Primorski neviuk Poštnina plačana v gotovini s-' nn 1. Abb. postale I gruppo L/e II11 oU lir TRST, nedelja, 23. maja 1971 Leto XXVII. Št. 120 (7908) Zasebne in družbene koristi ter stanovanjska politika ogromni špeku stvarnosti z zemlji zadnjih let. vala obtožb ¥T stavno sodišče je razsodbo ll 29. maja 1968 v imenu ^ pravice do zasebne lastnice določilo v resnici pravico, *** se na zemljiščih ničesar C® načrtuje. Ta sodba določa, f® je protiustaven celo stari r® oguljeni urbanistični zaJkon ® leta 1942, odnosno oni čle-?■ W «ne predvidevajo odškodnine zaradi omejitev, ki rijejo takoj in za nedolo-0611 čas, kadar imajo omejit-C® razlaščevalno vsebino.)) Ce-p®7 je absurd, toda če bi sodbo dosledno izvajali, bi ^°rala država plačati odškoduj110 vsem lastnikom zemljišč C° vsej državi: 300 tisoč kvantnih km, za katere bi bilo J®ba plahti odškodnino, da J® Prepreči, da se Italija ne ■premeni v eno samo nepreki-njeno gradbišče, jo*® sodba, z vsemii teoretič-posledicami (ki pa niso mo abstraktne temveč po-?*» vidne v je jasen odraz velike sile .je ima v Italiji «Moloh» m vice do zasebne lastnine , 1 koncept, ki podreja javni p res zasebnemu. H Prav tako so poučni polici dogodki Pomnimo se SuIlu Pre(t političnimi utvami 1963. leta, ko so nje-^ predlog o «pravici na ^'jiško posesti) oblatili, kot J^SČen načrt, da se «odvza-jC® Italijanom hišica». Javno < *>Ulla zatajila njegova stranjo ~~ KD. Leto kasneje je vladna kriza, ki je pričaj1® do druge vlade levega J?®® (bili so časi razgovo-i^. hied De Lorenzom in Se-^®m). Takrat se je govori-da je treba «pojasniti pro-. mske obveze«, šlo pa je po-tudi za Wšanja’ saj Jenske sile (jJ^o reformo, ki jo je Manji1 Podedoval od Pieraccinija. tlQ °rma je nosila socialistič-Znamko, temeljila pa je ^ mvsem na «splošni razla-Vb>; Segni je takrat dejal ij^Ptju: «Ce boste uzakonili ^j^Jhstični načrt Sullo in j^mbardi, bom zavrnil podpis jv bom ponovno poslal v gornico«. P° «pojasnitvi pro-jiii(dlskih obvez« je takrat iro-napisal list «L’Astrola^ ]0 da se je ustvarilo načela cia gg ne med socialisti in deme (]6n"Janl o sedaj že slavnemu Staj11. 26 < ka je med potjo po-SbLc'en 33) spada v ta okvir. % J"lsti niti ne zahtevajo, 'braliUvelJavili splošno načelo do zemljiških povr-Ug ‘ i^mveč samo predlagajo, Š^°stanejo last občin zemlji-jih bodo razlastili v ®du - z zakonom o gradnji lljjJbldh stanovanj (zakon Ijlj^ ln da bodo občine ta zem-tahko dale v najem žabi^ Lkom za razdobje, ki je let Prvotno mišljeno za 20-30 &K,.,111 ki so ga v komisiji let. podaljšali na 99 *®kk izb©žen je bil odgovor tih v0namUl 511 konzervativ-^ kr°g°v In seveda ni bilo tjih6®- da ne w bila KD glasnik. Tako se je skozi »C tihotapila z demokri-bfj ,skim popravkom, ob do-bra druSčini desnice, absolutna do lastnine zemljišča, CePrav samo za del raz- laščenih zemljišč (od 20 do 30 odst.). Ponovno se je razvnel tisk, kateremu so špekulanti še zlasti pri srcu in brali smo apokaliptične prerokbe o tem, kako bodo Italijanom ukradli domove, o uveljavljanju kolektivističnih načel, ki se upirajo pravni vesti državljanov Itd. Na politični ravni je bil dosežen dogovor in v nekah urah bo dosežen tudi na tehnični. Kaj lahko rečemo o tem? Predvsem je treba upoštevati, da bi razbitje povzročilo vladno krizo, katere v sedanjem trenutku noče nobena stranka vladne koalicije, zaradi tega tudi politični sporazum. Treba pa je priznati, da socialisti niso popustili, če že ne glede forme, pa prav gotovo ne glede bistva vprašanja. Tehnični sporazum bi moral predvideti takšne in tolikšne omejitve pra- vice na lastnino preostalih 20-30 odstotkov razlaščenih zemljišč, da bodo preprečile špekulacije is cenami