ŠVEDSKA JU Qd-'> ISLOHO tinsko Švedsko NORVEŠKA DANSKA 'Švedska DONSKO Vil. BRITANIJA % VEL BRITANIJA IRSKA lin// / / / torta** A r r> / / ' ' \ H.l l MUSKA / /\ M- h / 7/ / / A usfragS^JJ j \ c /r; n^hbLl/ LinaJ ° ^j^^TIptS^iS AVSTRIJOJ/ MAOŽ ./ f ^ videnega razloga za tako stanje. Ni treba, da gre samo za diskriminacijo ali nenaklonjenost slovenski šoli, če zanjo še ni sprejet ustrezni zakon. Znano je. da čaka v parlamentu na obravnavo in odobritev na stotine zakonskih načrtov, ki so gotovo tudi potrebni, saj se zakoni delajo zaradi ljudi. Toda nikomur tudi ni neznano, da se včasih nekateri zakoni tudi zelo hitro sprejmejo in začnejo izvajati. Spominjamo se, gospod generalni komisar, da so Vam bila dana s trenutkom, ko ste tu prevzeli oblast — bilo je to 29. oktobra 1954 — tista polnomočja, ki jih je prej imela ZVU. V Vaših rokah je torej zakonodajna in izvršna oblast. Vi ste v letih svoje oblasti izdali številne odloke, s katerimi ste marsikak zakon ukinili ali pa ga uveljavili. Prav gotovo bi torej mogli, gospod generalni komisar, izdati kak odlok, ki bi vsaj za ta čas, dokler ne bo odobren zakon o slovenskih šolah na Tržaškem, na pošten način odpravil take primere, kot je primer prof. Perhavca. Saj se podobni primeri lahko še pojavijo, preden pride do odobritve zakona. Mislimo, da je to naše pismo povsem realistično; upošteva namreč realne možnosti, ki obstajajo prav na podlagi Vaše zakonodajne oblasti. Ta oblast Vam omogoča, gospod generalni komisar, bolj človeško — torej ne zgolj dolgotrajno administrativno - birokratsko — rešitev vprašanj. Ob koncu tega pisma Vam zagotavljamo, gospod generalni komisar, da ne stoji za njim nikaka sugestija katerekoli politične osebe, da ga ni inspiriral nikak razgovor ali nasvet izven naše redakcije; zanj ne ve — dokler ga ne bo tukaj čital — niti prizadeti prof. Perhavec. To naše pismo nam je narekovala zgolj pretresljivost primera samega in seveda zaskrbljenost zaradi morebitnih naslednjih primerov. Končno pa primer ni samo pretresljiv temveč tudi obtožujoč. In ni nekaj izoliranega, temveč je eden izmed rezultatov razmer, ki jih ne moremo imenovati urejene. Za ureditev teh razmer pa ni objektivnih ovir. Prejmite, gospod generalni komisar, izraze našega spoštovanja. UREDNIŠTVO. /Variaua, '/// POLJSKA I POLJSKA London >BELGIJI '■^fh*PADNA lili NEMČIJA 'APADNA FOANCIJA NEMČIJA PORTUG ri J f .Bodmpesta > ausTaua J maož. f .v* CRANCIJA Španija švtca ITALIJA /TURČIJA { 1 DRŽAVE y VARŠAVSKEM tMl DRŽAVE V ATtANrSKCM PAKTU. ITALIJO ■GRČIJA Predlog Mendes-Francea Načrt nemških socialdemokratov sVEDska ZSSR DANSKO ŠVEDSKA DANSKA l/Z MA POLJSKA NEM. \ OANSKA vu _/> BRITANIJA. 'ZMODNA. D NEM. er»u» _ ' ~£tffoa Aj '*5£3 Vartava, Berlin MADZ e RANCI J A ŠVICA POLJSKA ZAPADNi ZAPAONA NEMČIJA NEMČIJA ~ Budimpešta J (adžarska ( d ITALIJA taancua AVSTRIJA ŠPANIJA FRANCIJA AVSTRIJA ŠVICO ITALIJA ITALIJA Načrt Rapackega Nevtralizacija aiHBOV Jutri v Ženevi končno začetek konference zunanjih ministrov Zahoda in Sovjetske zveze nister Bolz s svojo delegacijo. Ob prihodu jt Bolz izjavil, da je delegacija prišla v Ženevo v skladu z resolucijami varšavskega pakta. »Hočemo, je dejal, storiti vse za uspeh konference, za prihodnost našega ljudstva in za ponovno združitev Nemčije, zato da nemško .judstvo ne bo več kršilo miru.* Predstavnik delegacije Pe-tet Kegel je izjavil, da delegacija predstavlja dve parlamentarni skupini. Pripomnil je, da goji Vzhodna Nemčija veliko upanje v uspeh konference. V delegacij. Vzhodne Nemčije je približno SO članov. Nekaj po 13. uri je prišel v Ženevo s sovjetskim letalom sovjetski zunanji minister Gromiko. ki ga spremlja okoli 20 svetovalcev in članov delegacije. Med glavnimi člani delegacije so trije strokovnjaki za nemške zadeve" pomočnik zunanjega ministra Zorin, Andrej Smir nov, ki je strokovnjak za nemške zadeve in se je udeležil vseh konferenc o Nemčiji (v M'skvi in Londonu leta 1947 in v Parizu leta 1949), Mihail Pervuhin, ki je poslanik v Vzhodni Nemčiji. Jakob Malik in Soldatov sta strokovnjaka za angleško in ameriško politiko. Ko je stopil lz letala, je Gromiko prebral v angleščini izjavo, s katero se zahvaljuje švicarski vladi in ljudstvu za gostoljubje in nato poudarja namen svojega prihoda v Ženevo; «Narodi, je dejal, pričakujejo odločitev, ki naj prispeva, da bo odstranjena sedanja napetost v mednarodnih odnosih. Zato je potrebno odpraviti vzroke te napetosti in s tem opravičiti pričakovanje narodov. Glavna smotra te konference bosta razpravljanje o mirovni pogodbi, ki naj se sklene z Nemčijo, in rešitev vprašanja, ki je nastalo v zahodnem sektorju Berlina. Odprava teh dveh vzroKov tre- nja lahko pomeni prihod miru v svetu. Naši nameni so resni in v Ženevi se bomo na vse načine trudili, da pride do sporazuma. Upamo, da bo ta konferenca položila temelje za sestanek na najvišji stopnji, ki naj prinese pozitivne rezultate.* Nekaj po 5. uri je prišel z letalom francoski zunanji minister De Murville. Ob pri-uodu je izjavil: «Opravka imamo z zelo resno mednarodno krizo, ki jo je povzročila pred^šestimi meseci SZ in jo spremljala z grožnjami proti Berlinu. Namen našega ženevskega sestanka je iskati rešitev krize, pripraviti pot za konferenco na najvišji stopnji, okrepiti miroljubno sožitje in obravnavati neko število vaznih vprašanj, s katerimi ima svet opravka.* De Murville je dodal, da tako v francoskem parlamentu kakor med zahodni-mi zavezniki, vključno Zahodno Nemčijo, vlada popolno soglasje o taktiki zahodnih držav na konferenci. Poudaril je potrebo naporov, da pride do pozitivnih rezultatov, in dodal; »Nobena stvar ne bi bila tako huda kakor neuspeh; toda nobena stvar ne bi bila hujša od koncesije, ki bi verjetno povzročila novo krizo*. Kmalu za De Murvillom je prišel v Ženevo ameriški državni tajnik Herter, ki se je bil med potjo u-stavil v Bonnu in se tam razgovarjal z Adenauerjem. V Ženevi je Herter časnikarjem izjavil, da ZDA začenjajo ženevska pogajanja z iskreno željo, da dosežejo pozitivne rezultate. Dodal je. da ?e bo skupno s francoskim in britanskim kolegom pogajal s sovjetskimi predstavniki o »različnih plateh vprašanja razdeljene Nemčije*. Izjavil je tudi, da bi morala ženevska pogajanja pripraviti pot za dokončno in splošno rešitev vprašanj, ki delijo Evropo. Herter je prispel tz ZDA v Bonn okoli 12. ure Na letališču mu je izrekel do-brodošlico zunanji minister von Brentano, ki je izjavil, da se bonnska vlada popolnoma strinja z njegovim zadnjim govorom, v katerem je ameriški državni tajnik poudaril, da ZDA ne mislijo opustiti temeljnih načel svoje politike, pač pa so pripravljene pogajati se o njih izvajanju. Pozneje je Herter imel dolg razgovor z Adenauerjem in je takoj nato odpotoval v Ženevo. Jutri zjutraj bo z vlakom prišel v Ženevo zahodno-nemški zunanji minister von Brentano, okoli 11 ure pa italijanski zunanji minister Pella, ki ga je v Ženevo povabil De Murville. Ta bo priredil Pelli na čast kosilo. ki se ga bodo udeležili tudi drugi zahodni zunanji ministri. Kmalu za Pello ho prišel angleški zunanji minister Selwyn Llovd. ki se bo tudi udeležil omenjenega »delovnega* kosila Danes je Lloyd še pregleda-val spise v zvezi s konferenco ter prebiral poročila iz Bonna in Washingtona in dajal navodila članom svoje delegacije. Te priprave potekajo zelo mirno in brez razburjanja. V krogih britanske vlade se opaža sedaj mirno čakanje na začetek konference. Vendar pa to ne pomeni, da v Londonu gledajo na bližnjo konferenco z manjšim zanimanjem kakor v drugih prestolnicah, tudi če so bili Angleži na pariških pogajanjih prisiljeni odpovedati se ve-čtni predlogov, ki so zanje bili bistveni za plodne razgovore s Sovjetsko zvezo. V Londonu sedaj poudarjajo, da je važnost ženevske konference predvsem v tem, da predstavlja uvod v razgovore, ki bodo morali slediti med najvišjimi predstavniki štirih velesil. Angleži so prepričam, da, če bo pri- šlo do te konference, bodo že našli priložnost da znova predložijo svoje načrte, ki so bili v Parizu zavrnjeni in glede katerih se niso nikoli obvezali, da jih bodo dokončno opustili. V Londonu so vedno prepričani, da do rešitve velikih evropskih vprašanj lahko pride samo s popustitvijo vojaške napetosti in z e-liminiranjem zgodovinskih anomalij, kakor so navzočnost bivših zaveznikov v Berlinu samo na podlagi «pravice zmagovalca*, pomanjkanje mirovne pogodbe z Nemčijo štirinajst let po končani vojni in razdeljena Nemčija. Po mnenju Angležev vztrajanje pri predlogih, s katerimi zahodne države gredo v Ženevo, ni realističen način ravnanja, ki naj omogoči sporazum. Ko govorijo o «paketu» predlogov, o katerih -o se sporazumeli v Parizu, pravijo Angleži, da gre za »paket, ki se da odpreti* («ope-ning package*). Njegova vrednost ni zanje toliko v tem, da je zaprt, pač pa. da se lahko odpre v primernem trenutku Pričakovati je, da se bodo ves čas prihodnjih pogajanj (dokler ne bosta Hruščev in Eisen-hower prišla na skupne razgovore, da sprejmeta skupne obveznosti) angleški predstavniki trudili, da se ta paket odpre in da pride polagoma do trenutka, ko se bo mednarodno ozračje razjasnilo. Bonnska vlada Je odgovorila na zadnjo sovjetsko noto v zvezi z atomsko oborožitvijo zahodnonemške vojske. V noti izjavlja bonnska vlada, da je vedno ravnala v skladu z načeli OZN. »Obtoževati to vlado, da vodi aktivno vojno politiko, kakor trdi sovjetska nota, ni nič drugega nego potvarjanje dejstev*, dodaja nota. Zvezna vlada pravi zatem, da v času, ko v Zahodni Nemčiji niso predvidevali in sprejeni nobenih obrambnih ukrepov, je Sovjetska zveza ustvarila na svojem okupacijskem področju »važne vojaške formacije*. »Zaradi tega, dodaja nota, ne vidi zvezna vlada vzroka, čemu bi morala sovjetska vlade obsoditi kot nezakonite sedanje obrambne ukrepe v zvezni Nemčiji in ne pa u-stanavljanje vojaških formacij na svojem okupacijskem področju, do katerega je prišlo mnogo pred temi o-brambnimi ukrepi*. V noti je dalje rečeno: »Zvezna vlada je mnenja, da je splošna nadzorovana razorožitev tako na področju jedrskega kakor običajnega orožja nujna za mir. Vendar pa v pričakovanju podpisa dokončnega sporazuma je zvezna vlada zaradi važnosti vojaškega potenciala, ki ga ima Sovjetska zveza razmeščenega v bližini zveznega ozemlja, prisiljena izvesti obrambne ukrepe v skladu s čl. 51 listine OZN*. Nota dalje noudarja, da so oborožene sile NATO opremljene z enakim orožjem, kakršnega sovjetska vojska i-ma že dolgo časa, ter dodaja, da nemške sile NATO nimajo v svoji posesti jedrskih konic. Na koncu pravi zvezna vlada, da nima nobenega napadalnega namena protj Sovjetski zvezi ali proti kateri koli drugi državi, in omenja, da je zvezna republika edina država na svetu, ki se je obvezala, da ne bo izdelovala atomskega, biološkega ali kem.jskega orožja. Zagotavlja, da nima nobenega namena preklicati te obveznosti. Nota zavrača sovjetsko obtožbo, da Bonn namerava ovirati delo ženevske konference s pospeševanjem svojega oboroževanja, ter opozarja sovjetsko vlado na izjavo sveta NATO od 7. maja- J ~m ne zdi, go-,nt komisar, pri-Igorja Perhavca v Ženevi konference Otvoritev «2elim vati) uspešno delo... In ne pozabite na male nevšečnosti zadnje vojne—!». rrm XV.. Št. 111 (4265) (Ifirto pismo TRST, nedelja 10. maja 1959 p nn l. Poštnina plačana v gotovini V^ena *5U lir Abb. postale I gruppo Aktualni portreti ANDREJ GROMIKO bo na konferenci zunanjih ministrov, ki se bo Jutri začela v Ženevi, skušal uveljaviti sovjet, sko gledišče glede berlinskega in nemškega vpra. šanja nasploh. Naloga ne bo lahko, ker ima proti sebi vse tri predstavnike zahodnih velesil. SELWYN LLOYD britanski zunanji minister. je glede vseh spornih vprašanj med Vzhodom in Zahodom se najbolj elastičen. Kljub temu smo še daleč od tega, da bi mu pripisovali vlogo posrednika. Verjetno pa bo skušal preostre vogale nekoliko omiliti, da se ne bi preveč kre-sale iskre. HEHTER Je kot zunanji minister ZDA še svež, saj je šele pred kratkim zamenjal hudo bolnega Dullesa. Vendar se v splošnem ra. čuna, da bo v svojem prvem neposrednem stiku z Vzhodom nadaljeval politiko svojega pred. nika, za katero vemo, da je zelo ostra, vendar pa v zadnjem času vsaj dozdevno elastična. COUVE DE MURVILLE Je sicer zunanji minister Franclje, toda opazovalci mu pripisujejo, da bo na konferenci zvesto zastopat linijo, ki Je najbližja nepopustljivi liniji kane. lerja Adenauerja. Sicer pa sta si tudi drugače francosko in zahodnonem. ško stališče zelo blizu. NSTON CHURCHILL kljub svojim osmim ižem ponovno vrača odprto politično are-. Kot dolgoletni vodi-J britanskih konserva. cev bo nujno krepko dprl tako notranjo kot ji zunanjo politiko se-nje britanske konservativne vlade. i v svetu — Svet gleda v Ženevo Oči vsega sveta so" te dni uprte'v Zemevo, kjer, se bo začela tdonferer&a jutri začet a Konferenca zunanjih ministrov ZDA, SZ, Velike Britanije ih Francije, za katero se že toliko časa pripravljajo. Dolga je' bita pot, ki je štiri ministre končno pripeljala v Ženevo. Sla je skozi dolga pogujanjagtpa-svetovanja,, obrazložitve »n_ propagandne gg »ore t er medsebojna obtoževanja. Vzmij* na borba miroljubnih sil in nenehna aktivnost izvenblo-kovjtkih držav pa sta "imela" nainp vlogo pri postopnem razvoju stališč Vzhoda do Zahoda. Bes je ,da ni mogoče pričakovati, da bi se številna sporna vprašanja, ki po drugi vojni delita svet na dva velika tabora, rešila na mah pri eni ali dveh takih konferent cah. Saj je nezaupanje med obema blokoma še zelo veliko in tudi poganjanja se začenjajo, na žalost, z' blokovskega stališča. Vendar pa je velike važnosti že dejstvo, da so velesile vendarle prišle do spoznanja, da je dozorel čas za začetek razgovorov med Vzhodom in Zahodom. Pobudo ima ves čas še vedno Sovjetska zveza s svojimi predlogi in uspelo ji je doseči sestanek in uveljaviti svoje predloge kot izhodišče za razgovore. Ti predlogi, o katerih smo že tolikokrat pisali, so postali osnova za druge variante. To je izjavil tudi- Hruščev, ki je poudaril, naj bi ti predlogi bili spodbuda za nove konstruktivne predloge in za novo izkrista-liziranje morebitnega začetnega temeljnega sporazuma. Kakor rečeno, se razgovori začenjajo z blokovskega stališča. Zato je razumljivo, da je pri vseh dosedanjih pripravah za sestanek ter pri pripravljanju posameznih načrtov in predlogov prevladovala zaskrbljenost, da se ne bi zrušilo sedanje ravnotežje v Evropi v korist enega ali drugega bloka. To dejstvo bo imelo od vsega začetka ženevskih razgovorov odločujočo vlogo. Tako je na primer na Zahodu polagoma dozorela teza o potrebi ohranitve statusa quo, t. j. sedanjega stanja, kar pomeni, da se vprašanje združitve Nemčije v sedanji fazi razgovorov ne postavlja več v ospredje, pač pa gre sedaj za vprašanje mirovne pogodbe z Nemčijo. V tem je tudi sprememba zahodne politike, ki sedaj govori o postopnem reševanju raznih vprašanj v zvezi z Nemčijo, pri čemer je združitev Nemčije na zadnjem mestu. Združitev je mogoča samo po celi vrsti etap, pri čemer morata aktivno sodelovati obe nemški republiki. Zahodne velesile so se na pariškem sestanku glede tega sporazumele, da se strinjajo z ustanovitvijo vsenemškega odbora, ki bi imel nalogo navezati predvsem gospodarske, kulturne in druge stike med obema