob koncu prvenstva povaibiil udeležence na banket, kjer. se je z vsemi porazgoivoirill.
Naslov I. svetovnega, prvaka je zasluženo osvojil' Francoz -Pierre Lard, drugi je Ibiil Jugoslovan Voj» Vukčevič tretji pa Švicar Hans Waiti.
S POSLEDNJO ZMAGO SE JE APOLLONIO POSLOVIL OD MLADINCEV
NAGRADNA KRIŽANKA
,32
37
43
49
•55
-60
64
66
44
33
40
50
28
45

56
46
51
61
20
41
57
e*™
ssss
a
16
38
62
67
,34
25
17
29
47
21
52
42
65
18
39
63
22
30
35
10
11
27 J
Ü
36
53
31
12
54
Apoltando je med inašfeti mltadiimi kolesarji nedvomno najboljši. Na vseh dirkah, ki se jih je udeležil, Be je uvrstil vedno meid prve, a največrat na prvo mesto. Po odličnih uspehlilh na cestnem 'kolesarskem prvenstvu FLRJ in ra,a dirki okrog Istre C v obeh je bili drugi) je- žel še nešteto drugih uspehov. Te pa je' zaltaljučil v .n.ed'élijo v zadnji dirki, ki se jo je udeležil kot mladinec, (in pred domačo publiko v Kopru.
Prihodnji mesec bo namreč Apollonio pnešel v kategorijo članov in bo že v dirki okrog Hrvatske im, Slovenije imel .piriiHiko kosati se z najboljšimi tujimi amaterji.
Sama dirka v nedeljo ni prinesla nobenih preseftfeženj. N,a čelu vedno tisti, ki prevladujejo skozi celo leto in po vseh cestah. Vsak otrok pri nas pozna Apoilloniija, Tamara in Brajnika, ker so oni bili viedho na prvih mestih v vseh -kolesarskih dirkah. V nedeljo se je to ponovilo z razliko; da se je mied privo trojico tokrat prebi! mladi Dagri iz Izole, ki je pred ciljam prehitel Brajnika im, se tako zrinil na tretje mesto.
Sicer se Je že ob začetku videlo, da nihče ne too mogeil ogrožati zmage favoritov. in to tudi Tržačani ne, č-eprav veljajo za dobre kolesarje. Po prvih desetih ki lom,etrih sita se od skupine ločila Apollonio in Tamaro , An» vozila preko 30 tam z majhno razdaljo pred ostalimi. .Se-ile 'ko sta drugič vozila skozi Koper, 'sta hitreje večala razdaljo, ki ju je ločila od ostalih. V Strun janu j.e vse kazalo, da bo Tamaro uspel pobegniti, ker je' doseige-1 žie precej prednosti nad Apolloraijem, a
VODORAVNO: 1 poljski; narodni ples, 8 športno glasilo, 13 spraskan, 14 odločilni boj,. 15 oibjava, lepak, 16 število, 18 sekal, klal, zdravili, 19 vežba, 20 .posoda, 22 starorimski državnik, znan kot izvrsten govornik (fonetično), ,23 žensko ime, 24 spleteni pramen, 25 vzklik, 27 slovenski skladatelj, 28 Vrsta . apnenic a, 29 skandinavsko moško ime, 31 predlog, 33 s primljen kos gmote, 34 podredni vez-«rik, ,35 konica celine, 37 italijanski operni skladatelj, 38 upravna enota '(fcrlatiica), 39 morska ptica, 40 nikalnica, 41 draga tekočina, 42 dal ženske noše, 43 predlog, 45 pritok Drave, 47 Srd, 49 deli orgel, 51 veznik, 52 gospodinjska potrebščina, ,53 kazalni zaimek, 55 .zémeljski nasip, 57 travnik, 59’ žiiviiio; 60 svetila, 62 grška črka, 6.3 moško ime, 64 vzorci, 65 vrsta pesmi, 66 preprosto avtomatične) gllaEibiilo, 67 .gorovje v Aziji.