zemljišč. Treba je seveda še videti, če bo ta mehanizem učinkovit. Kompromis je, ne more pa se ga slabo ocenita, čeprav le delno, vendar pa je v italijansko zakonodajo prodrlo načelo o javnosti zemljišč (načelo, ki je že široko v veljavi v državah, ki prav gotovo nimajo kolektivistične ureditve, kot so Holandska, Švedska in Velika Britanija). To je pričetek. Prvikrat javna oblast ni kapitulirala pred interesi špekulantov z zemljšči. To pa je tudi v skladu z osnovnimi načeli reforme stanovanjske politike, ki kot vse druge reforme pomeni razbitje zgodovinsko starih struktur, ki ščitijo močnega proti šibkim. MARIO DEŽMAN Počitek po napornem delu Heath in Pompidou na vrtu Elizeja med počitkom po večurnih pogovorih na štiri oči. Na desni predsednik francoske vlade Delmas .......................................................................mn...........................................muhi........................mn.... ZAKLJUČEN URADNI DEL OBISKA NA KITAJSKEM Predsednik vlade Čuenlaj sprejel italijansko gospodarsko delegacijo Prisrien razgovor - Predvideva se podpis trgovinske pogodbe med Italijo in Kitajsko PEKING, 22. — Kitajski ministrski predsednik čuenlaj je danes sprejel v palači ljudske skupščine celotno italijansko delegacijo. Na sprejemu sta bila prisotna tudi vršilec dolžnosti zunanjega ministra Peng Fei in minister za zunanjo trgovino Pai Hsiang Kuo. čuenlaj je toplo pozdravil delegacijo in dejal, da Italija takoj vzbuja v spominu ime Marka Pola in njegovo potovanje. To pa so dogodki izpred 700 let. Sedaj smo pred novim dogodkom, ko smo vzpostavili diplomatske odnose med obema državama in to-rej_ med državama, ki podpirata načelo, da so vsi narodi — veliki in majhni — med seboj enaki. Mi, Kitajci, je nadaljeval Cuen-laj, menimo, da ni prav, da si ena, ali dve, velesili razdelita svet. Mi želimo da se stiki med narodi vršijo na osnovi enakosti in da narodi sami rešujejo svoja vprašanja, čuenlaj je nato pozval člane delegacije, ki jih je označil »kot veleposlanike gospodarskega sveta m italijanskega tiska«, da prenesejo njih pozdrav italijanskemu ljudstvu. Izrazil je prepričanje, da se bodo v zvezi s tem obiskom, okrepili prijateljski odnosi med obema državama in da bo prišlo do novega razvoja na gospodarskem in trgovskem področju. Čuenlaj je bil oblečen v sivo obleko, ki je postala že nekaka kitajska narodna noša, ima 73 let, je pa zelo živahen. Pustil se .je slikati skupaj s svojimi sodelavci in vsemi člani italijanske delegacije, skupno okoli dvesto oseb. Takoj za tem je odšel v manjšo dvorano z ministrom za zunanjo trgovino Zagarijem, katerega je spremljalo le nekaj članov delegacije in veleposlanik Trabalza Ta razgovor .je trajal uro in pol-Najprej so obravnavali politična in svetovna gospodarska vprašanja ter zlasti nekatera evropska vprašanja, nato pa je Čuenlaj zastavil vrsto vprašanj o položaju v Italiji in o italijanskih problemih. Citiral .je star kitajski pregovor, da mora vsakdo odpraviti svoje pomanjkljivosti, tako da se uči od drugih ter tnaal.jeval o koristnosti izmenjave gospodarskih in tehniških izkušenj. Ponovil je načela kitajske politike nevmeša-van.ja ter z zanimanjem omenil napore za evropsko združevanje. Govoril je tudi o nesmiselnosti atomskega oboroževanja, saj bi ta sredstva lahko koristneje porabili za potrošne dobrine. Zanimal se je za predsednika republike Sa-ragata (kar je vprašal neposredno njegovega sina, ki je svetnik veleposlaništva in je bil član delegacije). Nato se je zanimal za Colomba in končno za Pietra Nen-nija, glede katerega je vprašal: «Kako je z njegovim zdravjem? Zakaj nas ne obišče. Spomnil se je na »prijatelja* Matteia in dejal, da mu