Ntmiijama; to bi pripomoglo k postopat ugladitvi medsebojnih nasprotij in ki pozneje izoblikovalo nove možnosti za nadaljnje združevanje. F ^ Kar se tiče stališča Zahoda, je opaziti št vedno razlike med njimi. Tako na primer odklanjajo ZDA in drugi rešitve, ki jih zagovarja Velika Britanija glede tako imenovanega odmika, t. j. glede ustanovitve področja v Srednji Evropi, kjer bi bile oborožene sile »razredčene« ' -V'--'' V Charleroiu v Belgiji se je začela sodna razprava proti vodstvu tistega rudnika v Marcinellu, kjer je zaradi malomarnosti vodstva 8. avgusta 1956 prišlo do katastrofe, ki je terjala 262 smrtnih žrtev. Na sliki sodna dvorana med razpravo, v zadnjih klopeh vdove pokojnih rudarjev. in kjer ne bi bilo atomskega orožja in podobno. Veliko vlogo ima pri tem politika za• hodnonemške vlade, ki te odločno upira slehernemu elastičnemu obravnavanju teh vprašanj. Čeprav se ZDA ne strinjajo v celoti z angleškim stališčem se vendar zdi, da niso več tako odločno niti na strani Bonna. S tem se spravlja v zvezo tudi obisk ameriškega državnega tajnika Herterja v Bonnu. Tu se je ustavil med svojo potjo v Ženevo, da še zadnjič posvari Adenauerja na odgovornost, ki jo politika skrajne nepopustljivosti lahko prinese. To se pravi, da taka politika onemogoča sleherna pogajanja sploh. Zahod si prav tako ni še enoten glede de faeto priznanja Vzhodne Nemčije in ustanovitve konfederacije ter nima glede tega še jasno izdelanih načrtov. Velike važnosti je vsekakor vprašanje razredčenega pod- ročja v Evropi, v katerem bi biti obe Nemčiji. To bi bil važen korak za zmanjšanje o-borožitve na tem delu sveta in za izboljšanje odnosov med obema blokoma. Toda ne glede na ta nesoglasja je treba poudariti, da so mnogi zahodni politiki iz neuradnih krogov s svojimi konstruktivnimi in dobronamernimi predlogi in načrti prispevali k ustvaritvi podlage za realno obravnavanje spornih vprašanj. Sem spadajo na primer načrti, ki so jih pripravili zahodnonem-ški socialdemokrati, voditelj angleških laburistov Gait-skeli, bivši predsednik francoske vlade Mendes France in drugi. Med temi načrti je morda najbolj izdelan načrt nemških socialdemokratov. Tudi v Moskvi so ga ocenili kot konstruktiven prispevek k diskusiji. Načrt u-poštevt nekatere prejšnje načrte in povzema v bolj ali manj spremenjeni Obliki nekatere njihove osnovne ideje ob upoštevanju reakcije enega in drugega tabora nanje. Tako upošteva nekatere poteze načrta Rapackega, Gaitskella in drugih. Skratka, vsebuje neuradne variante partnerjev, ki se bodo »-deležili ženevske konference. Stališči Vzhoda in Zahoda sta ri ob začetku razgovorov zelo narazen* Eni in drugi ponavljajo svoje dosedanje tališče, pri tem pa prihaja sakikrat do majhnih odtenkov, ki omgočajo upanje, da bodo predstavljali vodilno nit razgovorovt in ta nit je še tako tenka, da bo treba ve-vetrajnostif in potrpež- ljivosti, da se n« bi pretrgala. Toda na eni in drugi strant sprejemajo načelo, da je treba spore reševati s pogajanji in ne s silo ter da so vseka- kor potrebni potrpežljivi razgovori. Nsrter je pred od- hodom ti Ženevo tzjajvil, da odhaja na konferenco z voljo po konstruktivnih razgovorih. Tudi predsednik vzhodnonemške vlade Grotetpohl j« izjavil, da so težave še velike. Vendar je realna možnost vsaj začetnih sporazumov. Poudaril je, da je potrebno večkrat poizkusiti, dokler ne bo dosežen sporazum. Konferenca se začenja v dokaj nerazgretem ozračju in upati je, da se bo tako ohranilo ves ca s razgovorov, ki naj pripeljejo do poznejše konference najvišjih predstavnikov štirih velesil. Pričakovati je v začetku dolge diskusije o udeležbi teh in onih državl zlasti tudi o vlogi, ki naj jo imajo predstavniki obeh Nemčij. Na eni in drugi strani sprejemajo načelo, da se razgovorov udeležijo tudi druge države, kakor na primer Poljska in CSR ter Italija. Toda pri vsem tem prihajajo v poštev le take države, ki pripadajo enemu ali drugemu bloku. Ce se bo krog udeležencev v nekaterih fazah razgovorov razširil ,bi bila velika napaka, če bi se ta krog omejil le na države enega in drugega bloka. Kajti s tem ne bi prav nič prispevale k sporazumevanju. Zato je velike važnosti tudi zahteva Jugo- slavije, da sodeluje pri razgovorih o Nemčiji, ker je Jugoslavija bila članica proti-hitlerjevske koalicije in je neposredno zainteresirana pri urejanju nemškega vprašanja. Poleg tega bi zaradi svoje izvenblokovske politike mno- (Nadaljevanje na 8. strani) OB DKEVU MATERE IS OTROKA e smeje Odlomek iz Cankarjeve črtice Zdravnik se je vrnil in soba se je spremenila v bolnišnico. Zadišalo je rezko po zdravilih, steklenice in čaše so stale na mizi. «Potrpite do prihodnje noči!» je tolažil zdravnik. «Ni treba tolikega strahu... ..lahko. bo še ose dobro... Ampak D- 'nicah in oči so pogledale pri- trofc je včeraj tako mirno spal!» Mati ga je komaj poslušala; sedela je pri postelji, An-kine male, debele rogice u svojih. Anka je bila vsa mirna, samo njene velike oči so vpraševale začudeno; globoko na desno oko je visel svileni metulj. Preden se je zdravnik poslovil, je še postal na pragu. eNi treba, da bi jokali pri otroku! Glejte, da bo vesel, boljše bo zanjln Mati si je obrisala oči in se je nasmehnila. Prinesla je Anki punčko, pisanih knjig, vse nove in polomljene igrače, kolikor jih je bilo raztresenih po kotih, uigraj se, Anka!» Toda Anki ni bilo do igrač Naslonila se je na vzglavje, odprla je knjigo, komaj se je ozrla na podobo in je potisnila knjigo vstran; vzela je v roke belega jagnjiča, ki je zacvilil, če ga je stisnila za trebuh; tudi jagnjiču se ni nasmejala, punčke še pogledala ni. «Kaj bi rada, Anka?» Anka je stresla z glavo; ničesar si ni želela in tudi govoriti se ji ni hotelo. Resen je bil njen obraz, nasmeha ni bilo na ustih. «Ali bi zapeli, Anka?» Anka je pokimala malomarno z glavo, kakor da. bi sc hotela odkrižati nadležnega berač«.“'~-'—J •— ......... Mati je zapela. In Anka se je nasmehnila, narahlo je vztrepetalo na ust- ažneje. Mati bi bila vzkliknila od radosti, zakaj zdelo se ji je, da je vsa rešitev v tistem smehu, v tistem prijaznem pogledu. uZapoj še ti, teta Fani! Glej otrok se je nasmejal!« Zapela je tudi teta Fani, Anka je počasi okrenila glavo, ozrla se je nanjo in se je Smehljala. Tako je zavladalo v sooi glasno veselje. Znočilo se je že, okna so bila zagrnjena in svetilka je gorela na mizi. Včasih je postal kdo pod oknom in je poslušal; toda petje ni bilo ubrano; glasovi so bili u biti, groza je bila v tej glasni radosti — kakor da bi pele lobanje... * * * Zjutraj je prišel zdravnik. Ko je odhajal, mu jt gledala mati z motnim pogledom v obraz in si ni upala vprašali. «Ce prestane nocojšnjo noč, pa bo vse dobro...)) »Torej nič upanja ni?» «Počakajte do jutrih) pokimal je z glavo v pozdrav in je šel... itFranc, zagodi na gosli, da bo otrok vesel, da se bo smejal!)) Mož je zaigral veselo pesem in Anki so se razširile ustnice v prijazen smehljaj... Na- gibal se je že dan, bližala se je strašna noč. «!Ve prenehaj, Franc... glej, nič več se ne smeje, ko si po-• 1 ožil gosli na mizo.» Oglasila se je poskočnica, ljudje so postajali pod. oknom in so poslušali. Toda v žepkih je bilo nekaj I temnega, mrzlega — kakor da bi g&del pkostnik. Anka se je smejala. In materi se/S je zdelo, da je vse življenje v tistem smehu. Anka pa se, je navadila godbe in se ni več smehljala tako veselo. «Daj, teta Fani, zapleši, 1« se bo otrok smejal!« • Teta Fani je privzdignila z obema rokama krilo do gležnjev in je zaplesala po sobi. Anka je vzdignila glavo, gledala s svetlejšimi očmi in ce ismejala .Toda kmalu se je na-'veličala plesa, položila je glavo na vzglavje in se je obrnila v steno. Sopla je sunkoma m hropeče. «Ne prenehajte! Ne prenehajte!)) je prosila mati z ihtečim, skoraj kričečim glasom. Mož se je ozrl nanjo in na otroka s pogledom polnim groze in je stopil k postelji. sPoglej otrokah> «0, brez usmiljenja • ste, ljudje« je vzkliknila matir vstala je sama vzela je v roke gosli in je Zaplesala, da .je frfotalo krilo po sobi. «Otrok je mrtev!))... Ona je1 zagodla veselo poskočnico in je zaplesala jadrno po sobi, zato da bi se o-irok smejal. In male mrzle ustnice so se smejale... iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiuiitiiuiiiiiiuiitiiiiiiiiiiuuitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiitiiiiHtiiiiiiiiiiHiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiuitiiiiiitiiiiiiiiiii ŠE EN ŠKANDAL V ZVEZI Za predpisovanje dražjih zdravil zdravniki dobivali bogata darila Bolezen je že sama na sebi mučna. Se veliko huje je, če je bolezen povezana s siromaštvom, z dragimi zdravili in nevestno ali vsaj ne preveč pošteno zdravniško službo. Kako je ta problem v Italiji hud, bomo skušali prikazati z dvema primeroma. Pred dvema letoma je prof. Ernest o Rossi v tedniku «11 Mondo« objavil nekaj poraznih podatkov o »neučinkovitosti Visokega komisariata za higieno in zdravstvo« (ACIS), ki nadzira proizvodnjo in določa cene farmacevtskim proizvodom v Italiji. To je ustanova, ki bi morala kontrolirati in registrirati zdravila in vse farmacevtske specialitete, hkrati pa določati njihovo ceno. Toda ta namen je le želja potrošnikov zdravil, kajti po pisanju prof. Ernesta Rossija ACIS niti ne ve ali vsaj tedaj ni vedela, koliko je v Italiji podjetij, ki se s proizvodnjo zdravil ukvarjajo. Po povprečnih ocenah jih je pred dvema letoma bilo 2200. Grosističnih podjetij pa je bilo 1947. "leta 472. Ista ustanova bi morala nadzirati sestavo zdravil in določati cene. Toda če ni bilo Na zatožni klopi v Bologni 262 zdravnikov ustanove INAM in 17 predstavnikov nekega velikega farmacevtskega podjetja iz Erbe farmacevtskim ifiu omenjipa e . Mmudi **»«!«.* um*.' »ti mrnep mi »mm jm D-tp m tid» ~ t, rr*v> »fr— ® # <1 mnei ImtmiVr ml mnr «• m"**'*"** ,J>»—. ft» »Rifm »tilu- iltntt/u»c i » s ■ mmntunnivmi* Partizanski pohod ob žici okupirane Ljubljane je postal že tradicionalen in se vrši vsako leto v dneh, ko so partizanske enote osvobodile slovensko prestolnico okupatorja in njegovih domačih hlapcev. Letošnji partizanski pohod je izredno množičen, ker sodeluje pri nje tn 1036 ekip z nad 5000 udeleženci. točnih podatkov o farmacevtskih podjetjih, kje naj bi bili podatki o vseh farmacevtskih specialitetah, katerih je bilo že pred vojao 60.000, danes pa verjetno veliko več. Ce tem podat-, kom dodamo še mnenje Nobelovega nagrajenca za bio-logijo dr. Mockera o delovanju ACIS, bomo videli, kaj se od tega poslovanja da pričakovati. ‘Dr. Mocker pravi: «Videl sem stotine u-radnikov, a nisern videl niti enega samega, da bi v svojem pradu delal. Večina je kadila šali 'pila kavo v študijskih komisijah, v posvetovalnih komisijah,, v tehničnih komisijah, katerih sestankov so se udeleževali le, da so dali svoj podpis, ki jim daje pravico do honorarja za udeležbo na sejah.« Iz istega poročila pfof. Ernesta Rossija zvemo, da ACIS določa cene farmacevtskim proizvodom na osnovi proizvodnih stroškov najslabše opremljenega podjetja, ki jo nato pomnoži s faktorjem 3 ali 3.5. Zato so cene farmacevtskim proizvodom tudi do 10 ali 20-krat višje od dejanskih proizvodnih stroškov. In prof. Er-nesto Rossi je svoj dokumentirani članek o poslovanju Visokega komisariata za higieno in zdravstvo takole zaključil: fACIS je danes organ, ki se ga farmacevtski industrijci poslužujejo, da uveljavijo svojo monopolistično politiko na škodo javnega zdravstva.« Toliko o tem. Pred tednom ali točno 4. t. m. smo v Bologni imeli javno «otvoritev» novega škandala z istega področja. V Bologni se je namreč začel sodni proces proti 282 zdravnikom in proti 17 farmacevtskim industrialcem alt njihovim predstavnikom, ki pa je bil preložen na 16. t. m. Ze sam začetek te škandalozne sodne razprave je bil svojevrsten. Razprava se je začela v majhni sodni dvorani druge kazenske sekcije bolonjske preture. Začetek razprave je bil le formalen, ker se je vedelo, da dvorana ne bo mogla sprejeti vseh 279 obtožencev in 80 odvetnikov, ki jih brani. Takoj nato pa so razpravo prenesli v veliko dvorano bolonjskega prizivnega sodišča, kjer so morali dodati še nekaj pomožnih sedežev za tolikšno število obtožencev. Zaradi odsotnosti nekaterin obtožencev, je bila razprava preložena, toda to ni važno, važno je vprašanje, za kaj pri tem gre. Ustanova INAM je že leta 1658 predložila i sodnim oblastem poročilo, v katere-rem je obtoževala nekaj svo- jih pogodbenih zdravnikov,-« i la, da bi od farmacevtskega da vrše nepravilnosti. Poročilo je šlo v arhiv. Vodstvo INAM je zato sodnim oblastem predložilo dve novi, s podatki utemgljeni poročili. In tedaj se je šocJni a-parat vendarle zganil.. ,Na dan so prišla imena nekaterih zdravnikov in ime nekega velikega farmacevtskega podjetja iz Erbe ter še imena nekih njegovih predstavnikov. V tem poročilu se je omenjala brošura, v kateri so »tehnična navodila«, kako naj predstavnik ali agent farmacevtskega podjetja «ujame» zdravnika, da bo svojim pacientom predpisoval zdravila istega podjetja. Seveda dobi zdravnik za to ustrezno nagrado v obliki hladilnikov, televizijskih sprejemnikov, rentgenskih aparatov ali pa tudi kar v denarju in vse to v vrednosti 10 odst. cene vseh zdravil, ki jih svojim pacientom predpiše. Na osnovi prvotnega poročila ustanove INAM je bilo v to zadevo vpletenih 51 zdravnikov in 17 predstavnikov farmacevtskega podjetja Lisapharma iz Erbe. Sodne oblasti so začele temeljitejšo preiskavo, ki je ugotovila, da gre za kaznivo dejanje, ki mu kazenski zakonik pravi «comparag-gio«, člen 81 enotnega Zakona o zdravstvu pa zanj predvideva zaporno kazen do enega leta in denarno glpbo do 40.000 lir. Obtožnica torej dolži zdravnike, da so sprejemali darila ali denar v razmerju s predpisanimi zdravili podjetja Lisapharma. Predstavniki tega podjetja pa so pod obtožbo, da so za to dali spodbudo in to nečedno podkupovanje pospeševali. Vsa ta zadeva je prišla pred sodišče 17. julija lani, ko se je na klopeh za obtožence pojavilo 68 oseb. Toda razprava je bila preložena na 4. septembra, kajti medtem so sodne oblasti preiskavo razširile in poglobile in pri tem odkrile Se 211 zdravnikov, ki so se na enak način pustili podkupovati. Kako se bo ta razprava končala, bomo videli. Dejansko se bo začela 16. t. m. Zakaj je INAM to sprožil? INAM je v pravem gozdu javnih ali privatnih zdravstvenih ustanov ena največjih in na račun velikega števila svojih zavarovancev izplačuje za zdravila velikanske vsote. Ce njeni zdravniki, v povezavi s posameznirhi fl podjetji v smislu oraenjggiat ga podkupovalnega sistema predpisujejo dražja zdravi- podjgtjg. dpb^i večja uj dragocenejša darila, mori ustanova izdati za zdravilaVhk. desetine milijonov lir več, kot bi sicer. Da bi pa ne prikazali le enostranske flike, bomo do-• dali, da se zdravniki, ki so v ppgodber\em odnosu z u-stanovo INAM, ter zdravniki, ki so v enakih odnosih z neštetimi (^rugimi zavarovalnimi* ustanovami, izgovarjajo na tako imenovani «parametro», to se pravi na nekakšen okvir, koliko sme v svojem poslovanju zdravil predpisati in koliko pacientov sme v določenem razdobju pregledati. To se zdi čudno nam na Tržaškem, ko vemo, da so čakalnice pred zdravniškimi sobami na u-stanovah INAM vedno polne. Toda drUgod po Italiji imajo zavarovanci pravico do svobodne