1
NAVPIČNO: 1 vrSta plavanja, 2 ■moško ime, 3 celina, 4 vrsta jedi, 5 intidleižina žražetlika, 6 -v avtu, 7 igrišče, bobifaiffca, 8 vrh gora v tüjeirn jeziku, 9. vaš na: Dolenjskem; pri Kočevju, 10 palj'e pri .Duibrcitraikiu, 11 odličen, izreden. 12 fižkralturina .panoga', 16 ceste. 17 kaža,lihi zaimek, 20 športna skupina, zveza, 21 nepoškodovano, 24 umetnine, 26 vzklik, 28 število, 29 čutni organ, 30 preiprosto orožje, 32 prevažno sredstvo, 33 gora v Jullijških Alpah, 34 vezni:«, 36 del solbe, 38 ži-vajskit. glas, 39 madžarsko moško ime,. 41 računski znak, 42 povrtnina, 44 desetka, 46 nada, 47 skupina ptic, 48 papiga, 50 športna igra, 52 gora na Češkoslovaškem, 53 star denar, 54 kapnem, 56 načrt, 58 kvartaški izraz, 59 toaletna potrebščina, 61 okrajšano žensko ime, 63 poljska cvetlica, 65 znak za kemično ipinv.iino.
REŠITEV KRIŽANKE I,Z 31. ŠTEV.
V o d r a v m o : 1. Gorica; 2. kobi-llica; .14. tosotero; 16. daviti; 12. kopača; 2,0. saijeve; 22. eh; 24. fce-nuba; 26. način; 27. rte; 29. tavati; 31. kalo; 32. imiun; 34. Tasitto; 36. Ner; 37. pedal; ■38. uničiti; 41. on; 43. Arijec; 44. darovi; 46. taijitev; 48. nepazen; 50. a-inanas; 52. te; 55. okeipam; 57. Iddan; 59. Ida; 61. anallin; 63. Visi; 64. kosi; 65. omotano; 66. Al.
Navpično: 2. ob; 3. Rok; 4. Ilok; 5. ceipet; 6. Ararat; 8. od; 9. bas; '10. Hvara, 1,1. Lijak, 12. Itačan, 13. .civilen, 15. očuvan, 17. peripatetik; 49. Atosild; 21. enormen-; 23. himera; '25. Atičain,; 28. audija, 30. Ilirec; 33. inaijind; 35. otoipal; 38. letaka, 40. Ivanovo; 43. ceneno; 45. iziti; 47. vapim; 49. 5me;sa; 51. salo; 54. Edo; 56. mit; '58. Nil; 60. as; 62. na.
sezoni
Lahka aileiika
Železničar — STO 61:61
Edem najvaižn-ejših atletskih dvobojev iletošinje sezone je bil prav gotovo lOinli, ki jie bili: v nedeljo v Kopru meid našo iriepre-zentanzo im lahkoatletskim klubom Železničarjem.iz Beograda, ki ima v svoji sredi najboljše srbske ilahkoatlebe.
Oe smo pred, srečanjieim. dvomili v moč naše (reprezentance, smo se po njem prepričali, da se lahko naši lah-koatäeili kosajo tudi z najboljšimi atleti jugoslovanskih republik.
Tekme so bilie same na sebi zello zanimive in napete do skrajnosti. Ugajale so predvsem tekme- n,a 400 metrov, 1500 metrov, ,100 metrov ira v troskoku, ker so se vse odločite komaj v zadnjih metrih oziroma, skokih.
V 12 disciplinah so bile zmage porazdeljene takole: v 1.10 m čez ovire skoku v višimo, 400 m, '5000 m, v metu kopja, 100 m ira v štafeti 4 X 100 m so zmagali naši Jiahkoa-tleiti, medtem ko so zmagali v metu krogle, skoku v daljino, metu diska, teku na 1500 m in v troskoku atlati beograjskega železničarja.