je žal, da je umrl. Minister Zagari je v svojem odgovoru prav tako omenil Marka Pola, ki je bil prvi Italijan, ki je odkril to veliko deželo in ki je prvi vzpostavil stike z njo. Sedaj se je pripetilo nekaj podobnega, saj se ponovno srečujejo stari civilizaciji, ki sta enako zainteresirani pri ohranitvi miru in ustvarjanju prijateljskih odnosov med narodi. Minister je izrazil u-panje, da se bo med Kitajsko in Italijo okrepilo ne samo gospo- darsko temveč tudi znanstveno in kulturno sodelovanje. Italijanska gospodarska delegacija je z obiskom pri Čuenlaju zaključila uradni del svojih naporov in vse kaže, da so zaključki pozitivni. Predvsem gre za sklep, da bodo med obema državama podpisali normalno trgovinsko pogodbo, poleg tega pa so soglasno ugotovili, da obstajajo možnosti za občutno povečanje trgovinske izmenjave. V tei zvezi so navedli vrsto podrobnih pobud in med njimi govorili o vlogi instituta za zunanjo trgovino, o izmenjavi poslovnih ljudi, predstavnikov gospodarskih krogov in podobnem. Zanimivo je tudi, da so se dogovorili, da bo kitajski minister za zunanjo trgovino v kratkem obiskal Italijo. Izredni policijski ukrepi v Istanbulu ISTANBUL, 22. — V Istanbulu, kjer so po ugrabitvi izraelskega konzula Elroma uvedli obsedno stanje, je danes ob 21. uri stopila v veljavo policijska ura, Ki bo trajala do jutri ob 14. uri. Ukrep naj bi omogočil policiji, da pre gleda vse mesto od hiše do hiše v iskanju ugrabiteljev. V vsej pokrajini okrog Istanbula je promet prepovedan, policija ie uvedla vrsto cestnih blokov, ie več oseb, ki so bile brez dokumentov, so aretirali. Poleg ugrabiteljev pa iščejo tudi pripadnike opozicijskih gibanj, predvsem študentske organizacije «Dev Gene*, ki povzroča turški vladi največje preglavic«. Iz Smirneja poročam, da ie prišlo do oboroženega 'ipopnha med policijskimi agenti in skupino študentov, ko je policija poskusila vdreti v stanovanje nekega voditelja organizacije « Dev Gene». Študent Nedim Oztas je bil v spo padu ubit, trije policisti pa ranjeni. Ostalim študentom ie uspelo zbežati. Nemirno je tudi na univerzi v Smimeju, kjer ie policija danes vdrla v pravno fakulteto ter aretirala dvajset študentov. RIM, 22. — Zunanji minister Moro se je zvečer vrnil iz Finske, kjer je bil na uradnem o-bisku. iiiiiiniiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii|ll|,,||l|,lllllllimillMI||||||||||||m|||||)||||||||||||||||J||J|| MILENINA SMRT PRETRESLA VSE MESTO Demonstracije v Genovi proti domnevnemu morilcu Pojavila se je celo zahteva po zopetni uvedbi smrtne kazni GENOVA, 22. — Tragični konec Milene Sutter je globoko pretresel prebivalstvo Genove, poleg splošnega žalovanja in sočustvovanja pa so se danes pojavile tudi iracionalne zahteve po maščevanju, ki jih ni mogoče opra vičevati. Tako so nekatere ženske iz Genove celo ustanovile odbor za zbiranje podpisov za predložitev zakonskega osnutka, ki naj ponovno uvede smrtno kazen v italijansko zakonodajo. V mestu je bilo več takih demonstracij, na katerih so za Bo-zana zahtevali smrt. K takemu vzdušju je verjetno pripomogla tudi včerajšnja prenagljena izjava genovskega kvestorja, ki je praktično obsodil Lorenza Boza-na, še preden se je proces proti njemu sploh začel. Tako vzdušje tudi ne pomaga preiskovalcem, ki nadaljujejo zbiranje indicij proti obtožencu. Sam državni pravdnik dr. Coco, ki je zjutraj sprejel delegacijo demonstrantov, je moral pozvati genovsko prebivalstvo, naj mimo dela ter naj ne ustvarja »vzdušja linčanja*. Na inštitutu za sodno medicino mestne univerze se nadaljujejo analize Mileninega trupla za določitev točne ure in vzrokov smrti. Preiskave v tej zvezi bodo verjetno še dolge, zaradi