izbire zdravnika in zdravnik dobi za vsak pregled od ustanove dejansko dokaj nižek honorar. Sicer pa vsi ti izgovori s stališča zavarovancev in ljudi nasploh kaj slabo držijo. Dejstvo je, da je škandal tu in da zavarovanec nujmo izgublja zaupanje v razne zavarovalne ustanove, v zdravnike same, da ne govorimo o farmacevtskih podjetjih. S tem sicer ne nameravamo vreči temen madež na vse zdravnike in vaa farmacevtska podjetja, toda ob tem bi morale izreči svojo besedo tudi zdravniške zbornice. ALI VEŠ »1» t«. — da v nasprotju » kas se splošno nusli, P valci Londona niso ravno lii «» zavidljivi višini, kar -higienske naprave: v rih mestnih četrtih ^ 70 odst. zgradb, ki so kopalnice, v nekaterih « ta odstotek dvigne ?7; dve tretjini 'hiš sta « tekoče vode, pri dy«i nah zgradb pa manjfeh »angleško« stranišče. vili so tudi, da se gleži, ki se žele sk^P^,; služevati javnih kopaj*’ ^ de obiska teh kopah*c P* ugotovili, da so obiske^ ugotovili, U« f le zadnja dva delavi" ^ ^ tednu, namreč v boto. ### — da s« drnecM l** ^ strokovnjaki zaskrbi} a radi veUkegg odtoke z . ZDA. Preteklo letg-l**^ ka izgubila zlata V st i 2.3 milijarde yf Vzrok je iskati « imajo ZDA deficit * (a|j« poslovnih odnosih t . p svetom, namreč ^ i c teiH voz in Velik uvoz. _ zvezi piše «Nev> Vork - - ^ da bi to utegnilo jjpliaitt* gativno tudi na svd tovanja v inozemstvo- *** - da je Ginger nemška filmska igr® s]jvf je dosegla višek sv® ,»jriW okrog leta 1930, * j« angleška televizija nastopila v opereti ma», ki je dosegla pr«^1 ^ speh v Londonu v l°'~ efett Za svoj nastop v tej. ptj■ bo Ginger Rogers, 1JM1 t( spela danes v ^ skušnje, prejela 2-3,, fekrog 4 milijone l ”sjvillj Lond09 , 250 ‘is iCKrog a niiujo«-lir), kar predstavi)3^ honorar, kar jih )e ur*dn*’ priznala angleška * televizija. # #* - da je po P°dattaomo>>''' pisa «American “ u :}a bilo proizvedeno dovini več potniški bilov, tovornikov tn SVt' sov izven ZDA, kot v te! it teS> žavi. Glavni vzrok ameriška gospodars ja, pa tudi znatno P k neameriške proizvo ^, meriška proizv°dnl ^ P 5,119.720 vozil, meit *e! * ostale dežele vroizv lijonov 998.950 v0' zib * ** 1 — da sta se zadni^j,^1 la v neki restavr?f!?eC P* Rimu sestala P°s ,tnjls lo Sarizzoni, names ^ nika KD in jezUJ‘ Messineo od revij r,vU' cattolica«, da bi ^.ž#jU , o predvolilnem P° je t Siciliji. Med k°sl1 ,pc S. Floridi, dve ''"dieti* prevozniško P o .g ^ Beachu. Seveda _.e j(5 začetek, kajti s nesel najmanj dolarjev. -i 1 J V zavodu za gluhoneme (tekli# v Saint-MichelsgestelK na Holandsk' Irene uvedla baletno šolo za gojenke. V tej umetnosti jih, kot v' ^ -m.: kar s(mia jn d()volj nazorno poučuje. Baje bi nuna Ii-cnc ',0 1 slik holelP' dekleta otresla one nerodnosti v obnašanju, ki da je značiP18 neme ljudi. jL MN ®/degard Prvi nastop - prvi uspeh ilin S° gostie Povedali obi- 1 »in **'* 'n na^° odšli, je mj. in pričel raz- , l»ti o pravkar prežive-dnevu. Miza je bila pol-tivi - c 2a kavo, in po ».j ,le Wl prt poln rjavih h„,.zev Ob strani je stala h, } steklenica vina in ne- ' kozarcev. 'slim, da bom morala s itii počakati do ju- gA J* tekla mlada žena, t»kr,t °dŠla v izb0' Se Ig . **. ie ogledala v zrca-fiiL. °,je Pričela slačiti poli,) ^°bleko — črno kot žali^ Kl 3° je predelala iz Seda■ malerine«a oblačila. •St?a t0Tei poročena, je kil*1 m,ad' mož, ki je N,. Sedel T>ri mizi. -\roZ°leVrsten občutek Je (ij , a n* se zgodilo prczgo-''bidc am 3ib vendaT že štiri-It *.'t- ^sta tam notri pa V*' vwiel a za celih štirinajst *»o dvajset jih ima. k n-j10 3e od strani, kako !l»rjen a Pred zrcalom — Ittjl, * lose, ramo, oblino tj na y ' -Pran ponosen je e, ; ,° Podobo pred seboj. ^ on' ,^°m imel petdeset, kihi,t°, šestintrideset, je WLCud0vit0 te, da i, Itjjj. mlajšo ženo, kaj- Misjj V((j , mu niso čisto jasno Šo«it kaj je na tem tako tatg|e.CBa- temveč so nada- s iflg J10 se prav midva sre-!,f0a p uojbolj čudno od H °2nom jo, lahko re-SinilTeden se je rodila: •fe r.L1?1 se še, kako je 'Jtnn materi; tjope Jj 'Tn° po »sem obrazu k e-, a<*eže, zato bo verjet- i, tmel, kot pove- * priče|lrinat5t let in sem loti, «„..° marsičem razmiš- tej smeri. *£“ * ’!|i ®fn sem moral popri-S^o, biti koristen in 'S 7 ' brano, kot pravijo Šiit sem v hlevu. •i Jo *eni °rot’ na dan' ^iejiu Br,tnifcj so me zaradi °oje • zasmehovali. S0j tn*k» so klicali za 5% "“'"i Pa ni bilo pri- kvi,'1!^0 ljudi je bilo v cer-St, cutkla, mlada žena in •bj _ s* sezula čevlje. ^ jj *'5’ ni jih bilo malo*, i* *t>et CJn *etu, ko je prišla r,e° še ni padel pred N* ji —Peni so bil veči- ^ ,e p' *n polni sivine. l *«*«* hlevsko okno J%r * nojti kakršen koli i 0 sem tu in tam \ net„U'cnil uen. Nekega X j. 1 tednov pred boži-k' Prišet w hlev njen «..>ločJe m°l° Olavo preti Siu eBa hrbta ene iz' Pal j ,ln Prišel k meni. Sit treje kot običajno. ISial bj iel v Vaodbo ti S i je sedaj tako , *«aJ* .rekel. »Reči mo- res. r«lti0 , a“ ie sedaj čas* la''» , 3e b*l tedaj presre-i} topol**”1 b'l jaz. Ni mi jj dj ; oni° jasno, kakšen fii no,Lnapo4il. Zame je uje, jše. da sem za nekaj ur iz fc *ej J,1*. O„?0ti sem moral skozi 5u£e js bilo do Vg-t •, Diod 3e činela Jennpna file ra ni°ti. Odvrgel J7°bji ,ln se odpravil. t, lii» j °š nekaj (jrov, če ti^enoi e zaklical boječe oče l'1 T V- U®Pelbu boš M.dan ’ to je potouo*. ; melj ■ nem. kako močno &!*■ Ozrj ' fco sen* prišel Itt^ein . sem se po lepem U?3 jelk , esu in našel ’%*■ Wa b' bile upo- Je mrzla in io J.e2cr*h, katerih bila zelena od C." 'nimo dneh hiš, P Vggelbo, S*.^e* Tol. JI3U j« pripadal \**t0 l10: Bil je oster .n tetnu03^, ob*el bišo. Sl j°d n slišal in za "‘enoj *t > tro ekel sem, ko- iiU^stal niopel, on pa 'l>?T'badn.0rdo 0“ je P"- ^tno »?jra'a Preostalo *■ .^Sda j, **> je predlo- »lečen* *" PriŠla' že SNito hv kuhinjo. Venila* * to ma*en- i'4ni*lij»- M ^OBelh”1 koščku poti So*r<,b dnm me 3e P°P°‘ iVv’boditn,*7m moTda t1 * ,prat „ ■ Zopet sem S biš0 », “ n°s sem pa-Jl**ka j * da bi potrkal, ,fola ^stfašeno sko-?n 0 si je na-n*e presenečeno Jjh. * tak0 daleč*, sem SfSd tenšk"* Pra,,iš». je Sikniti c' *P°tem mo. V .kapied', dobil boš A ro 1 ^edtem ko se >> š!,P '0blekla,. k uj^epeč.n' napolnilo ,,C P«koUkoem- Namen°-t 1« ■ r 0 zaostal, da v Vk l«; ni90Če dal,e už'* N«i*i iiitiiiii«itiiti«iiiitiiiiiiiiiii>nuaiiiii«aii>«i»««iiiiiiiiifiiiiiiatiii>i>aiiiaiiiiiiiiiiii>iiaiiiiiiiiai»AAiiiiiiiiiiiiiMi|all>I|l>>> NEKAJ VESELIH BARKOVLJANSKIH ZGODB Lukov Jake c-bolj počasen kot Mihec in Drejček če je stanoval Luka na Spolovini, ni mogel imeti drugega vzdevka kakor Spolovar. Njegova prostpr-na hiša je stala tam, kjer stoji danes gostilna s-Pri Jožetu*. V njej je bilo prostora za vse. Družina je bila velika, a prostora bi bilo še za eno tako družino. Pod stanovanjem so mukale krave in rezgetali konji. F kleti so se šopirili veliki sodi vina, a v kleti ni manjkalo niti olja, ki ga je Luka pridelal za vse leto. Lukovi ljudje so imeli tudi opravka s tisto črno umazanino, ki se nahaja v greznicah, Pripeljali so jo v ponočnih urah iz mesta v Barkovlje in jc nato odpeljali z veliko barko na odprto morje, kjer so jih čakali guži, da so vse pojedli, Barkovljani pa so pojedli guže. Ko je Luka s svojima konjema peljal voz v mesto, so vsi, ki so ga v tistih urah srečavali, rekli; «Luka gre po refošk*. Okrog Lukove hiše je rasla solata, ki sq jo polži po vsakem dežju večji del pojedli. Zato je rekla mati Jucka vsem svojim otrokom, naj si pripravijo vrče in naj gredo nabirat polže. Vsi so šli in tudi Jakec z njimi. Vsi so se vrnili s polnimi vrči, samo Jakec je imel praznega. Ko je pogledala mati v njegov prazni vrč. je ubogega Jakca pošteno spovedala; «S’n vre vidla uotruake, ma tasnega ku se ti pej še ga ni s’n. Kaku je tu, de nise nejdo nanka anga pu-šn». Jakec je počasi, počasi materi odgovoril; Prišel pa ieva MM tek, na katereS . $ /f zabili kapuf11* vsako leto stff f VraT dača, ki nista gainps * barkovljansko, Jtlc l slovensko. St” j,ia, / je nemalo d* \ vendar že en*** j < vsakoletni opn^^et M tjest ne duri s’n vre dala. " P’r mene dva^ j*J mene narje, jeno la kukr drHOf , vina s’n j’n W namesto desjet- namesiv bla slabša let Kapucine* iO Jucko PreP, Z JUCKO V ur’ ,vn - r. morala biiL,ntiine M lianska hudo ^ jg ti povedala, dai ^ po barkovljo-ns triMJ V Kaj je hot&^JP ka drugega niti kapuci nsko enkrat, kar P* $0 la Luki. večer pri Itd jiM-toi barkovljanski ^ ži, je za Luka SP?} nslci /ff pa barkovjjan- g neši nisojg M ker niso šala Luki Spoi . f kakor druga l* F t ■ i . »ra v Boljuncn: na čelu miže stoji župan, — c»vaj. Na uri se fantje zmenijo, kako bodo postavili mlaj. \ v*? 23,1 »Jega aprila na prvi maj so fantje pripravili 11,0 (a na boljunškem trgu, nekaj ur preden so ga dvignili. T- v' 7 • DA NE BO SLO Fantovska ura, ali postavljanje ki traja dve uri mlaja v Boljuncu Razlika med nekdanjim postavljanjem mlaja in današnjim je malenkostna, saj so se ohranile vse bistvene navade, ki so s tem v zvezi S Jokajo v povorki preko Gorice in prepevajo «Bar- m s* zberejo na fantovski uri, kjer se pome- . nijo, kako bodo mlaj podrli. Pred dnevi, ko smo obiskali Boljunec, so nam nekateri fantje očitali: Toliko pišete o Dolini, kako tam postavljajo mlaj, na našo vas pa se nihče ne spomni. Pa vendar tudi pri nas postavljamo mlaj in imamo skoraj prav take navade kot v sosedni Dolini. Zakaj tedaj nič ne zapišete o našem *maju>? Fantje imajo prav in zato smo že v naši predzadnji nedeljski številki obljubili, da bomo danes kaj več po-verali v postavljanju mlaja v Boljuncu, oziroma zmaja* kot pravijo domačini. Kot v Dolini je ta običaj tudi v Boljuncu že desetletja v navadi in zato smo prosili starejšega vaščana, da obudi spomine na mlada leta in nam pove, kako je bilo takrat, ko je bil še sam član efantovske*. Po starem, nam je dejal naš prijazen Boljunčan, se je maj postavljal prvo nedeljo v maju, tako kot delajo še danes v Dolini. Toda že v četrtek pred prvo majsko nedeljo so se fantje zbrali na Jami in od tu so odkorakali čez Gorico v gostilno pri Kraljiču, oziroma pri Marjeti, kot se je reklo po starem. Fantje so skozi vas prepevali «Barčico>, potem pa so odšli v staro dvorano gostilne pri Marjeti, kjer je bila fantovska ura. Tu so se zmenili, kaj bo moral vsak storiti za postavitev maja. Eni so se obvezali, da bodo poskrbeli za trame, s katerimi se maj podloži in dvigne, drugi zn vrvi, tretji za orodje itd. Kako pa je bilo na fantovski uri? To je tajnost, ki se še da nes čuva in ne bi hotel prekiniti tradicije, nam je odgovoril naš informator. Lahko povem samo to, da so na uri najprej izvolili župana in čuvaja. Vsi fantje so morali biti mirni, kot ""»"'oiifiiiiiiHiiiuumiiiMiiutiMMiMiiiii i trn m m „„n n n mn iuiiiiiiiiiiiiiiiiiii umnimi minimum ^šejfa spodnjega baškega predela ^ tioVoK3 ni na KraSU t? H, u, 3 Vo<5e. Saj to A * v rešo* Voda na8lo pro. Pa elai*0 kraško skor- ?4sit>Jevsa1Žia preveč- se , raški *a nekaj dni Q <>olin *y*t, predvsem i rt hi'«* pa mokroti V*Wa ABn° Vreme, kar i« zaPade v viši- Sar^rnost^i d° sredlne 1» ■*». M0-, slane oziroma ■Sit Prij;> •- hladno vre-. kom . i “‘•'oiti jn V tem fasu niti ^lj teV,n* >e vsertran-tffeirišča Prip°ročljiva: z ni' na' hi vsai \ kf°mDLJkr.°P”t: ko S Vtl m dobro ped po evetju. koliimr n('dojmel° u*od' ,ir°Vn„, "as »„ t Katreb IS*1* *• .»e u«odi Uh .. 0r* in »pri 2il Vr«»*VA"'ni0 tudi pr* letine, po naših njivah bi lahko imeli, če že ne strnjenih nasadov, vsaj posamezno sadno drevje, zlasti koščičasto (breskve, marelice) in lupinasto (orehi, mandeljni), ki pri nas dobro uspevajo. Sadje je važna hra-r.a, ki v nobeni kmečki hiši ne bi smela manjkati. NABREŽINA Vsakoletni 1, maj spominja starejše letnike — ki jih je sicer malo — na nekdanje praznovanje naših kamnosekov. — Teh je bilo proti koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja pri nas in v okoliških vaseh mnogo več kot danes, saj je bilo takratno kamnoseštvo v polnem razmahu. Tedaj je bilo delavstvo že dobro organizirano in je razredna zavest ie močno ztatla. Zaradi tega so delavci vsak naslednji prvi maj doživljali bolj praznično in bolj organizirano. Socialdemokratska stranka je štela med kamnoseki visok odstotek pristašev, med temi nekaj zelo aktivnih, ki so seveda bili podjetnikom zelo v želodcu. Ta doba (do prve svetovne vojne) pomeni za naše delavstvo nekakšen preporod. V dobi fašizma razredni pla. men ni ugasnil, a je le tlel pod pepelom. Vsako javno očitovanje teženj in čustev se je skrilo pred razdivjanostjo fašističnega biča, ki pa je kljub temu iztaknil svoje žrtve, Te je moral dobiti za vsako ceno — s to ali ono pretvezo. Medtem je mladina dora-ščala v fašističnih pogojih, ki pa jim pretežno ni podlegla. To je najbolje dokazala na-rodnoosvobodilna vojna, oziroma zadržanje mladine v njej. Ta vojna in povojna doba sta spet izobličili generacijo s svojevrstno, rekli bi r.ekam mešano duševnoetjo brez vzorov in idealov; zato ji manjka borbenost in je brez poleta v nekdanjem pozitivnem, življenjskem smislu. To je opaziti pri vsaki dejavnosti in celo pri preprostih zabavah. Nekoč se je mladjna po naših vaseh zatavala in je uživala, ko je n. pr. za 1. maj postavljala sredi vasi mlaje m so mladenke na ta dan okrasile okna z lončnicami in raznoterim travniškim cvetjem. Oboje je pomenilo obnovljeno življenje, mladostno upanje. Vse to smatra naša mladina za'smešno, zastarelo, nesmiselno. Zakaj? Nič bi ne bilo slabega in bi modernost ne bila prav nič prizadeta, če bi se ta lepa navada obnovila. Ce drugo ne, bi si mladina tako nabrala nekaj lepih mladostnih spominov, ki se jih v starosti tako radi oklepamo. stari avstrijski vojaki, čuvaj je pazil, da se ni kdo premaknil ali se pogovarjal s sosedom, če je koga zalotil, da se je obrnil ali samo premaknil glavo, je moral dotični plačati globo. Na čelu mize so sedeli starejši fantje z županom, proti koncu mize pa vedno mlajši, do zadnjega, ki je bil najmlajši. Na tej fantovski uri smo se tudi zmenili, kam se bo šlo po bor, ki je moral biti visok, lep in košat. Po navadi smo šli ponj na Mali Kras, na Sela. Ura je trajala 2 uri. Ko se je končala, smo zapili globe in pa določen prispevek, ki ga je moral vsak fant plačat, da je prisostvoval uri. Vino je bilo najprej na posebni mizi v dvorani, potem pa so ga prinesli na mizo. za katero so sedeli fantje. Potem je prišla sobota. Starejši fantje so šli po drevo. Po navadi jih je bilo kakih sedem, osem, tudi devet. Na Malem Krasu so ga posekali in ga prinesli v vas, in sicer ob potok. Tu so ga ecepili* na «lanteno* in s tem so imeli še precej dela. Pred deveto uro zvečer va so se na Jami zbrali vsi lantje in točno ob 21. uri so odkorakali čez Gorico v staro gostilniško dvorano, kjer je bila druga fantovska ura. Ko so korakali čez trg pa so prepevali «In poglei ljub’ca ljubezen*. Ta fantovska ura se je končala prej kot prva. Fantje so morali povedati oziroma po- trditi, da bo vsak opravil delo, ki mu je bilo naročeno in za katero se je obvezal. Do polnoči je bilo treba pri-jiraviti tudi vse orodje in druge potrebne reči za dvig maja. Vsak fant je moral do tedaj tudi prinesti po 8 kosov pomaranč in citron. Opolnoči so se fantje dvignili in odšli na potok, kjer so že vcepljeni maj dvignili in ga odnesli na vkolo-njo» pri Gorenjcu. Tu so ga dvignili in zvezali na ekolo njo*, potem pa so