Zanimivi, dvoboj se je končal z izenačenim rezultatom 61 : 61.
v Sečovljah je odrasta,1	tako da ga je
slednji z lahkoto dohitel. Med tem časom se je položaj razjasnil tudi med ostalimi. Brajlnik in Daigri sta vozila skupaj štiri' minute za prvima. Za njimi so z večjimi ali manjšimi presledki vozili «mladi Petronio, Košuta, Perone, V.ižfetta in vsi. ostali.
Ta vrstni red je ostai do konca.. Na cilju je Aipotloniju uspelo . premagati Tamara za pičlo razliko 'kakih dvajsetih centimetrov in tako zasesti prvo mesto. Na tretje mesto kot smo že omeniili, se je uvrstili Dagri, na četrto Brajnik, nato pa Petronio, Košuta, Perone, Vižintin in vsi ostali.
Po tej tetami je tehnična komisij? določila Aipollloinija, Tamara, Dagrtja in Brajnika, da zastopajo S$D P.rble-ber na nedeljskih dirkah, ki bodo na Reki, medtem ko pojdejo člani Kuret, Luglio, Seiner, Gardos in Lonizarič v Ljubljano, kjer bodo v. soboto in ne-delljo sodelovali na kriterijskih dirkah.	•	i
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
Največja presenečenja v povratnem delu jugoslovanskega nogometnega prvenstva predstavljajo zapovrstni slabi uapeihi skoro vseh vodečih moštev. V naddlijiskeim tretjem koilu smo zabeležili že tretji -zaporedni poraz znanega Partizana, :kii je moral kloniti pred skromnim Borcem in se tako odreči vsaki nudi za zmago. Nič boljši, a manj katastrofalni, so bili rezultati Hajduka iin Rdeče zvezde. Oba sta- se namreč morala zadovoljiti z eno točko v igri proti 'Saraj-evu in BSK. Edini 'ki riiepo,ražen koraka proti končni zfna-gi, je zagrebški Dinamo, tei je tuđi v nedeljo, čeprav .težko, vendarle premagali moštvo Lokomotive. Ostali rezultati so bili:
Napredak — BSK 2 : 1 (2 ; 1); Mačva — Spartak 0 ; 0.
Po XIV. .kiolu je lestvica takale: Dinamo 26 točk, Hajduk 21, Rdeča zvezda 19, Partizan 16, Borac in Sarajevo 13, Lokomotiva 12, Mačva, BSK, Spartak in, Vojvodina 11, Napredak 4.
V drugi ligi sta v nedelljo oba slovenska predstavnika izgubila in sicer Odred proti Budučnosti -z 3 : 2 in Rudar proti Metalcu z 3 : 0.
Odred je na enajstem, Rudor pa raa. štirinajstem mestu.
OBJAVA
ŠKABAR .RUDI, roj, 11. VII. 1924" v Lokev ;52 'okraj Sežana, je izgubil osebno izkaznico v Ankaranu št. izkaznice 5466271341 od dne 10. VIII— 13. VIII. 1,951.
Najditelja se naproša, da jo vrne na naslov Gradis Ankaran. V obratnem primeru jo proglaša za neveljavno.
Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru. ■— Odgovorni urednik Srečko Vilhar. — Tiskala tiskarna »Jadran v Kopru
			 			
Kosmač
Če se ne motim, so prirodoslovci razdelili pri-rodoslovje v tri skupine: v človeštvo,, živalstvo in rastlinstvo. Živalstvu so odmerili sredino —i in ker pravi pregovor, da je sredmija pot najboljša pot, so živali na najboljši poti. telo imajo in kakor vse kaže tudi um in prosto voljo. Duše nimajo; če bi imele dušo, bi ne bile živali. In nemara je vse njihovo življenje prav zaradi tega tako smoireno in naravno, ker jim nihče ne utepa v glavo katekizma ničevosti in vzvišenosti duhovnosti. Velike žro male, to je pri njih naravna postava. To se dogaja tudi pri človeštvu — in sicer s postavo, ki to z božje kakor človeške sodnije izrecno prepoveduje,
O živalih ne vem: prida. Kmet sem in poznam samo tiste, s katerimi sem se seznanil v domačem hlevu, na polju in v gozdu. Vse te živali smo pri nas po nekem tihem sporazumu, ki je prehajal od rodu do rodu, delili v pet skupin: v koristne, nad-Iežinie, škodljive, strupene in indiferentne. K prvi skupini SO' spadale predvsem krave, prašiči in kure. S konji, voli in biki smo imeli malo opravka; naša kmetija je bila .majhna in teh nismo redili. V skupini nadležnih, živali so bile misi, podgane, muhe, pajki, indlji, bolhe in kuhinjski ščurki. Vsa ta plemena so 'bivala v naši hiši od pamtiveka — in nikdar se nismo zaradi, njih čez mero razburjali. Po ustnem izročilu pa se je do današnjih dni ohranila navada, da smo tem živalim nastavljali pasti, medico, tobak, sirup, različne moriine in uspavalne praške ter podobna sredstva, ki so ovirala njih prenaglo množitev — izrecno pa jim strehe nismo nikdar odrekli. V to skupino so sicer spadale tudi uši in stenice, toda do teh dveh plemen nismo poznali strpnosti: uši smo imeli med' vojno in smo jih preganjali z
lugom in lisjakovo vodo; stenice pa so imele svojo ijiidovkido v postelji starega očeta — po očetovi smrti smo tisto posteljo zažgali. Škodljive živali so živele v prošti naravi: zajcem smo nastavljali za-drgalice, ker šo glodali lubje mladih drevesc, lisice smo preganjali zaradi kurje tatvine, jazbecu smo ponoči kuriti stare cape rta vratovih njiv, da bi ga nagnali iz koruze. Sirupene živali so bile vse kače razen slepiča. Indiferentne pa ptiči, metulji, čmrlji,, sršeni, netopirji, žabe itd. Za te živali se nismo veliko brigali. Uporabljali srno jih v vsakdanjem pogovoru, ne da bi mislili nanje: živi ko ptič, leta ko metulj, brenči ko čmrlj, gleda ko sršeni,, pije ko žaba itd; Poznali smo tudi- ribe, toda rib ponavadi nismo prištevati k živalim, ampak k ribam.
Tudi gosenica jè žival. Kdaj sem jo prvič videl ne vem. Kolikor se spominjam, poznam tri vrsle gosenic: dlaScöve, svefločrne 'in sveilorjave barve,, ki so se takoj zvile v spiralo, če sem se jih dotaknil s travnato bilko; gole, zelene, ki so se mi zdele kaj nemarne in tdke. ki so imele nia vsakem vretencu Šosmato bradavico. Poslednje so se mi zdele najbolj zanimive in smešne: spominjale so me tete, ki je imela po bradi prav take bradavice. Gosenice so bile škodljive: mama se je pritoževala, da so ji obžrte kapus, oče je spomladi stokal okrog sadnega drevja. V'šoli so me poučili še o tem: iz vsake gosenice se izleže metulj. In sklepam, da je imela učiteljica, ki nam je to razlagala, vsekakor »odlično« v pedagogiki, ker je ob lej priliki pòvedala ludi lep in koristen nauk:
»Poglejte, otročički moji, kakor je v navidez grdi goseniici skrit lep metulj, tako'je tudi v grdem človeku skrito dobro srce. Metuljčki so vendar krasni, kajne, otročički?« je rekla in plosknila z rokami
3 tem/smo se vsi strinjali. »Seveda, seveda!« smo se drli. »Vsi metulji so krasni, samo vešče ne!«
To je bilo vse, kar sem takrat vedel o gosenicah. Kasneje pa se je moje življenje tako zasuk-
nilo, da sem se z gosenico pobližje spoznal.