tega še niso določili datuma dekletovega pogreba. Inž. Sutter in njegova žena sta medtem v Belgiji, kamor sta takoj po ugrabitvi nčerke poslala desetletnega sina. Preiskovalci, na čelu katerih so sodnik Marvulli, šef letečega oddelka Costa in kapetan karabi- njerjev Placidi, zaslišujejo medtem vrsto prič ter kontrolirajo razne indicije. Bozana niso zaslišali. Kot je povedal kap. Placidi, «ne potrebujemo, da bi ga zaslišali, ker bi nam to v tem trenutku ne koristilo. Spet ga bomo zaslišali ob zaključku preiskave*. V prihodnjih dneh bi morali celotno dokumentacijo o dosedanjem delu izročiti preiskovalnemu sodniku. Hude izgube Američanov pri treh partizanskih napadih v J. Vietnamu SAJGON, 22. — Juinovietnam ski partizani so včeraj napadli z raketami in minometi tri ameriške postojanke v severnem delu Južnega Vietnama : 30 vojakov ZDA je bilo pri tem ubitih. 50 pa ranjenih. Gre za največje število žrtev, ki so .jih Američani utrpeli v enem samem dnevu v zadnjih treh letih, po obleganju Ke Sana leta 1968. Najhujše zgube so Američani imeli v topniški bazi «Charhe 2», kakih šest kilometrov od demilitariziranega pasu. Na bazo je padlo kakih dvanajst raket, od katerih je ena eksplodirala v notranjosti nekeRa bunkerja. Napadena sta bila tudi taborišče padalcev severno od Hueja in baza v bližini Da Nanga. Američani so poslali proti partizanskemu topništvu oborožene helikopterje, od katerih je bil eden sestreljen. Uradno poročilo o obisku zunanje ministrice ZRV v Beogradu Ngujen Thi Binh zaključila obisk Jugoslavija in revolucionarna vlada Južnega Vietnama bosta v kratkem izmenjali veleposlanika (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Skupno sporočilo o končanem obisku zunanje ministrice začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama Ngujen Thi Binh, ki je bilo danes objavljeno v Beogradu, med drugim poudarja, da sta v razgovorih obe strani obsodili intenziviranje in razširitev vojne v Indokim s strani Združenih ameriških držav ter poudarili potrebo takojšnjega u-mika ameriških čet in njihovih zaveznikov iz Južnega Vietnama in drugih področij Indokine, da bi narodi tega področja lahko svobodno odločali o svoji usodi. Jugoslovanska vlada sodi, da so predlogi začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama, ki jih je njena delegacija prikazala v Parizu, realna konstruktivna o-snova za politično rešitev vietnamskega vprašanja in jim daje polno podporo. Obe strani sodita, da bi razumna določitev roka za popoln umik čet ZDA in njenih zaveznikov ustvarila pogoje za napredek pariških pogajanj. Rravična rešitev vietnamskega vprašanja zahteva, da se ustanovi vlada široke ljudske koalicije v skladu z željami prebivalstva Južnega Vietnama, ki se zavzema za neodvisnost, mir, nevtralnost in demokracijo. Obe strani prav tako pozdravljata in podpirata borbo narodov Indokine za svobodo in samoopredelitev na osnovah ženevskih sporazumov, podpirata napore kraljev vlade nacionalne e-notnosti Kambodže in predloge princa Sikanuka za obnovitev miru in neodvisnosti Kambodže in sodita, da so predlogi domovinske fronte Laosa pomembna spodbuda za pravično rešitev laoškega vprašanja. / Obe strani sta poudarili velik pomen udeležbe začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama na konferenci neuvrščenih v Lusaki in izmenjali misli o izvajanju sklepov te konference. V razgovorih je bila nadalje potrjena solidarnost z borbo proti imperializmu, neokolonializmu, rasizmu, proti vmešavanju od zunaj in za nacionalno neodvisnost in mir, za svobodo in družbeni napredek ter borbo arabskih narodov za njihovo neodvisnost, suverenost in zemeljsko celovitost. Na kraju sporočila je