pristopili «stari» fantje, katerih naloga je bila maj oplesti. Dva starejša fanta sta bila postavljena za stražo in njuna dolžnost je bila paziti, da ne bi kdo pomaranče odnesel ali pa da si jih fantje, ki so maj opletali, ne bi privoščili. Na vsak način so zelo pazili na to, da so sle prav vse pomaranče in citrone na maj Medtem ko so starejši fantje opletali maj, so mlajši odšli po topol, in sicer v Globače ali v Frankovec ali v Fatavanje. Jasno je, da je bilo treba topol ukrasti. Ko so se nato z njim pojavili v vasi, so spet prepevali, in sicer uBarčico> in *Po-glej ljub’ca ljubezen*. Na sredi trga so topol odložili in pripravili vse potrebno za njegov dvig. Ko jim je to uspelo, so odšli spet k fantom, ki so medtem maj opletli in vsi skupaj so ga nato odnesli na zgornji del Gorice, kjer so ga postavili na sredo trga. Maj so postavljali med drugo in tretjo uro po pol- noči, do štirih pa je moral biti postavljen. Takrat so ga fantje obstopili in zapeli vV sta ja j, vstajaj, ljub’ca gori*. Nato je župan še določi! varuhe, ki so se na straži izmenjavali vsaki dve uri. mladi fantje pa so šli še po vrhove topolov, s katerimi so okrasili vas. Štiri vrhe so odnesli v zvonik, kjer so takrat začeli zvoniti oziroma ckompanjat*, kot pravijo v vasi. S tem je bilo glavno delo opravljeno in fantje so le še spili vino, ki je ostalo. V nedeljo pred 13. uro so se fantje spet zbrali na Jami. Vsi so bili praznično oblečeni in vsak je imel v gumbnici kostanjev cvet. V povorki in med prepevanjem «.Barčice* so odkorakali čez Gorico na fantovsko uro, ki ie spet trajala dve uri. Ko se je končala, so fantje ostali v dvorani, kjer so pili in prepevali. Vina namreč ni manjkalo, saj je moral vsak fant plačati za majnico 1 liter vina. To pomeni, da je bilo na mizi od 40 do 60 litrov vina. Tako okrepčani so nato fantje odšli na trg. Ura jc bila 16.30. Preostalo je zadnje delo, namreč maj je bilo treba vreči dol. Okoli se je zbrala seveda množica vaščanov in ko je maj treščil na tla, je bila otrn-čad takoj zraven. Potem so fantje vse jpospravili in očistili, les pa so ukantirali*. Kdor je dal za deblo več, ta ga je odpeljal domov, fantje pa so izkupiček zapi- li. Zvečer je šel vsak po svojem: k ljub’ci v vas in kdor je ni imel, je legel k počitku z zavestjo, da se bo lahko kot nov član fantovske tudi sam že ozrl za kakšno. V glavnem se je tradicija postavljanja mlaja ohranila do današnjih dni v nespremenjeni obliki. Razlika jc predvsem v tem, da ga danes ne postavljajo več prvo nedeljo v maju, temveč na sam dan 1. maja. Tudi topola ne postavljajo več in namesto 8 pomaranč in citron, ki jih je moral nekoč prinesti vsak fant, dajo mntje danes vsak po 500 lir. Tako je bilo na letošnjem mlaju nič manj kot 450 kg pomaranč in citron in se je zaradi prevelike teže kar malo upognil. Za letošnji mlaj velja tudi omeniti, da tako visokega še m bilo v vasi, saj «lantena* ni bila iz borovega debla, temveč visoka in vitka smreka. Ko so mlaj podirali, so se nekoliko ušteli, kajti ko je treščil na tla, je med padcem zadel ob žice in jih nekaj potrgal. No, to je bilo kmalu popravljeno, tako da ni bilo nobene škode. S tem smo menda povedali vse. če smo kaj izpustili, prosimo Boljunčane, naj nam pišejo in rade volje bomo njihove dopise objavili. Vsekakor pa smo zadovoljni, da smo lahko opisali tudi boljunško tradicijo postavljanja mlaja in mislimo, da smo s tem ustregli tudi našim čitateljem. D 0 L Čeprav nam je bilo vreme ob napovedanem prazniku vse prej kot naklonjeno, se ne moremo pritoževati. Nekateri so nasprotovali oziroma kriti meje. Ta je razumel, da gre za staro navado in je bil zadovoljen, ko so mu fantje obljubili, da mu bodo za topola plačali odškodnino. Toda zirali odločitev fantov, da se tudi policija je začela iskati praznik prenese, a so se po-1 lastnika, in ko so zvedeli, da tem lahko prepričali, da so storili prav. V četrtek je v vasi mrgolelo meščanov in o-količanov, ki so zasedli tudi vse travnike nad vasjo in pod njo. Marsikakšen kmet se je zaradi tega pritožil, saj so mu poteptali vso travo. Mnogo ljudi je bilo že na plesu v sredo zvečer, a tudi v petek, ko so mlaj podirali, ni manjkalo radovednežev. Zadovoljni smo tudi z uspehom vinske razstave, .saj‘ta V nuujgpčem pripomore k slovesu naših domačih vin. Sedaj pa bi radi omenili «in-cidefit«, ki je nastal v noči pred prvim majem. Fantje so šli po topol nekam k Orehu, na Plavsko, kjer so res posekali dva topola. Kot vedno, so tudi tokrat topola «ukradh» in vse bi se končalo pri tem, če ne bi fantov ustavila policija. Nič niso pomagala pojasnjevanja, da gre za tradicijo, ki jo je treba spoštovati, kajti policisti so kar naprej trdili svojo in eden od fantov je še ponoči moral na komisariat v Milje. Tu so sestavili zapisnik in potem fanta izpustili. Fantje so o «kraji» obvestili lastnika, ki pa stanuje onstran m Člani letošnje boljunske afantovskea na Gorici pod mlajem. ima na tej strani meje nekega sorodnika, so se zglasili pri njem in ga prosili, naj bi se lastnik čimprej javil v Miljah na komisariatu. Ta je rts odšel v Milje, kjer je povedal, da za «tatvino» že ve in da so mu fantje obljubili odškodnino. Vse to so dali na zapisnik, a kljub temu so akti romali naprej, baje celo na sodnijo in pravijo, da ni izključena možnost, da bodo fantje prišli še pred sodišče. K tej zadevi bi radi pripomnili nekaj besed. Predvsem to, da se je kaj takega prvič zgodilo, da je namreč policija delala zapisnike in poslala akte naprej, Mi ne vemo, od kod Je policist, ki je to zahteval, a iz naših kraiev najbrž ne. Ce bi bil, bi vedel za naše običaje in bi s<* zadovoljil s pojasnilom, ki so ga dali fantje. Upamo pa, da bodo vsaj drugi, katerim bodo ti zapisniki prišli v roke, uvideli, da gre za zadevo, ki ima svoj izvor desetletja nazaj, da gre za običaj in tradicijo. Nedopustno in smešno bi bilo, če bi zaradi tega fante klicali pred sodišče, saj je na dlani, da ne gre za nikako «tatvino», temveč za običaj, ki se bo ponovil tudi drugo in vsa naslednja leta. Tekmovanje koscev Kje bo letošnje tekmovanje koscev, ki ga prireja Kmečka zveza, se še ne ve. Zvedelj pa smo, da je posebna komisija že predlagala nekaj travnikov, ki bi prišli v poštev, a se zaenkrat še ni odločila. Vsekakor pa bo treba pohiteti, saj časa ni več dosti na razpolago. Kmečka zveza pa sporoča, da se je že začelo vpisovanje za tekmovanje koscev. Kosci se lahko prijavijo v uradu KZ na Ul. Geppa 9. in sicer vsak delavnik med uradnimi urami. Zaključek vpisovanja 29. t. m. KRIŽANKA % qs 4b BESEDE POMENIJO; VODORAVNO: 1. moralna prizadetost, škoda, 7. zmanj-ševalen, 17. izdelek sladkornih tovarn, 18. sklede, 19. jegulje, 20 pokrajina, ki je del države ŽAR, 21. bljuvala, 23. hrvatski skladatelj, .24. skrb za rast in vzgojo, 25. nagel umik, 26. posoda za krmljenje živali, 28. grška boginja, 29. osebni zaimek, 30. gora nad Splitom, 32. svetiti, žareti, 34. star naziv za pivo, 35. začetnici slovenskega sj;-karja priimek in ime), 36, moško ime, 38. gošče, 40 majhen požirek, 41. vrsta propagandne tiskovine, 43. sadna jed, 45. nam omogoča premišljeno delo in ravnanje, 48 mesto v iužni Franciji, 50. delavec kovinarske stroke, 52 pripomoček za mešanje, 54. majhen rep, 56. tuje žensko ime, 58. rusko žensko ime, 60. igra na kvarte (pomanj.), 62. reka v Sibiriji, 63 os. zaimek, 65. lepotilo, mazalo, 37. melodija, 68. hudobni, 69. zadetek pri športu, 71. poraščene z resami, 73. knjižna kratica, 74. Abelov morilec, 75. šop slame, 77. naviti, nasuka-ti, 79. glavno mesto evropske države. 80. predstavniški organ, 82. truditi, 83. ne več celo, 84 trideseti del, 85. egip-tovsko-sirski sultan v 12. stoletju. NAVPIČNO; 1. avtomobilsko smerno kazalo, 2. slovenski politični delavec, 3, musliman- sko moško ime, 4. šolska alt pisarniška potrebščina, 5. konica, želo, 6. kazalni zaimek, 7. domačija, 8. nemško moško ime, y. bajeslovje, 10. stara pojcrajtna na naših, tleh, 1J. vnet navdušenec (za kakšen jport), 12 kazalni zaimek, 13. ime pesnika Grudna, 14. njena kemična formula je H20, 15. muza ljubezenskega pesništva, 16. kovina, 18 srditen, silovito jezen, 21. slovenski slikar generacije med dvema vojnama, 22. prebivalec na A-peninskem polotoku v starem veku, 25. bitka, borba 27. obremenitev, 30. zagrebški park, 31. vrsta meča, 33. prebivalec vasi Ig, 36. slovenski pisatelj («Student Stefan«), 37. nakopičenje, kar je navrženo, 39 starodavni vladarji Peruia, 40. vse, kar nas obdaja, 42. obmetavan s snegom, 44. dva enaka samoglasnika, 46. znak za americij, 47. pritiskam podjarmljen, 49. sivkasti, 51. eden najbolj znanih junakov mladinskih pustolovskih povesti, 53, očrtane, 55. ljudstvo, ki živi v severno-vzhodni Afriki, 57. čest, 59. roman pisatelja Bartola, 61. vzročni veznik, 62 mazati z oljem, 64. krajevni prislov, 66. zavitki, paketi, 68, manj vreden gozd, 70. postopaški, nedelavni, 72. vrsta plina, 74. žival plazilka, 76. reka v Italiji, 78. otroški naziv za očeta, 79. blato, 81. kazalni zaimek, 83. znak za natrij. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE STEV1I.KE VODORAVNO: 1. stranica, 9. (jotovina, 17. teodolit, IS. ljubezen, 19. Romuni, 20. liana, 23. šasija, 24. Erato, 25. me, 26. Java, 28. Dedal, 29. liti, 30. sita, 32. Gana, 34. 1 osi, 35. eji, 36. tolige, 38. rama, 40. rez, 41. Ca, 42. te, 43. okato, 45. Muta, 47. nd, 48. šest, 50. ataka, 52. Reka, 53. G(a-briele) DCAnnunzio), 55. park, 57. anali, 59. so, 60. KP, 62. let, 64. Ralf, 66. iperit, 68. gro, 69. umen, 71. kor/c, 73. Ines, 74. Ural, 75. Peron, 77. pira. 79. čc, 80. zmiti, 81. otenim, 83. zajci, 84 mernik. 85. Senožeče, 87. cvetlica, 89. t rime-ter, 90. arhaičen. NAVPIČNO: 1. strelec, 2. teorija, 3. romati, 4. adut t, 5. 11 ono, 6. ili, 7. C/, 8. atletika, 9. glavar, 10. oj, 11, tuš, 12. obad, 13. vesel, 14 Izidor, 15. nejasen, 16. analiza, 21. aj, 22, nag, 25. milo, 27. Anam, 30, so, 31. Agata, 33. Amur, 36. tesar, 37. etarn, 39. atest, 42. žep, 44. okapi, 46. ako. 49. trak, 51. Alenčica, 53. glupost, 54. Demeter, 56. klop, 58 Irec, 60, kratice, 61. polikan, 63. tereni, 65. frizer, 67. is, 68. Grinič, 70. monom, 72. kra, 74. umrli, 76. niže, 78. aj, 80. Zeta, 82. met, 84. meh, 86. če, 88. vr. MO PA posluSajte. mi smo VLJENI I2PUSTITI VAŠEGA PCH IN , DA NAM UROČITE IZDA ■ ~ JALCA VOROKA I >IDE-CILJ NASE VANJA... A i k L/MRI , PES j) (VPRG...) ^STOJ j VOROK I ) T % PUSTITE M E , PUSTITE ! NE \ --------- \Bomo .' NA GAICJNJ REDLOO zSU/sivAR JE TEDAJ V POTOM NEJ ZAKAJ ME IZDA - JE,YDRO|C, JATE ? SAJ SEM SE J * N»MflMo DRu- Boril z «bire i VSI VESTE.ICAJ POMENI 0AN-I JENI VOLK ŽA NA« ROD > NJE-60V PRESTiFJE VELIKEGA POMt NflZfiNASE-MLADCE. NJEGOV MLRtKeE, NJcC fj i. U (Nadaljevanje sledi) PrlSicEršTcTJilSnilf — 6 — 10. mii« 1959 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 20.7, najnižja 17.3, zračni tlak 1008.2 starten, veter 8 km za-hodnik, vlaga 62 odst., nebo 6 de. setin pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16.8. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 1». ®»*a Izidor ^ Sorice vzide ob 4.41 in zaton*... 19 22 Dolžina dneva 14.41. lu vzide ob 6.35 in zatone ob Ji-» Jutri, PONEDELJEK, H. “ai* Ziga V proslavo .10* lotnint: ustanovitve Glasbene Malice v Trstu Slavnostni koneert zbora Glasbene Matiee iz Ljubljane Zbor nastopi danes še v Gorici - Ha prihodnjem koncerta« ki ga organizira GUI, bo nastopil orkester Radia Ljubljana Tržaška Olasbena Matica proslavlja ta mereč 50-letnico, odkar je bilo p Trstu ustanovljeno sPevsko in glasbeno dru. stvor, ki je bilo približno deset let podružnica ljubljanske Glasbene Matice, pozneje pa se je osamosvojilo ter živelo in delalo naprej kot samostojna Glasbena Matica v Trstu. V dobi fašističnega nasilja je Matica prenehala obstajati, dokler se ni 1. 1945 zopet obnovila. Med prireditvami za proslavo tega jubileja je bil včeraj kot prvi na vrsti koncert pevskega zbora Glasbene Matice iz Ljubljane. Pred začetkom koncerta je predsednik tržaške GM dr. Fortunat Mikuletič pozdravil goste ter preči-tal pismo prof. Vasilija Mirka, ki je bil povabljen za to priložnost v Trst, a mu njegove delovne obveze tega ne dopuščajo. Prisrčno pismo je bilo tipično Mirkovo,- sebe v svoji skromnosti niti omenil ni, čeprav je znan njegov velik delež pri razvoju slovenskega glasbenega življenja v Trstu pred vojno pa še tudi po vojni. Dr. Mikuletič je to »tirzeU o Mirkovem pismu izpopolnil ter mu poslal prisrčne pozdrave, katerim se je vse občinstvo s ploskanjem pridružilo. Zbor je odpel program u-metnih in narodnih pesmi pod vodstvom prof. Cirila Cvetka. (Strokovno poročilo bomo objavili v nnši naslednji številki.) Z vrsto samospevov pa se je našemu občinstvu zopet predstavil naš rojak Danilo Merlak, basist ljubljanske O-pere. Lahko smo ugotovili, da se je Merlak razvil v odličnega pevca, ki lahko dela čast vsaki operi. Prof. Ciril Cvetko je tudi njega spremljal pri klavirju. Dobra je bila zamisel, da sta na koncertu sodelovala Jožko Lukeš in Miha Baloh, ki sta brala tekste posameznih pesmi (razen prvih treh Gallusovih). Ko je zbor odpel Vrabčevo pesem ^Zaljubljeno morjes, ki je to pot doživela krstno izvedbo, je dirigent pokazal na navzočega Ubalda Vrabca, ki mu je ploskal zbor sam in občinstvo. Vrabčev opus se je obogatil z novo, kvalitetno, moderno zasnovano, in tudi zahtevno kompozicijo, ki jo je visoko kultiviran zbor GM iz Ljubljane uveljavil v vseh njenih finesah. Toplo sta bili tudi sprejeti pesmi naših dveh rojakov Danila Švare in Karla Pahorja, Po koncertu se je gostom po. novno zahvalil predsednik dr. Mikuletič, odgovoril pa mu je predsednik Glasbene Matice iz Ljubljane dr. Benulič. Oba-dva sta si za bratski društvi izmenjala darila, medtem pa je občinstvo burno ploskalo. Zbor ljubljanske Glasbene Matice bo danes priredil koncert v Gorici. V Avditoriju pa bo na naslednjem koncertu. ki ga organizira naša GM, nastopil orkester Radia Ljubljane s solistom Karlom Ruplom, dirigirala pa bosta Uroš Prevoršek in Oskar Kjuder. Ob krčenju draginjske doklade Prebivalstvo ni občutilo nobenega znižanja cen Ustroj indeksa življenjskih stroškov je zastarel «Indeks življenjskih stroškov« je statistični izraz, za katerega so sicer mnogi mimogrede čuli, vendar niso odkrili, kaj se skriva za temi tremi zvenečimi besedami. Kar*nenadoma pa je postal- ta pojem zelo važen saj je ves tisk poročal, da se je indeks znižal in da se bo zato tudi draginjsk-t doklada znižala za eno točko To pa pomeni, da bodo delavci in uradniki dobili ob koncu tega meseca tudi do tisoč lir manj. Po sporazumu med sindikalnimi organizacijami in predstavniki delodajalcev vseh strok je namreč draginjska ki sta bili tudi prvič izvajani. 