Meseca aprila leta 1930. so me pripeljali iz koprske kaznilnice v rimsko ječo Regina eoe li. Tridnevna vožmija brez kruha, vode, spanja in cigaret, me je precej oslabila; za navrh pa so mi še roke omrtvele: prsti so mi zatekli in pomodreli, in ko so me »izpregli«, se je na zapestju desnice pokazala prečna lisa podplate krvi. Več dni nisem mogel cibati s prsti Vse stvari sem prijemal z dlanmi, kruh pa sem drobil s koleni, ki so bila za ta posel dovolj : ostra in koščena.
Vendar pa me vse to ni oviralo, da si ne bi ogledaf svojega novega bivališča. Jetniku je sprememba celice kakor svobodnemu človeku potovanje v tujino» Vse mu je novo: okno, pod, polica, postelja in preden prešteje vse luknje v mreži ih razreši vse napise, ki so jih njegovi predniki z žeblji, iglami in nohti uklesali v steno in okenski okvir, mine teden dni. •
Rimska celica je bila v primeri s koprsko prava omara: Iri metre dolga, dva široka in dva in pol visoka. Njena notranjost na prvi pogled ni bila zanimiva; na polici, kjer je bilia prstena majolika za vodo, so bili. trije verzi napisani s črnilom in vsak z drugo pisavo:
Tam za goro zvezda sveti...
Aj, kak’ jasno se blešči...
FIGO PA NE BLIŠČI-----------.
Na straniera pokrov je nekdo napisal s širokimi črkami:	, ;	; ■ ;	■	|
Kaj pa nam morejo??? . ?
Nič, niiič, NIIIIČ iroam ne morejo!!!!
i
Stene so bile sveže prebeljene, vendar pa so se skozi belilo poznale velike črke napisov W. LA
LIBERTA in W LE DONNE - ŽIVIJO!!! ter obris, ki naj bi predstavljal golo, razkoračeno prsato žensko. V tistem trenutku se je čez obris plazila počasna stenica.
Opustil sem podrobno ogledovanje in sem stopil k oknu. Okno je bilo precej veliko, zakrižano, zamrežene in na zunanji strani pregrajeno z neke vrste stopnicami iz motnega stekla, tako 'da sem videl samo ozke pasove neba. Če sem se dvignil na prste in zvil glavo in pogled kar se je dalo na levo, sem ujel vrh Gianicola in kos Garibaldijevega spomenika. To je bila vsa širna pokrajina.
Pod oknom je rasel divji kostanj. Moral je biti precej debel, star in visok, da so njegove veje segale do drugega nadstropja. Mimo mojega okma je štrlela kraika_ mladika. Na njej je bilo štirinajst že izvaljenih lističev, štirje pa so biti še zabubljeni v temno'rjavih, smolnatih popkih. Čez dva dni so se tudi ti nasrkati življenjskega soka iri razgnali lem-norjavi obod, kakor piščjeta lupino, in se razpihnili. Bili so majhni, svetlozeleni, podobni čašicam ali pa napol odprtim otroškim ročicam. Vsako jutro je bilo v nijih par rosnih biserov. Ob vzhodu je v vsakem biseru zagorelo majhno sonce. Prvega maja sem te bisere prešiel — naštel sem jih sedem in petdeset. V dobri uri jih je sonce vsrknilo.
Lističi so rasli z nerverjetno naglico. Vsako jutro so bili širši in temnejši. Opazoval sem jih dan za dnem in poznal sem vsakega posebej. Če bi jih potrgali in mi jih postavili na posteljo, bi natančno povedal, v kakšni zaporednosti so bili postavljeni na mladiki. Ob njih sem doživljal svojo pomlad: tepko pred našo hišo na Tolminskem, lipo za hlevom in očeta, ki zdaj na pomlad poliva star lesen plug s kropom, da se ne bi klecala lemež in črtalo. Po njih sem snoval tudi svojo bodočnost. O tem, da bodo prej doživeli im odpadli, kakor bom izpuščen, sem bil trdno prepričan.
(Nadaljevanje sledi)