izraženo zadovoljstvo zaradi uspešnega razvoja odnosov med Jugoslavijo in republiko Južnega Vietnama. Med razgovori je bil dosežen sporazum, da se med obema državama vzpostavijo diplomatski odnosi na stopnji veleposlaništev in da se v Beogradu v kratkem odpre veleposlaništvo republike Južnega Vietnama. Obisk ministrice Ngujen Thi Binh je v sporočilu ocenjen kot važen korak v razvoju jugoslovansko - južnoviet-namskega sodelovanja in prijateljstva med narodi obeh držav. Ministrica Ngujen Thi Binh je pred odhodom iz Beograda na tiskovni konferenci dejala, da je bil obisk južnovietnamske delegacije zelo uspešen in da bo prispeval h krepitvi prijateljskih stikov med narodi Južnega Vietnama in Jugoslavije. Poudarila je, da bo ljudstvo Južnega Vietnama nadaljevalo svojo borbo do končne zmage in da morajo ZDA spoštovati pravico južnovietnam-skega ljudstva za fcmvinpre/Mj-tev. »Mi ne zahtcvEfivi prevzema oblasti*, je dejala Ngujen Thi Binh. »Naš cijj je, da s svobodnimi volitvami zagotovimo prebivalstvu Južnega Vietnama pravico na samoopredelitev*. Te volitve bi po besedah ministrice Ngujen Thi Binh rsrnisala koalicijska vlada, v kateri bi bili zastopniki začasne revolucionarne vlade, člani sajgonske uprave, ki so proti vojni, ter politične in verske osebnosti, ki ne pripadajo sajgonskemu režimu, a se zavzemajo za mir, neodvisnost, ne-vtra'nost in demokracijo. Ko je govorila o mednarodni podpori borbi vietnamskega ljudstva, je Ngujen Thi Binh pouda rila važnost dokumentov, ki so bili sprejeti na krnferenci neuvrščenih v Lusaki in ki po njenih besedah odražajo položaj v In-dokini in globoka stremljenja na rodov tega področja. B. BOŽIČ Pred akademijo za cerkljansko šolo V Kulturnem domu bo v soboto, 29. t. 77U skupen kulturno-umetniški nastop Glasbene matice, Slovenske prosvetne zveze in Slovenskega gledališča. Prireditev je organizirana za potrebe izgradnje šole-spomeni-ka NOB v Cerknem in je zato izkupiček namenjen ustreznemu skladu. Tri naše najvainejše slovenske kulturne in prosvetne ustanove se tako neposredno vključujejo v prizadevanja, katerih namen je oddolžiti se spominu tistih, ki so v protifašističnem boju na Cerkljanskem darovali svoja življenja za svobodo. Označiti to za hvale vredno pobudo, za izraz pristnega, globoko občutenega spoštovanja do ljudi, ki so za višje smotre dali največ, kar so premogli — svoja življenja, bi bilo premalo. Očitno je, da tu ne gre samo za tak odnos — do žrtev NOB in tudi ne samo za oživljanje narodnoosvobodilnih tradicij zaradi tradicije same, ampak predvsem za neko jasno opredelitev in hotenje, da se še naprej razvijata ter krepita duh in zavest, ki so ju v protifašističnem boju, začetim pred tridesetimi leti, predstavniki slovenske kulture marsikdaj v odločilnem obsegu posredovali svojemu narodu, da je v neenakem boju vztrajal in zmagal. Danes sta ta zavest in duh še vedno močno zakoreninjena in živa v organizacijah kot v ljudeh našega zamejskega kulturnega življenja. Vsekakor je to spodbudno dejstvo tem dragocenejše, če upoštevamo, da je prav zadnji čas pri nas in po svetu opaziti okrepljeno dejavnost tistih sil, ki si na vse pretege prizadevajo, da bi ponovno ogrozile in uničile, kar je bilo s tolikšno krvjo in napori priborjeno. Gornja ugotovitev bi nas morala privesti predvsem do tega, da se pogumneje, odločneje vključujemo v napredne tokove sodobnega družbenega dogajanja, to se pravi, da se še aktivneje opredelimo na strani sil, katerih program je demokratična preobrazba družbe na višji stopnji njenih ustanov in odnosov. Samo tako gre danes nadaljevati plemenite tradicije osvobodilnega boja, jih utrjevati in razvijati v skladu s potrebami časa