20. Sestanek lokalnih obmejnih organov v Čedadu t.m. stopi v veljavo sklep o različnih prehodih Novost: Imetniki obmejnih propustnic bodo lahko vstopali in izstopali skozi katerekoli bloke na področju treh obmejnih pokrajin Včeraj dopoldne se je v Čedadu sestala tehnična komisija lokalnih obmejnih organov, katere sestanek je bil predviden že v pismih, ki sta si jih po zadnjem zasedanju stalne mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma izmenjala predsednika italijanske in jugoslovanske delegacije. Italijansko delegacijo je vodil dr. Borghini, sestavljali pa so jo dr. Picerni, dr. De Iu-lianis, dr. Patarino in dr. De Ubertis, medtem ko je jugoslovansko delegacijo vodil svetnik tajništva za notranje zadeve LES Slovenije Rudi Lukman. Lokalni obmejni organi so se sestali v prostorih čedadskega županstva, kjer jih je pozdravil župan, senator Pelizzo. V kratkem nagovoru je komisiji zaželel uspešno de-do, pri čemer je še posebej pozdravil jugoslovansko delegacijo. Komisija je nato začela obravnavati sklepe, ki jih je sprejela stalna mešana komisija za izvajanje videmskega sporazuma. Čeprav o sestanku ni bilo izdano uradno poročilo, pa se je zvedelo, da so se italijanski in jugoslovanski obmejni organi sporazumeli o dveh bistvenih točkah. Prvič, da bo sklep o možnosti različnega prehoda obmelnih blokov stopil v veljavo 20. t. m., in drugič, da bodo imetniki obmejnih propustnic lahko vstopali in izstopali skozi različne bloke, ki so na določenem sektorju. V praksi to pomeni: Ce bo Prihod delegacije HP1 v Irst Sestanki na županstvih in na vladnem Komisariatu —! ■ ■ — ■ * Poslanca Bolti in l/idati sta sprejeta tudi slovenske šolnike • Danes zhnrovanje pri Sv. Jakobu in veselica v Križ u Včeraj zjutraj je prišla v Trst komunistična parlamentarna delegacija, ki se bo _ seznanila s položajem na našem področju, ter je zato že stopila v stik * občinami, prefekturo in predstavniki raznih kategorij. Najprej so delegacijo sprejeli na sedežu tržaške federacije KPI, kjer je tajnik Paolo Šema izrekel poslancem in senatorjem dobrodošlico, jim že_ lel uspešno delo ter na splošno orisal položaj v Irstu in okolici. V imenu delegacije se je zahvalil za pozdrave sen. Secondo Pessi. Delegati so šli nato v družbi poslanca Vida-lija in odv. Pogassija na županstvo, kjer jih je sprejel Dolinski fantje in dekleta se zahvaljujejo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspehu tradicionalnega vaškega praznika. podžupan prof. Cumbat. Nato so si ogledali Sv, Just in Mi-ramar. Sledil je obisk na vladnem generalnem komisariatu, kjer je sprejel delegate pod-prefekt Capon, ker je bil vladni komisar Palamara odsoten. Popoldne je delegacija obiskala Milje in okolico, se ustavila v ljudskih domovih in odšla nato na dolinsko županstvo, kjer jo je sprejel župan Lo-vriha skupno z odborniki. Par. lamentarci so obiskali tudi miljsko županstvo, kjer so jih sprejeli župan, odborniki in svetovalci. V razgovoru so se dotaknili resne krize, ki jo preživljajo Milje. Zvečer je bilo v Miljah javno zborovanje, na katerem je govoril senator Pessi. Popoldne sta se na sedežu tržaške federacije Kpf poslanca Roffi in Vidgli razgo-varjala s predstavniki Sindikata slovenskih šolnikov o vprašanjih slovenske šole v zvezi z zakonskim načrtom za juridično ureditev šol, ki so ga predložili komunistični poslanci. Danes se bodo parlamentarci sestali s predstavniki delavcev velikih tovarn in pristanišča. Ob 11. uri bo na Trgu Sv. Jakoba javno zborovanje. Ob 16. uri bo v Ljudskem domu v Križu na čast parlamentarcev ljudska veselica. Na sporedu je nastop pevskih zborov s Proseka-Kontovela in iz Sale-ža in Zgonika ter godbe iz Križa; zvečer pa bo ples. Delegacija se bo sestala tudi s predstavniki kmetov. O V petek se je sestal izvršni odbor Nove delavske zbornice CGIL, ki je ugotovil, da je nabiralna akcija za proslavo prvega maja bila uspešna. Do 8. maja so nabrali 1.114.066 lir. Nato so govorili o finančnem položaju organizacije, ki potrebuje sredstva, da lahko izvršuje svoje naloge. Zadel je v avto Sinoči okoli 18,30 so z avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek 43 let starega Maria Brado iz Ul. Rigutti 13, kateremu so zdravniki ugotovili udarec na kolenu in vinjeno stanje. Brada je hodil po pločniku Ulice Tarabocchia, namenjen proti Trgu Ospedale, ko ga je pri hiši označeni s številko 3 zaneslo s pločnika in je zadel v avto, ki je tedaj vozil proti trgu pred bolnišnico. Brada je seveda padel na tla, tako da je moral 19-letni šofer osebnega avtomobila Giuseppe Palaskov-Becov iz Ul. Ovidio 19 poklicati rešilno postajo. Toda Brada je pri padcu imel več sreče kot pameti, saj bo za okrevanje potreboval le 4 do 5 dni. prebivalec tržaškega področja odpotoval na sosedno jugoslovansko področje skozi blok Škofije, se bo lahko vrnil čez blok Gorjansko na tržaškem področju. Ce bo prebivalec tržaškega področja prešel mejo na bloku Rdeča hiša v goriški pokrajini, se bo lahko vrnil preko bloka Solkan v goriški pokrajini. Ce bo prebivalec tržaškega področja prešel mejo pri Stupici v videmski pokrajini, se bo lahko vrnil na italijansko področje na bloku Bla peč (Fužine) v videmski pokrajini. Isto seveda velja tudi za prebivalce goriške in videmske pokrajine, ki bodo u-živali enake ugodnosti v sosednih pokrajinah. Na sestanku, ki je trajal skoraj do 20. ure, so seveda razpravljali še o drugih podrobnostih, a se pričakuje, da bo v tej zvezi izdano uradno sporočilo. Vsekakor pa lahko danes zabeležimo, da je komisija strokovnjakov napravila korak naprej, saj je sklep stalne mešane komisije tolmačila tako, da je v kar največjo korist obmejnemu prebivalstvu. Danes konec zasedanja evropskih študijev Tudi včeraj se je nadaljevalo tretje zasedanje evropskih študijev. Danes se ga bo udeležil tudi kardinal Cico-gnani, ki bo imel zaključni govor v gledališču Verdi. Včeraj je kardinal prispel z letalom na mirensko letališče, kjer so ga sprejeli predstavniki goriških oblasti. Ob 19. ur: pa je prišel v Trst in pred certc-vijo sv. Antona so ga pozdravili predstavniki tržaških oblasti, četa vojakov pa mu je izkazala vojaške časti. —« »----- O Tajništvo FILLEA-CGIL iz Trsta je poslalo delavcem podjetja Italcementi iz Vidma solidarnostno brzojavko. Ravnateljstvo podjetja je namreč odpustilo večino delavcev, ker nameravajo to podjetje ukiniti, odnosno ga spremeniti v skladišče. Delavci so zato zasedli podjetje in se uprli odpustom. doklada tesno povezana z indeksom življenjskih stroškov. Ce indeks raste, tedaj raste tudi draginjska doklada in o-bratno. Sporazum med delodajalci in sindikalnimi organizacijami je bil podpisan že pred leti. Prav ta zastarelost tega sporazuma pa je sedaj privedla, da se bodo na njegovi osnovi znižale plače, pa čeprav po drugi plati še zdaleč ni mogoče trditi, da so delavci in uradniki občutili znižanje cen in življenjskih stroškov. Da potrdimo te ugotovitve, si moramo najprej ogledati, kaj je pravzaprav indeks življenjskih stroškov in kako ga računajo. Centralni statistični urad vzame za osnovo tako imenovano tipično družino, ki je se" stavljena iz moža, žene in dveh otrok, prvi ima 10 do 14 let in drugi 6 do 9 let. Nato so določili, koliko stane to družino stanovanje, koliko porabi za 'kruh, testenine, sadje, zelenjavo in drugo prehrano, kaj gre iz družinskega proračuna za oblačila, za elektriko in ogrevanje in kočno za razne izdatke. Posamezne količine teh predmetov in živil so že vnaprej točno določene in inštitut ne dela drugega, kot spremlja gibanje cen in vnaša spremembe iz meseca v mesec. Nato seštejejo skupne izdatke in primerjajo, za koliko odstotkov so se znižali v primerjavi z letom 1938, ki so ga vzeli za osnovo. Ta mehanizem je torej v bistvu dokaj preprost, toda žal še zdaleč ni več točen. O-snovna napaka je prav v primerjavi z letom 1938. Od takrat namreč tudi datira seznam in količina blaga, ki naj služijo za osnovo te tipične i-talijansae štiričlanske družine. Od 1938. leta pa se je mnogo spremenilo. Takrat nihče na svetu še ni vedel, kaj je naylon, in ga torej ni mogel rabiti in torej tega blaga tudi ni v seznamu. Na tej o-snovi italijanska tipična družina ne more imeti scooterja niti drugih številnih predmetov, ki so postali sedaj že vsakdanji in ki predstavljajo stvarno potrebo tudi za revnejše delavske družine. Zato pa upošteva indeks v izobilici nekatere predmete. Tako na primer naj bi po tem indeksu naša tipična družina pojedla na mesec 42 kg kruha (kilo in četrt na dan), povrh pa še 14,5 kg testenin in 15 kg krompirja. Visok odstotek kruha pa deluje zaviralno na celotni indeks, saj se kruhu cene že vrsto let niso izpre-menile, ker so cene cenejših vrst kruha (in samo te upošte. vajo pri sestavi indeksa) od oblasti določene. Na tej osnovi se je lahko pripetilo, da je indeks življenjskih stroškov v določenem tromesečju zabeležil, da so delavci in uradniki s svojimi plačami lahko kupili nekaj več, isti delavci in uradniki in njih družine pa so prepričani, da so lahko z isto plačo kupili nekaj manj. Tokrat nimajo prav drugače resni in ugledni statistiki centralnega statističnega urada, temveč prizadeti delavci in u-radniki. Vse to prav dobro ve tudi Confindustria, ki 3e najvplivnejši podpisnik sporazuma o draginjski dokladi. Vendar pa zahteva, da se sporazum izva- ja strogo po črki. Formalno i-ma Confindustria prav. Sindikalne organizacije so enotno protestiraj nato pa so se u-klonile, ker «pacta sund ser-vanda«. Dejansko pa iz navedenih razlogov sledi, da ne bi smelo priti do tega rezultata. Obratno; prav sedaj smo priče obsežni bitki številnih, da ne rečemo že vseh, kategorij delavcev in uradnikov za zboljšanje prejemkov. Te zahteve so utemeljene tu. di prav zaradi omenjenega mehanizma indeksa življenjskih stroškov in z njim povezane draginjske doklade. V praksi namreč draginjska doklada še zdaleč ne nadoknadi tega, kar so delavci in uradniki izgubili zaradi zvišanja cen. Zato bi se realne plače (kar pomeni, plače, pri katerih se u-pošteva naraščanje cen) stalno zniževale in se tudi znižujejo, če delavci z borbo ne dosežejo izven mehanizma draginjske doklade povišanja prejemkov. Poleg tega pa pravijo zadnje vesti, da je znižanje indeksa v razdobju november-ja-nuar le osamljen pojav, saj se je indeks življenjskih stroškov v marcu povečal za 0,3 odst. in v razdobju januar-marec za 0,5 odst. Izjava MUIS Sinoči se je sestalo tajništvo avtonomne tržaške socialdemokratske federacije MUIS in razpravljalo o poročilu svojih opazovalcev na skupščini PSDI, ki je bila v petek ob navzočnosti poslanca Pretija. Iz poročila opazovalcev se vidi, da je bilo na skupščini zelo malo udeležencev ter da je bila diskusija, v katero so posegli Schiffrer, Miazzi in Ce-sare, polemična, kar pomeni, da je poskus »poživitve« PSDI na krajevnem političnem torišču propadel. Tajništvo MUIS je sklenilo, da bo vrnilo prof. Schiffrerju, Palamariju in Ce-sareju pristopnico. Pianist Magalov navdušil v «Verdiju>; Med vsemi solisti na koncertih letošnje sezone je bil najbrž deležen največ ploskanja pianist Nikita Magalov, ki je včeraj zvečer nastopil s Tržaškim filharmoničnim orkestrom pod taktirko Franca Caracciola. Igral je v Mozartovem Koncertu Kv. 467 za klavir in orkester. Bilo je o-čitno, kako se pianist spričo svoje popolne tehnike predaja le še prefinjenemu izražanju v tonski govorici. Spravil je občinstvo v navdušenje, ki ni odnehalo, dokler ni umetnik še dvakrat dodal. Tudi začel se je koncert z Mozartom (kratka uvertura *Imprezarij»), medtem ko se je zaključil s Hindemithovo simfonijo «Harmonija svetav. Delo, ki ima komaj osem let, je bilo sedaj prvič izvajano v Trstu Dirigent Caracciolo, ki je tudi ostali del koncerta sigurno vodil, je dobro predstavil Hindemithovo simfonijo, sijajno zgrajeno, močno ter polno odkritosrčnega u-metniškega izražanja. Prihodnji četrtek se bo koncertna sezona zaključila z iz-vedbo Verdijevega Requiema; dirigiral bo Američan Thomas Schippers. PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR* TRST Naši najmlajši vabijo na svojo prireditev, si bo danes 10. maja ob 17. uri v gledališču v KOPRU „(iidani tvUMAčki‘‘ Spacal v Ljubljani Po razstavi v tržaški občinski galeriji, po prejemu prve nagrade za ksilografijo v Benetkah, razstavlja Lojze Spacal od prihodnjega torka 12. t. m. v Ljubljani. Predstavil se bo z desetimi olji, petimi modeliranimi in slikanimi gra. fičnimi matricami ter 22 grafikami, ki smo jih v glavnem videli na omenjeni razstavi v Trstu. Razstava bo v Jakopičevem paviljonu. Včeraj ob 11. uri so zopet odprli plavalni pokriti bazen, ki je bil vso zimo zaprt. V i-menu občine sta bila pri odprtju navzoča podžupan Cumbat in odbornik Faraguna. Ze včeraj se je v bazenu kopalo okrog 200 ljudi. Danes bo bazen odprt od 9. ure do noči. Temperatura vode v bazenu znaša 24 stopinj, temperatura zraka pa 29 stopinj. Tako je kopanje kaj prijetno, pa tudi če je zunaj hladno. Iz sodnih dvoran Kradla sta železo in odpadke Spet na vrsti cigarete in žganje se Seja odbora trgovinske zbornice Predsednik je poročal o razgovorih v Nemčiji Proučili »o načrt olajšav za induttrijo V petek se je sestal izvršni o4bor tržaške trgovinske zbornice, na katerem je poročal predsednik dr. Caidassi o svojem potovanju po Zahodni Napiči ji in o sestankih, ki jilr je imel v Frankfurtu in v Bonnu. Ze med obiskom v Rimu so glede tega potovanja pripravili načrt stikov in razgovorov z nemškimi predstavniki To je omogočilo, da je predsednik lahko stopil v stik z odgovornimi predstavniki nemškega gospodarstva, pri čemer mu je pomagal predsednik komisije za gospo-dsftfko politiko nemškega federalnega parlamenta dr. Fritz Hellwig, ki je imel pred kratkim v Trstu predavanje o Skupnem evropskem tržišču. Pričakujejo, da bodo nemški strokovnjaki v kratkem obiskali Trst. Na teh razgovorih so polagali najvažnejšo pažnjo železniškemu m cestnemu prometu med Nemčijo in Trstom. Nato je piedsednik obvestil iavršni odbor o razvoju pri- prav za načrt o ustanovitvi industrijske proste cone v Trstu. Ta ukrep nima v italijanskem parlamentu preceden-sov in gre tudi za formalno popolnoma nov zakonski akt. Zato bodo proučitve odgovornih krogov zahtevale precej naporov. Trgovinska zbornica je v stalnih stikih z odgovornimi ministrstvi in političnimi oblastmi, du se načrt izvrši. Izvršni odbor je v tej zvezi ponovno proučil načrt splošnih olajšav za industrijo in sklenil, da bodo v ta namen ponovno sklicali odgovorno študijsko komisijo, ki bo sestavila dokončne predloge. Poleg tega so na seji obravnavali še razstavo roj in ugotovili, da je zelo tjobro u-spela, za kar so se zahvalili organizatorju te razstave Ca-saliju. Končno je izvrlni od' bor sprejel še več upravnih sklepov in med drugim odobril proračun pokrajinske ristične ustanove. tu- Pred tržagkim sodiščem so včeraj zagovarjali 45 let stari Mario Stocchi iz Ul. Gin-nastica 35, 34 let stari Gra-ziano Gerdol iz Ul. Torricelli 10 in 42 let stari Francesco Sclolis iz Ul, Vidali 2, ki so bili obtoženi tatvine, poleg njih pa še 5fl let stara Ellena Pucci por. Ramalli iz Ul. Laz-zaretto Vecchio 4, ki i« bila obtožena, da ni prijavila svojega udejstvovanja v trgovini. Obtoženci so prišli na zatožno klop na osnovi prijavi 39 let starega Luigija Marcona, ki je 24. junija lani odšel na komisariat javne varnosti v Ul. Colonia in tam povedal, da mu neznanci odnašajo s parcele, ki jo je kupil na Vrdelski cesti, še uporabljiv material, zaradi česar je imel 80.1M) lir škode. Marcon je namreč kupil parcelo in ruševine nekdanje tovarne električnih pvlrtb. ščin, ki pa so jo že r*‘‘d *a' som zaprli. Stara tovarna je tako postala prava zakladnica za pobiralce železa in drugih koristnih odpadkov, saj so sčasoma pobrali vse, kar se je le odnesti dalo. Zginila so vrata, okenski okviri, železne rešetke itd., tako da so ostali le goli zidovi. Toda ko je 5el nekoč Stocchi mimo, se je spomi.il, da bi se splačalo pogledati, če je o-stalo v zemlji še khj uporab- nega materiala. Svojo zamisel je zaupal Gerdolu in nekega dne sta se oba odpravila k ruševinam. S ‘seboj sta imela kramp in lopato in začela kopati. Kmalu sta zadela na železno cev in tedaj sta uvidela, da njun trud ni bil zaman. V določenem času sta izkopala še precej železnega materiala in ga prodala v starinarnico v Ulici Giulia 116, Tudi 24. junija lani sta se že navsezgodaj odpravila na «delo». Ker sta imela namen ostati ves dan med ruševinami, jima je opoldne prinesla kosilo žena enega od obtožencev. Toda komaj so pokosili, so v staro tovarno prišli policisti in na vprašanje, kaj delata, sta oba prostodušno odgovorila, da pač delata. Ni jima šlo v glavo, da je njuno delo istovetno tatvini, in sta se s tem sprijaznila šele takrat, ko so ju odpeljali na komisariat in zaslišali. Seveda so oba prijavili sodišču, policija pa je še uvedla preiskavo, da ugotovi, če sta material res prodajala v že omenjeno starinarnico. Pri tej preiskavi pa je policija ugotovila, da je lastnica starinarnice neka Jolanda Delsseno, ki pa jo je dala v podnajem, in sicer Elleni Pucci. Ker Puccijeva ni bila v seznamu trgovinske zbornice, so jo zaradi tega prijavili sodišču. Ko so pregledali knjige, kamor morttjb starinarji vpisati vse kupljeno in prodano blago, so policijski agenti zasledili še Sciolisovo ime in ko so ga kasneje zaslišali, je mož priznal, da je material, ki ga je prodal v starinarnico, dobil iz ruševin stare tovarne. šila kaznivega dejanja. Sodnik, ki je sodil vsem obtožencem, je pred izrekom raz. sodbe upošteval zlasti dejstvo, da so vsi trije moški revni in brezposelni in da živijo v težkih življenjskih razmerah. Zato je Gerdolu in Stocchiju prisodil le po 45 dni zapora in 3500 lir globe, Sciolisu pa 25 dni zapora in 2000 lir globe z vsemi olajšavami, ki jih pred' videva zakon. Puccijeva pa je bila oproščena, ker ni zagre- Na tržaški preturi sta bili včeraj dve razpravi zaradi tihotapstva. Pred sodnika je naj. prej prišel 46 let stari Lorenzo Fabris iz Ulice A. Vittoria, ki so ga 30. septembra lani na glavni postaji ustavili finančni stražniki in mu pregledali kovček. Fabris se je prav tedaj vrnil iz Jugoslavije in ko so mu v kovčku našli kakih 15 zavojčkov cigaret in tri steklenice žganja, je takoj povedal, da so tako cigarete kot žganje dar sorodnikov ki jih je obiskal. Tudi pred sodnikom je povedal isto ter še dejal, da je pripravljen plačati za oboje carinsko pristojbino. Sodnik, ki je upošteval vse o-lajševalne okolnosti, je nato Fabrisa obsodil na 2700 lir globe. Takoj za Fabrisom Je prišel na vrsto 29-letni jugoslovanski državljan Hasim Ahmela-sevič iz Sarajeva, ki je 4. t. m, prišel z večjo skupino izletnikov na kratke počitnice v I-talijo. Bili so namenjeni v Benetke, a ker se je vlak v Trstu ustavil dalj časa, je Ah melasevič stopil iz vagona in se odpravil na Trg Liberta, kjer sta ga ustavila dva agenta. Pri njem sta r.ašla 7 ste-klenig žganja in ker potnik ni mogel dokazati, da je plačal carinsko pristojbino, sta ga prijavila sodišču. Na včerajšnji razpravi je Ahmelasevič sodniku dejal, da je bilo žganje last vse družbe in da bi ga spili med bivanjem v Italiji. Toda to opravičilo mu ni pomagalo, kajti čeprav je sodnik tudi pri njem upošteval olajševalne okolnosti, ga je ob, i sodil na 87QO lir globe. Včeraj odprli pokriti bazen SNG v TRSTU DANES 10. t. m. ob 20. uri v prosvetni dvorani «A. Sirk« v KRI2U JOSIP TAVČAR «PekeI je vendar pekel» Prosvetni društvi »ANDREJ COK* in »PROSEK - KONTO VEL* vabita na KONCERT Invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane ki bo DANES 10. maja ob 15.3« na OPČINAH in ob 1* 30 na KONTOVELU Vstopnice bodo na razpolago eno uro pred začetkom koncertov. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN FOHOKE Dne 9. maja t. 1. se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 13. POROČILI SO SE: pek Valeno Zugan in prodajalka Norina Lot-tini, trgovec Ettore Gallina in učiteljica Federica Bewilacqua, šo. fer Carlo Brovedani in delavka Marisa Fenraresso, natakar Lulgi ViezzoK in šivilja Ner.ina Pasquot-ti, tesar Umtoerto Ritossa in šivilja Daniela Cossutta, zidar Um-berto Villoni in baristka Blanca Domvito, pomorščak Albino Parma in gospodinja Maria Bortolin, uradnik Dario Mario in gospodinja Isabella Soldat, trgovec Luci ano Buonfine in gospodinja Lo-redana Bretti, inženir Bruno Roc-co in dr. kemije Arduina Pascuc. ci, krojač Domenico Carbone in šivilja Lidiia Cancelliere, delavec Bruno Rebula in gospodinja San. tina Koterle, uradnik Claudio Grim-Cocitto in šivilja Luoia Zu-gan. UMRLI SO: 75-letna Maria Ivich por. Mogorovich, 60-letni Gaddo Glass, 69-letna Maria Vatta por. Grisoni, 67-letna Maria Me-neghella por. Bellizzi, KUetna Li. via Visintin, 90-letna Angela Pau. lioh por. VVeizl, 56-letni Lulgi Cappon, 3 dni star Silvio Stea. OKLICI: odvetnik Igor Gruden in gospodinja Marija Plahuta, agent javne varnosti Giuseppe De Simone in gospodinja Anna De Caro, Marcello Palclch in Ernesta Crisman, motorist Luigi Schi-rinzi in gosipodinja Lioia Pinto, zidar Giovanmi Nespolo in gospodinja Luigia Cameroni, uradnik Maurizio Treretoli in gospodinja Luisa BaMagl-ieri, penzionist Giuseppe Leporale in gospodinja Vin-cenza Sesso, geometer Dante Ra-gogna in gospodinja Udegarda Taffra, univ. asistent Ottone Fer-ro in univ. asistentka Fulvia Ba-risi, trgovec Ennio Rispoli in trgovka Carla Lotto, birivec Antonio Sponza in frizerka Ida Pahor, agent P.C. Giovanni Grop-jazzi in uradnica Antonia Castel-an, agent P.S. Pietro Mattel in gospodinja Maria Loberti, agent P.C. Giovanni Mangan e In gospodinja Teresina Coppol etta, študent Giorgio Frausin in gospodinja Luciana Bossi, električni varilec Enrico Stibilj In gospodinja Antonia Flora, delavec Giuseppe Robba In prodajalka Marialuigia Ravailco, uradnik Giuseppe Era-mo in gospodinja Lldia Orrii, uradnik Rolando Nelzi in gospodinja Licia Piccolo, elektromeha-nlk Giorgio Flego in šivilja Glu-litana Giovanoni, šofer Luciano Musina in pletilja Olga Clodig, pomorščak Francesco Iancar in gospodinja Anna Degrassl, uradnik Giovanni Biuno Savron in gospodinja Irene Mignone, delavec Vittorio Giustincic In delav ka Laura Krebelj, uradnik Rug-gero Cesca in gospodinja Marta Grazia Camplutti, trg. zastopnik Alberto Benedetti in uradnica Licia Clementilni, trgovec Napoleone Prisco In gospodinja Stella Lubls, potapljač Pietro Cocolo in gospodinja Maria MattloH, mehanik Marino Cootani in frizerka i Marisa Rogelia, uradnik Erneste DelTOste in gospodinja Bruna Visintin, šofer Doriano Radivo m prodajalka Laura FerroJi, prodajalec Bruno Lenuzzi in gospodinja Rita Laiube, uradnik dr. Gior. gto Zorzin in manekenka EJvina Ladi, vrtnar Francesco Pieri in uradnica Giustina Colja, uradnik Livio Arfelli in uradnica Eliana Castelilan, mehanik Alfredo Giordani in gospodinja Maria Poceco, radiotelegrafist Mario Pariš in šivilja Lauretta Sgobin, steklar Giovanni Pieri in šivilja Andrei na Minca, knd. izvedenec Rodolfo Giostra in gospodinja Anna DTn-geo, podoficir G.F. Salvatore Lio. netto in učiteljica Pier-Paola Ma. rianeUa De Bat tisti, slaščičar An. tenio Santi in šivilja Vittoria Venturo, prodajalec Samuele Bel-leli in gospodinja Enrica Sonnl-no, karabinjer Orlando Negro in bolničarka Anna Maria Fabretto, pomorščak Lino Ruzzier in gospodinja Gemma Dessardo. •---«»•——- NOČNA SLUŽBA LEKARN v maju Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefomtane 39; dr, Gmeiner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; dr, Signorl, Trg Ospedale 8; dr Miani, Barkovlje Nicoli, Skedenj. DAROVI IN PRISPEVKI Namesto cvetja na grob pok Mihaela Coka daruje družina Cok-Pečar Antonija 500 lir za Dijaško Matico. RAZNA OHVKNTILA Društvo slovenskih umetnikov vabi člane na sestanek, ki bo jutri ob 20,30 uri. Na sestanku bo razgovor o moderni likovni umetnosti v zvezi z razstavo Lojza Spacala. ■ -«»— LOTERIJA BARI 28 67 80 61 40 CAGL1ARI 67 89 38 82 81 FLORENCA 6 45 59 29 75 GENOVA 51 47 70 24 55 MILAN 51 30 79 89 «5 NEAPELJ 90 46 36 74 M PALERMO 19 34 89 37 51 RIM 50 23 75 80 42 TURIN 3 46 47 23 21 BENETKE 29 31 58 66 47 ENALOTTO 1 2 1 X X 2 1 X 1 1 X 1 Dvanajstice dobijo po 4 mi- lijone 781.214 lir, emajstice tisoč 6 lir, desetice pa po tisoč 436 lir. pod režijo Eme Starčeve (članica SNG). — Pevski zbor pod vodstvom Fride Valetičeve. — Baletne točke vodi Adrijan Viler (član SNG). Izven programa bodo nastopili člani baletne šole SNG. POZOR! Točno ob 14.30 bo odpeljal avtobus, ki bo čakal nastopajoče in spremljevalce pri cerkvi sv. Jakoba. nik — Beograd: 20.20 ikumentarna oddaja ob 0°.-jjj. -.rti Borisa Kidriča - L s ^ GLASBENA MATICA V TRSTU V soboto 16. t.m. ob 20.30 v Avditoriju KONCERT orkestra Radia Ljubljana Solist Karlo Rupel Dirigenta Uroš Prevoršek in Oskar Kjuder Zveza borcev NOB Štorje priredi danes ob 17. uri koncert s sodelovanjem kvinteta Avsenik. Po koncertu ples. Vljudno vabljeni. radio NEDELJA. 1* maja 19S9 RADIO TRST A 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Slo- venska folklorna glasba; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.45 Goossens: Concertino za dvojni orkester; 12.15 Za vsa kogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Nadaljevanje glasbe jk> željah; 15.00 Tržaški mandolinistični ansambel; 15.20 Jazz zasedbe; 15.40 Zbor Ljubljanski zvon; 16.00 Glasbeni popoldan; 16.40 Plesna čajanka; 17.00 «Sola za obrekovanje«, komedija v petih dejanjih, ki jo je napisal Richard Sheridan, prevedel pa Matej Šmalc — igrajo čla. m Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, vodi Modest San cin; nato Pevci lahke glasbe; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport: 20.30 Glasbena fantazija; 21.00 Pesniki in njih stvaritve: (18) »Peter Bez. ruč«; 21 25 Večerne melodije, 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Mala antologija slovenske vokalne glasbe; 22 25 Brahms: Sonata v f-molu opus 5; 23.00 Orkester Stan Ken. ton; 23.30 Nočni ples. IRST 7.45 Kmetijska oddaja; 16.30 Riim( in popevke; 17.30 Simfonični koncert; 21.00 «Brttka pri I.egnanu«, prenos iz gledališča Florenci. II. PHOGRAM 20 30 «24. ura« KOPER 6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 In 7.40 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Naša nedelj, ska reportaža; 9.20 Zabavna glasba, 10.00-10.30 Prenos RL; 10.30 Operna glasba (Rossini, Donizet-ti. Puccini. Bolto in Saint-Saens); 11.20 Simfonični koncert; 12.10 iti 12.50 Glasba po željah; 13.30 «Za našo vas«; 14.15 Nekaj priljublje-Jublj ullil LI Dol id« 1 * w g tjr na; 2045 Kratka reportaža hoda ob žici okup rane Jo - Ljubljana; 2055 MaU ^vli Portret igralke Mije t® «»• — Zagreb; 21.30 Jutie«a__ ^ večerni francoski fH® ljzna. Excelsior 14.3 J »Marte bKC Petit. Roma «Nasilneži«. . „.«n0' Veita «Tot6, Eva m P čopič«. paK" MALI Og^. NAJLEPSA rodnikom in PriJ* nilNl>Ajtg# od 900 do 1 5°® Najnovejše sredstv° proti krvavenju majavosti zob lB , je „„.1.1,11 d * nemu zadahu PARA** Nudijo I****0 NOVO: Smit: Kd° p tej hišici J. E. Peroci; TRŽAŠKA i»s - m. »»• I Telei®* ( Šolske vesti ) Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je rok za vlaganje prošenj za sprejemne izpite do 30. maja. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. ure dalje. Vsa potrebna pojasnila daje tudi tajništvo. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali gubi našega dragega sina in brata ob *>rl' KLAVDIJA STOKE »« č i- ■-ttitd se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala c* ku, godbi, pevskemu zboru, Industrijskem ^g »A. Volta«, darovalcem cvetja ter vsem, 111 rem*' terikoli način počastili pokojnika in ga ,y'~ zadnji poti. »oT®*^ Mati, oče, brat In ostal® Prosek, 10.5.1959. Goriško -beneški dnevnik . —"inilc go riške trgovin-‘“»rnii Poročilo o sestanku na trgovinski zbornici v Ljubljani glasnost glede sklicanja sestanka ih in italijanskih strokovnjakov driski in ljubljanski trgovinski predstavniki poudarjajo važnost gradnje avtomobilske ceste Palmanova - Gorica - Ljubljana l bjj'"“ace Giovanni Bigot WrP*ek skupno z od- Ojnikom dr. Can- ▼ L}i............. [ * P) v lbo '»ličem in direktor- f® Kreinerjem in ge- j*® T Ljubljani, kjer se . *ttl «1 jg« * predsednikom tr-*rj,# ,* zbornice inž. Vik- ll k • Milošem Vehovarjem. Š k’ ie 'bil na se_ j^fllovinske zbornice, so ^ il raiprav'ia" o ot>-“■»govni izmenjavi v kovinskega aporazu- _ obravnavi teh vpra- N' je bilo dose- li, 22*1110 soglasje, je go-««er • 'Secija temeljito pro- W- ^u*oslovanskimi predli • m*d katerimi je bil »^^estniic ravnatelja pro-bjT. odseka inž. Cvetek i| l 1^' POVe7.av«a 4 + aliinnsVf -Nvidev, l*rto?h0Vei"'1 Preasiav «iiH ,! **dovoljstvo in ,Jarva načrt inž. Cac-». ’ slovenski predstavniki Povezave italijanske l «^. anske cestne mre- ^imanova Gori-l^li I • Goriška dele-š ibu- ®ri^azala traso ceste l,.j ),Tlskem ozemlju kot »lili, a <*aovoljstvo in naliti ,3 .5e jugoslovanske o-**lmaj e bosta cesti Palma- Nova Gori- Neii,., J*Ua prečkali mejo, l ,aai bi skupno pre-pteL »radnjo italijanskih J ' p,Milan - Benet-l^ih ( an°v«) in jugoslo-Jn*) z Avstrijo in ji Vovm obilskih cest’ da kdaj bodo ta ijtšja na, da bi se lah«' a zgradila tudi ce-\... - "'rv* - Gorica - Ljub- k^bislr.-: . maJa bodo na CH o? .iup*n«tvu dru- C »UrosH med 3' in 6- Prvo cepPr0tl 0tr0Ški ti'i.rtlh Pri v brezpl-«.^, v,, ikltti. *ki zdravniški tl ’ »Pri?0 cepljenje je bi-N j?la' Pričetek ceplje-lri v , JMplačno, bo ob na Oslavjc ^ v Grojni C^altb11 en° let0- od' . •OVODNJE cepljenje *“ “Nški paralizi 1>ii«t**vma Pokrajinsko ^ a Vitlkih% T)e' je zli' Polno lukenj. j;i (««t0 ** Pnšai inženir, 1^4 se **Bdal in ugo-lt.,r lia,. j1- asfaltna oh,st Udira.r asfaltna plast * ™ >r» lomit: st^Mlla ’ ■ se u‘ llil ek >1'j* bil sko-S bnri Vodovod- Kakor sedaj potrošili V'kl d blLnarja- da bodo g na-- asfa'tirana na is,tadi *Cln' spel Popra- LbClT “T1, 3 *S »nipokraj 'i110 zitno**^810 poiakati V2a^n n?l da bi no preprogo. Cesta po Grojni je skrajno zanemarjena. Avtobus, ki vozi' v Steverjan, jo je tako zdelal, da jo je treba temeljito popraviti. Ker spada del ceste po Grojni pod goriško občinsko upravo, bi kazalo, da bi ob. čina prav v okviru gradnje naselja v Ul. Ponte del Tor-rione uredila tudi to cesto, ki se je poslužujejo izletniki na Kalvarijo in velika večina Steverjancev. «»—:— 6 milijonov lir za razstavo pohištva Vlada je nakazala 6 milijonov lir za ureditev stalnega razstavnega prostora obrtnikov v Krminu. S tem se je še za en korak približala u-resničitvi zahteva krminskih izdelovalcev pohištva, ki so po svojih kakovostnih izdelkih žfiani daleč' naokoli,' da bi dobili primeren prostor, kjer bi, lahko prikazali ljudem svoje blago. Spomladanski izleti SPD Slovensko planinsko društvo organizira 24. maja enodnevni avtobusni izlet v Kobarid k otvoritvi spomenika S. Gregorčiča. Otvoritev bo dopoldne, popoldne pa si bodo izletniki ogledali Boko in Bovec, kjer bo kosilo. Odhod ob 7. uri iz Podgore, ob 7.15 s Travnika. Vpisovanje do 20. maja. Voznina za člane 450, za nečlane 500 lir. Pri vpisu mora vsak izletnik plačati 100 lir kot rezervacijo za kosilo. 7. maja je velika skupina planincev napravila zelo dolgo pot čez Skalnico, »Vodice, »kozi Bgske tor po grgarskem kanjonu do vasi; od tod pa čez Preval do Kekca. Za pot so potrebovali U ur. Vrnili so se z velikimi šopki šmar nic, ki so jih nabrali na Vodicah. Vesti iz Doberdoba Doberdobski župan Andrej Jarc je bil v torek pri prefektu. Prikazal mu je vprašanje pokopališča v Dolu in ceste v Doberdobu. Kakor smo izvedeli, bo cesta, ki bo povezala zgornji in spodnji del vasi mimo orožniške postaje, dograjena v tem tednu. Široka je 7 m, dolga pa okoli 300 m. Zgradili so jo z deloviščem. Glede gradnje pokopališča v Dolu so sklenili napraviti dodaten pregled, dokumente pa poslati v odobritev v Benetke, da bi dobili del finančnih sredstev. Globe v aprilu V preteklem mesecu so mest. ni stražniki prisodili 15f7 glob. Kršiteljem pravilnika o mestnem prometu 121 glob, kršiteljem pravilnika mestne policije 14 glob, poljskih stražnikov 8 glob, o prodaji na drobno 8 glob, pravilnika o industrijskih dejavnostih 1, o hišnem pravilniku 4, o pravilniku o pokritem trgu 7, o prodaji rib 1, pravilnika o psih 6 in 3 globe kršiteljem cestnega pra. vilnika. «»■ DE2UHNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči dežurna lekarna Urbani - Al-banese, Ul. Rossini št. 1, tel. 24-43. Včeraj sta se v Dolu poročila Olga Zužič is Dola in Emil Miklus z Oslavja. Novoporolence-ma čestitajo vaščani in uredništvo naše pa lista. Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici organizira danes I«. maja ob 16.3« v Prosvetni dvorani ▼ Gorici VOKALNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE IZ LJUBLJANE Zbor, ki ga sestavlja 50 pevcev in pevk, bo pel narodne in umetne pesmi. Sedeži po 400 in 800 lir,stojišča 200 lir, dijaško stoji-šče 100 lir. Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš. Gospodinjske tečajnice na izletu po Istri *, * '»IJ «. , Se Zem- SlUJJlllJt vu AA.VV. IIHjU»jU *" ‘Uče « ’ in 5eIe po-! stopinj ob 1. uri. Vlage 32 od- \. plevleči z asfalt- | stotkov. V četrtek so gteverjanci, Jameljci in nekateri Podgorci obiskali slbvensko Istro. Izlet so organizirali v okviru gospodinjskih tečajev po slovenskih vaseh na ‘Goriškem. V g*avnem so bile tečajnice in njihovi sorodniki in znanci. Obiskgle so. Koper, Portorož in Pitan. V Portorožu so videle prve kopalce, v Piranu pa so si ogledale mestno ob-z;dje ter se povzpele na stolp, od koder so imele lep razgled po vsem mestu. Vrnile so se nekaj pred polnočjo v najboljšem razpoloženju. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 23,4 stopinje ob 11.50. najnižja 13 Odvzete šoferske in prometne knjižice Šofersko knjižico II. stopnje so odvzeli Robertu Agostinu iz Tržiča, II. in III. stopnje Mariu Medeotu iz Gradiške ter I. stopnje Neviu Gratonu ir Tržiča. Prometno knjižico so odvzeli Luigiju Simonessiju iz Ronk, Danilu Bressanu iz Gorice, Alfredu Vedramu iz Gradiške, Aldu Gasperiniju iz Krmina in Riccardu Peressinu iz Gorice. Včeraj ob 11,30 so z avtom Zelenega križa prepeljali v bolnišnico Rdeča hiša 31-let-no Bruno Gonella, por. Bello iz Standreža, Ul. Sabotino št. 2. 2eno je v Ul. Leopardi obšla nenadna slabost. »vs r »'-»n»» - m Pogled na Matajur iz Beneške Slovenije. min iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiniiiiiiiiiiiutniiiiitiiniiimiiinNHiHiiMiiiiiiiniiiiiir iiiiiuiiiuiitiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiii Včeraj dopoldne na igrišču na Rojcah Finalno srednješolsko lahkoatletsko tekmovanje V splošni klasifikaciji so slovenske šole na 7. mistu Prejele so srebrno in bronasto medaljo Predvčerajšnjim je bilo na lahkoatletskem igrišču na Rojcah finalno tekmovanje vseh gcriških srednjih šol v lghki atletiki. Slovenske šole so v hudi konkurenci zasedle med desetimi šolami iz vse pokra-j.ne sedmo mesto ter si priborile srebrno in bronasto medaljo. Srebrno medaljo .je do- " ; , smrti in poroke Qd 3. do 9. maja se je rodilo v občini Gorica 22 otrok, umrlo je 7 oseb, oklici so bili 4, poroki pa 2. ROJSTVA: Lorenzo Demar-chi, Gianna Todisco, Ezio Bres. san, Ornella Cecchini, Franco Iansich, Paolo Iansiph, Emanuela Franzot, Nereo Visin-tin, Gianluigi Coiro, Mesimo Vittor, Giuliano Nicolavcic, Pio Giovini, Sergio Tomasini, Roberto Ziani, Marilena Lombardo Stacchio, Antonio Roganti-ni, Fabio Agazzi, Umberto Marconi, Laura Coppola, Romano Raner, Flavia Pecorari, Marco Claucis. SMRTI; 75-letna gospodinja L/uigia Cumar vd. Cumar, 75-letna gospodinja Pierina Debenjak vd. Marvin, 3 leta star Francesco Del Zotto, 60-letni delavec Giovanni Marcato, en dan star Aligi Romanzin, en dan star Fulvio Romanzin, 53-letna gospodinja Marija Fere-sin por. Jerman. OKLICI: uradnik Franco De Chirico in učiteljica Anna Pa-squini, šofer Egidio Edalucci in bančna uradnica Giovanna Petrichiutto, uradnik Giorgio Padovan in gospodinja Clau-dia Zacconi, Fulvio Mareca in Claudia Blasizza. POROKE: uradnik Carlo Volpi-Ghirardini in uradnica Loreta Cossar, uradnik Luigi Rizzatti in gospodinja Dioni-sia Bressan. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem tistim, ki so pomagali ob bolezni in ki so pospremili na zadnji poti našo nepozabno IVANO VISINTIN DRUŽINA Sovodnje, 10. maja 1959. bil Anselmi za drugo mesto v metu krogle (14,46 m), bronasto medaljo pa Kusič za šesto mesto v teku na 80 m (10,1). Vrstni red finalnega tekmovanja je naslednji; 4. Liceo scientifico iz Gorice, 2. Istituto tecnico iz Gorice, 3. Liceo classico iz Gorice, 4. Liceo scientifico iz Tržiča, 5, Istituto industriale iz Tržiča, 6. Seuola d’arte - Istituto Volta iz Gorice, 7. Slovenske srednje šole, 8. Italijansko učiteljišče, 9. Istituto industriale v Gorici in 10. Seuola tecnico - industriale v Krminu. Slovenske šole so nabrale 39 točk. Slovenski dijaki so dosegli naslednje rezultate: Trpin 7. mesto v metu krogle (12,38 m), Gergolet 9. mesto v skoku v višino (1,60 m), Cotič 10. mesto v skoku v višino (1,56 m), Cej 9. mesto v metu diska (31,40 m). V skoku v višino je bila zelo huda konkurenca, saj sta kar dva tekmovalca skočila nad 1,70 m, številni pa 1,95 m. Zaradi tega je uspeh Gergoleta in Cotiča, ki sta dosegla osebni rekord, toliko pomembnejši. V štafeti 4x100 m je slovenska šola tekmovala v drugi skupini od 7. do 10. mesta. Štafeta je prišla prva v tej skupini in zasedla v splošni lestvici 7. mesto z rezultatom 47,4 (Kusič, Jelen, Persolja in Anselmi). t/ • m v • v Kino v lrzicu AZZURRO. 14. - 22.: »Gospa moja teta*, R. Russel, F. Tu cker. PRINCIPE. 13. - 22.: »Polikarp, naborni oficir*, R. Rascel, P. De Filippo. EXCELSIOR. 14. - 22.: »Gigi», Leslie Caron, M. Chevalier. Film je dobil 9 oskarjev. NAZIONALE. 14. - 22.: »Netopirjeva kri*. D. Wolfitt, B. Shelley. SAN MICHELE. 16.30 - 22.: »Anastasia*. V. Brynne-, I. Bergman. «»—L- Predstavniki CISL pri podtajniku Garlatu Predstavniki CISL iz Gorice in Tržiča so bili pri podtajniku ministrstva za javne udeležbe poslancu Garlatu in so govorili predvsem o položaju v potjetju OMSA v Tržiču. Poslanec je zagotovil, da se bo minister osebno zanimal za položi j tega podjetja. Kino v Gorici CORSO. 14.30.: «2enska», B. Bardot, Villar, mladini prepovedano. VERDI. 15.00: «Pekel na dnu*, G. Ford, Bornine VITTORIA. 15.00: «Nočem u-mreti*, S. Hayword, S. Ca-tland, mladini prepovedano. CENTRALE. 15.00: «Krvava ostroga*, R. Taylor, L. London. MODERNO. 15.00: «Zakopan samokres*. Zasedanje Mednarodne atletske zveze v Rimu Določitev minimalnih mer za prijavo za olimpiado Odobren program olimpiade v Rimu in prošnje za nove člane RIM, 9. — V dvorani na Fo-ro Italico se je sestal Svet mednarodne atletske zveze pod predsedstvom lorda Burkhieja Exeterja. Sestanku so prisostvovali še Pain (Anglija), Niettinen (Finska), Ferris (ZDA), Mericamp (Francija), Ericson (Švedska), Knenicky (CSR), Paulen (Nizozemska), Danz (Nemčija), Homenkov (SZ) in Zauli (Italija). Svet je določil tabelo minimalnih rezultatov, ki so potrebni za prijavo za olimpiado. Tj minimalni rezultati so: MOŠKI: 100 m — 10”4, 200 m — 21”3, 400 m — 47”3, 800 m — 1’49”2, 1500 m — 3’45”, 5000 m — 1410”, 10.000 m — 29’40”, 3000 m ovire — 8’55”, 110 m ovire — 14”4, 400 m ovire — 52”2, višina — 2.05 m, daljina — 7.60 m, troskok — 15,60 m, palica — 44 m, krogla — 17 m, disk — 53 m, kopje — 76.50 m, kladivo — 62 m, deseteroboj — 6750 točk. ZENSKE: 100 m — 11’ *, 200 m — 2T2”, 80 m ovire — 11’’2, višina — 1,67 m, daljina 5.90 m, krogla — 14,60 m, disk 48 m, kopje — 49 m. Po novem pravilniku IAAr lahko vsaka država vpiše za vsako od navedenih disciplin po enega tekmovalca. Vendar pa imajo države, ki imajo še enega atleta, ki je določene minimume dosegel po 1. oktobru 1959, možnost prijaviti še enega atleta in če imajo še tretjega, ki je izpolnil minimume, lahko prijavijo tudi tega, s čimer dosežejo maksimalno število možnih udeležencev za vsako posamezno disciplino. Izjemo predstavljajo samo maratonski tek, hoja na 50 km in na 20 km, za katere lahko vsaka država prijavi po 3 tekmovalce. Svet je potem določil skrajne meje za klasifikacijo za o-limpiado v Rimu. Tisti, ki so bili prijavljeni na osnovi gornjih minimumov, morajo za svojo efektivno udeležbo na o-limpiadi, doseči naslednje kvalifikacijske mere: MOŠKI: višina — 2 m, daljina — 7,40 m, troskok — 15.50 m, palica — 4,30, krogla — 16,75 m, disk — 52, m. kop- MiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii Mednarodno teniško prvenstvo Italije Pietrangeli v polfinalu Ayala je izločil Merla Ostala polfinalista: Drobny in Fraser Dražba za košnjo trave na Prevalu Steverjansko županstvo sporoča, da bo v nedeljo 17. maja na županstvu ob 11. uri javna dražba za košnjo ob občinskih cestah na Prevalu. RIM, 9. — V nadaljevanju mednarodnega teniškega prvenstva Italije, so bili danes doseženi naslednji rezultati: POSAMEZNIKI — četrtfina. le: Drobny (Eg.) - Pilet (Fr.) 7:5, 6:3, 6:1, Fraser (Avstral.) -Knight (Angl.) 0:6, 12:10, 6:3, 6:3, Pietrangeli - Emerson (Avstralija) 7:5, 6:3, 8:6, Ayala (Cile) - Merlo (It.) 6:3, 2:6, 6:3, 2:2 prekinjeno zaradi teme. POSAMEZNICE — četrtfinale: Truman (VB) - Lazzarino 6:2, 6:3, Bueno (Braz.) - Bfi-tano (Avstral.) 3:6, 6:3, 6:4, Reynolds (J. Afr.) - Hopps (ZDA) 6:3, 6:4, Ramirez (Mehika) - Pericoli (It.) 6:3, 7:5. MOŠKE DVOJICE — četrt finale: Candy-Howe (Avstral.) - Jacobini-Pirro (It.) 1:6, 6:2, 8:10, 6:2, 6:2. ZENSKE DVOJICE — četrt-finale; Ramirez-Reyes (Meh.) -Hallyer-Fageros (Avst.-Z.DA) zaradi odsotnosti. Reitano-Tru-man (Avst.-ZDA) - Lazzarino-Migliori (It.) 6:3, 6:1, Bellani-Pericoli (It.) - Schuurman-Rey-nolds (J. Afr.) 6:2, 2:6, 6:2, Ramorino-Bassi (It.) - Bueno-Hopps (Braz.-ZDA) zaradi odsotnosti. «» ----- Španija - Švica 2:0 za Davisov pokal MADRID, 9. — Po drugem dnevu teniškega dvoboja v drugem kolu evropske cone Davisovega pokala vodi Španija proti Švici z 2:0. Rezul- tata prvih dveh iger posameznikov; Couder (Sp.) . Froeseh (Sv.) 6:2, 6:2, 6:2. Gimeno (Sp.) - Blondel (Sv.) 6:1, 6:0, 6:2. «» ------- DAVISOV POKAL Belgijsko moštvo za dvoboj z Italijo RIM, 9. — 16., 17. in 18. maja bo na srednjem igrišču Leopold kluba v Bruslju srečanje za Davisov pokal med Belgijo in Italijo, . veljavno za drugi turnus. Belgiska teniška zveza je sporočila, da bodo belgijsko moštvo sestavljali Brichant, Washer, Froment in Bruloot. Kapetan moštva bo Mr. A. Lacroix, sodnik pa Fernand de Gryse. VESTI IZ RINGOV BERLIN. 9. — V srečanju, ki ni veljalo za naslov, je evropski prvak srednje kategorije Gustav Scholz premagal italijanskega boksarja srednje-ležke kategorije Calzavaro po točkah v 10 rundah. V okviru iste prireditve je Italijan Cottino (srednja kat.) premagal Nemca Borcowskow-skega odstopa v 4. rundi, boksar težke kat. Crosia pa je izgubil s tehničnim knock-outom proti Nemcu Ullrichu Nitzschkeju. je — 74 m, kladivo — 60 m. ZENSKE: višina 1,65 m, daljina 5,40, krogla 14,50, disk 47 m, kopje 48 m. Svet je odobril tudi program in urnik olimpiade v Rimu, ki bo od 31. avgusta do 8. septembra (maraton bo 10. sept.). Svet je nato določil delegate za igre v Beirutu (Pain), za panameriške igre v Chicagu (Da Costa), za mednarodne študentovske igre v Turinu (Zauli), za balkanske igre (Knenicky), glede azijskih iger 1962 v Djakarti pa bo še prej proučil tehnične pogoje. Svet je tudi pregledal prošnje za sprejem v IAAF, ki bodo predložene kongresu v Rimu 1960. Te prošnje se nanašajo na Britanske Antile, Jordanijo, Kuweit, Libijo, Paragvaj, Saudsko Arabijo in Nizozemske Indije, vprašanje Kitajske pa je bilo o-dloženo na prihodnji kongres. mi (&■».), 6. Scribante (Fr.), 7. Ricčfc * (It.), vsi s časom zmagovalca itd. NOGOMET DIRKA PO ŠPANIJI Riviere v 16. etapi BILBAO, 9. — V 16. etapi kolesarske dirke po Španiji, Santander - Bilbao (187 km), je zmagal Francoz Riviere pred Everaertom, Galdeanom in Bustom z enakim časom ter pred glavnino, v kateri je bil najhitrejši Van Looy. Španec Suarez je ohranil prvo mesto v splošni klasifikaciji. Vrstni red v 16. etapi: 1. Riviere (Fr.) 5,31’39”, 2. Eve- raert (Fr.), 3. Galdeano (Sp.), 4. Busto (Fr.) vsi s časom zmagovalca, 5. Van Looy 5,34’ in 08” in nato vsi najboljši s Suarezom vred. Italijan Boni je bil 20. Splošni vrstni red: 1. Suarez, 2. Segu z zaostankom 1’06”, 3. Van Looy 7*19”, 4. Everaert 7’44”, 5. Busto 16’29”, 6. Riviere 19’30”, 7. Couvreur 24’24”, 8. Otano 26’34”, 9. Vloeberg 27T7”, 10. Rohrbach 28’27”. »B------- «Dirka miru» Schur zamenjal Venturellija BRNO, 9. — Vzhodni Nemec Adler je zmagal v 7. etapi kolesarske dirke Berlin - Praga -Varšava, Praga-Brno (220 km). Za njim so se uvrstili 2. Ma-ličov (SZ), 3. Schur (Vzh. Nem.), 4. Fornalfczik (Polj.), 5. Bedwell (Angl.). Prvo mesto v splošni klasifikaciji je prevzel Nemec Schur. DIRKA PO ROMANOIJI Conterno zmagal v tretji etapi DELEMONT, 9. — Italijan Angelo Conterno je zmagal v 3. etapi kolesarske dirke po Romandiji, Ženeva - Delemont (231 km). Vrstni red: 1. Conterno (It.) 6.29’09”, 2. Graf (Šv.), 3. Ruegg (Sv.), 4. Privat (Fr.), 5. Gim- Medcelinski turnir ! drugo leto v Argentini Bl-ENOS AIRES, 9. — A?* gentinska ,nogometna zveza je uradnd sporočila, da bo prihodnjo sezono organizirala medcelinski nogometni turnir v počastitev 150-letnice ustanovitve prve argentinske vlade. Na ta turnir bodo povabljene Brazilija, Španija, Anglija, Italija in Urugvaj. Danes v Trstu ATLETIKA Deželno študentsko prvenstvo za moške. Stadion na Ko« lonji ob 15,30. Moški miting za vse kategorije. Organizira Libertas. Ob« ' činski stadion ob 9. NOGOMET Edera • Crda, meddeželno prvenstvo. Igrišče v Ul. Flavia ob 16. Crda - Ponziana, diletantu Igrišče pri Sv. Ivanu ob 16. Cremcaffe - Fortitudo. diletanti. Igrišče Ponziane ob 16. Cava Romana - Istria, diletanti. Igrišče v Nabrežini ob 16. Muggesana • San Giovanni, diletanti. Igrišče v Miljah ob 16. Trieste - Pordenone, finale mladinske lige. Občinski stadion ob 17. Cordenon - Acegat, filane I. kat. Igrišče pri Sv. Ivanu ob 14. ODBOJKA Vis - Libertas, moška B liga. Igrišče Vis ob 11. Gasilci Trst - Fiamma Benetke, moška B liga. Igrišče v Miljah (Ul. Battisti) ob 9.30. HOKEJ NA TRAVI US Triestina - Polisportiva Trst, juniorji. Igrišče v Ulici Flavia ob 8 KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 15. Glavna dirka za nagrado «Giuseppe Rossi*. Lir , 510.000, proga 2080 m. Dirka Totip. Odgovorni urednik \NISLAV REN RO : STANISLAV' T'ska Tiskarski zavod zTt. Trst KINOPROSEK-KONIOVEL predvaja danes 10. t. m. ob 16. uri Warner Bros barvni cinemascope film: Dolina Igrajo: I. DEAN, in R MASSEY himna predvaja danes II. t. m. z začetkom ob 15. ari cinemascope barvni film; TARZAN in izgubljen safari Igrajo: GORDON SCOTT, ROBERT BEATTY, VOLANDE DONLAN V ponedeljek 11. t. m. ob 18. uri ponovitev istega tili ■HHanjrc . k* rla Of&kniSem’ da boš zapela tako,» Je'rekel stari Koštrca, N? Ko r st> ki ni slab človek, presenečen. In ako boš v*st o dobrih J ^ ^tLKslh *aP°jes~, tedaj vem, da ti bo takoj rekei. ^t)Mitudi h!Lna koru-> en‘ n°cem,» je prikimala Katica. «Vsak dan ne mo- l« be C-,0* ali danes, se mi zdi, bom lahko zapela; samo, $S.Ki ^aj Prljelo.* Ih ’. . le ne bi kaj prijelo. Zakaj potem si vse 0 da sem te hvaiu vsak dan prl At Oou iAu **a n?5,govor rti bilo več časa, ker sta ga načela h?-.h a že tik pred cerkev in župnišče Tam poleg iuaJbrpi •’e’ kjer Je stanoval stari organist s svojb dru-!*;•* Je dejal Koštrca, »greva do šole, da poberem ft?w, sneje bi me lahko kaj zmešalo, in bi poza-ik^OI« °es’ u er se ne bi vrnila domov in bi tako na lepem RkJer ( , dtma, česar ne bi vzdržal * Stopila sta torej V* W JfKatlca počakala dedka, ki je ropotal s težkimi t. rth*! 111 hodnikih in pozdravljal učitelja in učite- semSe vrn11 in se P°hvalil: kj v>išn, 3e Preskrbel za ves teden, ne glede na to, iV^Jem sPet pogledam sem. Imajo zanikrno deklo, Jčo »meče čike med smeti, namesto da bi jih pri-C,,««človeku, kakor sem jaz. A sinoči so imeli \ * S Dri , a11 kaJ Je že bilo, skratka, po domače rečeno, wttSm — bilo je namreč pet moških — se Je na- vikov, fla sem sl nabasal veliki desni žep z njimi. Na srečo je bila dekla, ki je popila ostanke, preveč zaspana in še ni pometala, tako da sem našel razmetane čike po vsej kuhinji. Poleg tega pa, in to so redke prilike — sem našel nekaj cigaret, ki so jih z vinom polili, pa vrgli v kot, ali pa pri skakanju, kar se v takem primeru vedno zgodi. Izgubili iz žepov. Našel sem vmes tudi stotak, a sem ga, Čeprav s težkim srcem, vendar vrnil učitelju, za kar imam zdaj mirno vest, on pa zaupanje vame.* Hodil je skoraj poskočno, zdaj že pred Katico, in zdelo »e je, da se nikogar več ne boji. In res je kar drzno stopil v organistovo hišo in potrkal na duri, ko se je prej ozrl po Katici, če mu sledi in če je mirna. Katica je bila mirna in se ni prav nič razburjala. Stopila sta v sobo, ko je notri nekdo zagodrnjal. Koštrca je snel klobuk, rekoč: »Dober dan jim želim .gospod organist.* Tudi Katica je pozdravila, rekoč; «Dober dan*. Koštrca je nadaljeval: »Privedel sem naše dekle, da bi jo preizkusili, kako poje.» že močno osiveli možak je stopil naprej, se ozrl po dekletu in kakor bi se nekoliko vznemiril, ko je videl njene oči, vendar ji je dal roko, rekoč: »No, bomo pa poskusili, da čujemo, kako poješ. Ne samo, da te je stari vrli Koštrca tako pohvalil, tudi drugi, ki so te slišali, so mi rekli, kako lepo poješ.* Koštrca je medtem izpraznil pepelnik, kolikor je bilo v njem uporabnega, pepel sam pa stresel v peč; videti je bilo, da je domač pri vsem tem in vajen vsega. Organist je odprl duri v drugo sobo in povedel Katico tja. Tudi Koštrca Je stopil za njima in tam prijazno pozdravil organistovo ženo, kar je storila tudi Katica, ko je spoznala, da je še nekdo v sobi. Nekoliko se je vznemirila, toda, ko je organist sedel za klavir in je slišala, kako je udaril na tipke, se je razveselila. Presunilo jo je, ko je slišala te zvoke, in čutila, da bo lahko zapela. Katica je pela od zgodnje mladosti, od tistih dob, ko so se njene oči za vedno zaprle. Pela je v sobi in zunaj, poleti kakor pozimi, kadar je bila žalostna ali vesela; po- slednje je bilo redko. Pesem je nadomeščala ves svet, ki je bil okoli nje, pa ga ni mogla videti, ki ga je samo čutila, ki ga je slišala govoriti, peti in radovati se. Pela je kjeraoli in kadarkoli in nikdar ni mislila, da jo kdo posluša, razen kadar je prihajala pet starima Koštrčevima. Njima je pela zato, da jima je vedrila življenje in ker ju je rada imela. Tako pa kot zdaj, ni stopila še nikdar pred koga. Zdelo se Ji Je, da se ta čas nekaj odloča, in takih misli je bil tudi stari Koštrca, ki je stal ob strani, medtem ko je organistova družina bila še bolj zadaj. Katica ljudi ni videla, samo slu tila jih je. Vedela je, da stoji za njenim hrbtom več oseb; nekdo je ves čas skoraj obupno kašljal. Organist je nekaj časa prebiral tipke in nazadnje tiho prenehal. Potem se je obrnil h Katici in vprašal: »Kaj mi boš zapela?* Njegov glas je bil prijazen in jo je ohrabril, ko se je prej nekoliko bala. »Karkoli,* je odvrnila. »Katero pesem hočete.* Organist je nekaj razmišljal in najbrže bi bila s Katico dolgo ugibala, da se ni vtaknil vmes stari Koštrca, rekoč Katici: »Zapoj vendar tisto .Plavala je galeja’.* Ko se je oglasil dedek, je Katica dobila spet dovolj poguma in pokimala jp k tej pripombi. Organist je poiskal glas ter dejal: »Tako, le poj.* Kljub temu, da je čutila bližino Koštrčevega dedka, se je spočetka le bala in njen glas je bil nekoliko negotov. Ni videla organistovega obraza, ki je bil zavzet z zvoki klavirja, a je hkrati poslušal pesem, nikogar ni videla in ni mogla določiti, ali so ljudje zadovoljni z njenim petjem ali jih je razočarala. Prišlo ji je nenadoma na misel, da jih ni mogla navdušiti, in postalo ji je žal, da je prišla sem. Samo smejali se ji bodo. Doslej je pela kakor pojo ptice, ki tudi nikogar ne sprašujejo, ali jim njihova pesem ugaja Pela je, ker je prijalo njenemu srcu. Zdaj bo te pesmi konec, zakaj čutila je, da si po tem ne bo nikdar več upala zapeti Postalo ji je tako čudno pri srcu, tako težko, da jo je začelo dušiti v grlu in se ji je zahotelo, da bi se razjokala. Prenehala je sredi pesmi in sklonila glavo. Organist jo je pogledal začudeno, a tudi vsi drugi so bili presenečeni. «zakaj ne poješ?* je vprašal organist mehko. «Saj imaš lep glas, čudovito poješ...* ».u *,?fk’ ,Katica.» je rekel dedek zadaj in njegov glas je bil čudovito topel, »poj do kraja: saj je vseeno...* Vn £8 dedek. ne bi bil oglasil, ne bi bila več zapela; toda, n?eeovn muti Pfljetni' Proseci ?las in ko je doumela ’ da 1x5 nJono Petje zanj lepo tudi potlej, čeprav i, u.spe a’. se ->e zgnila. Nenadoma je dobila toliko poguma, kot ga se ni imela nikdar. Da, pela bo dalje tudi potem, ko se ji bodo tudi morda smejali. Vrnila se bo z dedkom na njegov otok, tja, kjer valovi Mure tako lepo sumljajo kjer odmevajo ob večerih klici divjih rac in faza-tJa. kjer pojo sinice in kjer pojo spomladi še mnoge druge ptice, ene lepše, druge vsakdanje, ptice ki se ne sprašujejo, ali je njihovo petje iepo ali ne, vrnila se bo tja z dedkom, zvečer bodo sedli k veliki kmečki peči ki io bo dedek prej razgrel, njen oče bo vzel v roke kitaro in ona bo zapela. Spet je zapela, ko si je ponovila dedkovo besedo- Sat je vseeno; saj ji nihče nič ne more. Spomnila se je mn02ih stvari spomnila se je mamice v kotu/ki bo razočL^na če bo dedek rekel, da je slabo pela, in spomnila se je svojega očeta in matere. Ce je bil njen glas prej boječ, se zdaj m nikogar več bala glas ji je postal še čistejši, se bolj zvočen pesem se je prelivala po sobi in ljudje, ki so jo poslušali’ so se zganili. Tudi zdaj jo je dušilo v grlu, vendar Je s skraN mm naporom premagala vse in pela čedalje bolj čudovPo da je celo organist igral na klavir drugače kakor nrei’ bi * ob'”oU!n“'‘ “ j' o«T'ro&Sf kSk& Pesmi je bilo konec. hi £rBhn!ft Ji I8 -n®ka-i časa slonel nad klavirjem, kakor bi ga bilo nekaj čudnega prevzelo, nazadnje pa je prijel Kat.lc° za roko ln J1 samo stisnil, šele čez čas je rekel z globokim, skoraj jokavim glasom; (Nadaljevanje sledi). TRST, nedelja 10. maja 1959 Leto XV. . Št. 111 (4265) Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo ____________ ... ^ .ww~. o., r nnnuaiui ... .. — NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 350« Ur. celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno .100, l9 6at*rr*id»i*ch* Volkipartai SoiialitfUch* Part*! 6it*rr*ichs Fr«ih*4tli)»l dalje bodo vizumi men ), in Španijo ukinjeni. . reci-lo sklenjeno na n„t » prožnosti z izmenja španskem zunanjem stVu. Vizumi bodo potrebni za tiste sIF obeh držav, ki se zel” po*!''J no namestiti ali Pa ,veh v pni ali drugi ten v eni ali drugi - . žav. Za- vse druge da imajo veljaven P NOVE KNJIGE: HABE: Pogled iz malega sveta pl. KASLAV: Dogajalo se je za kulisami pl. MIHELIČ: April pl. MAILER: Goli in mrtvi" I. II. pl. BEARD: Zgodovina ZDA pl. WENDT: Iskal sem Adama pl. PAVLOVIČ: Bil sem v zaščitni četi ppl. JEVTOVIC: Zgodbe o Titu ppl. COLAKOVlC: Spomini;in srečanja ppl. TUKIDIDES: Peloppneška vojna pl. V najkrajše času izide prva knjiga o delu in okupirani Ljubljani pod naslovom Ilegalna Ljubljana I. del DRŽAVNA ZAL0ZBA 700 J*" 1,05« » 1.300 .» 2.600 » 2.00*1 * 300 » 500 » 350 », 2.( življe»ju LJUBLJANA, Mestni trg 26, Cop0'^, J» Trg revolucije 1».11 ; CELJE: Trg V. kongresa 3. ugotovljeno. Nekateri trdijo, da je zgubilo življenje 150 ljudi, drugi pa pravijo, da to število nj višje od 70. ................................................................................................................................................... ra. Tudi Togliatti je objavil (Nadaljevanje z 2 strani) go prispevala k izkristalizira-n ju kompromisnih, staliii, ker ni v svoji politiki vezana na noben tabor in ji vsi priznavajo konstruktivnost njene zunanje politike. Njena aktivna udeležba pri razgovorih bi z morebitnimi kompromisnimi predlogi prav gotovo olajšala sporazumevanje, ker bi s tem odpadel strah ene in druge strani, da je podlegla nasprotnemu stališču. Kalija V prejšnjem tednu so bile po vsej državi na vrsti številne stavke,- najprej s0 stavkali dva dni kovinarji, nato pa dva dni še delavci lesne industrije in bančni uradniki. Ves teden pa so bile v raz nth pokrajinah stavke kmečkega delavstva, v prvi vrsti v Padski dolini. Lahko reče mo, da so vse stavke dobro uspele, ker je znašala odsotno st z dela povprečno od 90 do 100 odstotkov. Ne moremo pa še poročati o posledicah teh stavk, ker še ne vemo, ali je z njimi delavstvu uspelo prisilili delodajalce da z obnovo pogajanj dokažejo vsaj dobro voljo in razumevanje za delavske zahteve. Tudi državni nameščenci, katerih zahteve je vlada v glavnem u- pojtevala in predložila senatu 14 zakonskih ukrepov za izboljšanje njihovih plač, ki jih je senat že odobril, še ne morejo biti zadovoljni. Sindikalno vodstvo zahteva namreč nekatere spremembe v senatu izglasovanih ukrepov, ki niso v skladu s tistim, kar je vlada pri pogaja njih s sindikati obljubila. Gre v prvi vrsti za povišanje družinskih doklad, ki ga morajo uživati vsi državni nameščenci in u-pokojenci, ne pa samo približno polovica, ki j° upoštevajo izglasovani ukrepi. Bitka za izpolnitev teh zahtev se bo vnela prihodnji teden v poslanski zbornici. Državni na meščenci torej upajo, da bodo z junijem začeli prejemati povišane plače. V senatu je bila na vrsti zanimiva razprava o državnih podjetjih, v prvi vrsti lRl in ENI, z važnim poročilom pristojnega ministra Ferrari-Ag-gradija. Odgovarjati je moral med drugim na kočljivo vprašanje finansiranja velikega dnevnika «11 Giorno*. ki mu je baje ENI po zaslugi svojega predsednika JMatteia krila več milijard primanjkljaja. Glavni kritiki so bili tokrat desničarski parlamentarci, ki so znani kot največji pasprot-niki državnih podjetij; toda zadovoljili so se z miniti rova izjavo, da je poslal podjetjem okrožnico z ukazi, katere da so podjetja začela takoj izvajati. Levičarji so zahtevali preureditev celotne gospodarske politike, , tako da bi se v okviru kapitalističnega sistema ustvarilo gospgdarstvo mešanega tipa, pri čemer naj bi imel v rokah vodstvo in nadzorstvo državni sektor. Danes pa je stanje tako, da nudi 1R1 tvoje kapitale, naprave in strokovnjake privatnemu kapitalu. Socialistični senator Parri je še prav posebno zahteval 'vključitev delav skih predstavnikov v upravo velikih državnih podjetij. Sicer pa imajo vse stranke vedno več opravka z volitvami na Siciliji in v Dolini Aoste. V volilno kampanjo se je vključil tudi Fanfani, ki je obljubil, da bo v borbi proti odpadniškemu deželnemu predsedniku Milazzu točno izvajal smernice sedanjega tajnika K D Mo- volilni proglas, v katerem po živa volivce Sicilije, naj glasujejo za KP in tudi za tiste stranke, ki so izraz »pristnih avtonomnih* sil, t. j. tudi za Milazza. Medtem so se zastopniki PSI in MUIS praktično sporazumeli glede spojitve in pričakuje se, da bodo pristaši MUIS vstopili v PSI dokončno že pred 20, t. m. Kompromis je prišlo do poslabšanja odnosov s socialističnimi državami, ki so pod krinko kritike ideoloških postavk programa Zveze komunistov Jugoslavije pričele nenačelno gonjo proti Jugoslaviji, njenemu vodstvu in njeni neodv.sni zunanji politiki in njeni notranji ureditvi. V okviru te gonje je Sovjetska zveza enostransko odpovedala dogovorjene kredite, medtem ko je v posameznih državah kot n. pr. v Albaniji in na Kitajskem protijugoslovanska gonja dobila takšen obseg, ki krši vse običajne norme v odnosih med državami. Poleg tega se v nekaterih državah vodi gonja, ki je direktno usmerjena proti teritorialni bil omogočen s tem, da se je vodstvo PSI odreklo svojemu 11111111111,iiiiiiiiiiuii,11,11,11111,1111,11111,,,,um načelnemu stališču, da se morajo vsi člani MUIS vpisati v CGIL, s čimer pa levičarska struja PSI tli zadovoljna. S področja zunanje politike pa je bila prejšnji teden najvažnejša vest o pozivu, ki ga je prejel Pella na predkonfe-renčni sestanek s francoskim zunanjim ministrom v Ženevi, Malo senzacijo pa je povzročila ostavka demokristjanske-ga poslanca Rosellija kot člana evropske skupščine zaradi nekonstruktivnih stališč nemških in francoskih predstavnikov. Ostavka je razkrila o-zadje tako imenovanega evro-peizma, ki je očitno v hudi krizi. Med zunanjepolitične dogod. ke prištevamo lahko tudi o-bi*k predsednika republike Gronchija pri papežu Janezu XXIII., ki pa nima posebnega političnega pomena. ročne-nahrbtne in "a dobite pri UMBERTO B Tr»t, Ul. F. Venezian 5 tasloP"'1' AZZAN^ TJ#* PARiLLA 99 kub.4 takti 4prestave Url45' tadl,lA (I V** djP TVRDKA BELTRAM Ul. Trento II, zraven glavne po«e. — Nabav j darilne pošiljke. Vse vrste koles, vespe, Umorelf, e po lesa, Šivalne stroje, radio aparate polovne in n niških cenah ter tekstil In vse gospodinjske Pre _ Alžirski ranjenci prispeli v Lovran REKA, 9. — Danes je prispela na Reko skupina 24 alžirskih ranjencev, ki so jih sprejeli zastopniki Jugoslovanskega Rdečega križa. Alžirski ranjenci so bili začasno pri-peljani v lovransko bolnišnico, od koder bodo pripeljani v druge jugoslovanske bolnišnice. Po podatkih jugoslovanskega Rdečega križa je do sedaj prispelo v Jugoslavijo skupno 38 hudo ranjenih Al-žircev, pripadnikov alžirske o-svobodilnc vojske. Jugoslovanski Rdeči križ je na prošnjo Alžirskega Rdečega polmeseca odločil sprejeti na zdravljenje 50 hudo ranjenih Alžircev. Te dni bo prispela v Jugoslavijo zadnja skupina 18 ranjencev. RIBARIČ IVAN IMP0KT ■ iXP0RT vseHViK 0 TRST — ULICA F. CHISPI 14 ULICA DELLE M1LIZIE 11 - tel. — TEL- m A TRST, ul. S' tel. 24-269 Tvrdka L0& L »*** in rr^c^; V kjer tf mestne d*1 čnef vila te,{0 cjl Jjjflj lombretta Uv>M: 'JJ TV J76 in ženska, e0n t DANIA tV -e nami V S C | f£ V MOTO J .kram S**