in kraja, ob jasni perspektivi osnovne razvoj ne smeri in ob doslednem izpolnjevanju nalog, ki jih bo za končno uveljavitev demokratičnega narodnoosvobodilnega in socialnega programa še treba rešiti. Obdobje narodnoosvobodilnega boja označujemo za zgodo- vinsko razvojno etapo, ki pomeni kvalitetno nov skok naprej v splošnem družbenem stremljenju za dosego novih eksistenčnih možnosti in jna-vičnejših medčloveških odnosov. Druga njegova značilnost je, da je ta boj zahteval o-gromne napore in velikanske žrtve. Pozabljati m to, ne spominjati se na prelito kri in trpljenje ljudi, ki so se do konca razdali, da bi se razvoj pomikal naprej in ne nazaj, bi pomenilo utapljati se v skrajno nevarnem pragmatizmu, ki človeka izpraznjuje in mu odreka domala vse, ko je enkrat opravil svoje. Med vrednotami našega osvobodilnega boja pa je, nasprotno, posebno častno mesto zagotovljeno prav žrtvam, ki so v njem bile nujne. Iz tega sicer ne gre ustvarjati mitov, a se je hkrati treba zavedati, da nam je njihov zgled danes še zlasti potreben, če je tako, potem jih predvsem ne smemo pozabiti. Toda spomin nanje naj bi ne bil stkan le iz retorike jalovih besed, marveč tako, da bi sebe in druge vseskozi mobilizirali za nadaljnja prizadevanja v izvajanju programa, ki je bil začet, a še ne izpolnjen. Vse drugo dejansko pomeni pozabljanje, otopeva-nje v varljivih iluzijah, izgubljanje perspektive in tal pod nogami. Po končani vojni so zrasli po naših vaseh številni spomeniki padlim, nazadnje pred nedavnim oni v Nabrežini. Zdaj so na vrsti še drugi, na Proseku, na Opčinah, v Bazovici. V ta program je bila vključena tudi akcija za šolo-spomenik v Cerknem. In je tako prav! Resda Cerkno, čeprav ni daleč, le ni pri nas, a se ga naši ljudje dobro spominjajo, vedo za njegov krmi prispevek, pomen in vlogo v NOB. Od prvega dne so akcijo jpodprli, zavedajoč se, da nekdanjega duha enotnosti in solidarnosti, borbene povezanosti ne gre razdirati, marveč še najprej krepiti zaradi naših skupnih posebnih in splošnih ciljev, ki jih bo še treba doseči Ne moremo se torej krajevno ločevati in nič nam ne sme preprečiti, da bi vnaprej bili še tesneje povezani, enotni in solidarni, kot nekoč. S svojo udeležbo na sobotni prireditvi v prid cerkljanske šole, pa bomo ponovno potrdili vse to ter izpričali svojo neomajno in nezmanjšano privrženost idealom NOB. S tem se bomo najdostojneje tudi poklonili spominu vseh, ki so zanje največ žrtvovali. DUŠAN FURLAN niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«—1||||||||l|M||||||l|||||||||l|||||||ll„lrf|„mlimilimillllMIIIMI||lll||M|||||||||||||||||||||||| PO FRANCOSKO-BRITANSKEM «VRHU» V PARIZU Junija v Bruslju sporazum med EGS in V. Britanijo? PARIZ, 22. — V Parizu in Londonu se nadaljujejo navdušeni komentarji o uspehu francosko - britanskega »vrha*. Poudarjajo, da sta Pompidou in Heath dosegla sporazum, »ki odpira vrata Veliki Britaniji za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost*. V Parizu pa soglasno ugotavljajo, da sta oba državnika v dveh dneh pogovorov dokončno odpravila vse francoske in britanske pomisleke o razširitvi gospodarske skupnosti. Hkrati omenjajo, zlasti dejstvo, da .je pokojni de Gaulle dvakrat postavil veto vstopu Velike Britanije v EGS, in sicer prvič leta 1963, drugič pa leta 1967. Na osnovi pozitivnega izida pariških pogovorov so v Luksemburgu in Bruslju prepričani, da bo prihodnjega junija na dveh zase dan.jih v Bruslju med šestimi članicami skupnosti in Veliko Britanijo dosežen dokončen sporazum, na osnovi katerega se bodo gospodarski skupnosti pridružile Velika Britanija, Irska, Danska in Norveška. Z vstopom v EGS teh štirih držav, se bo v Evropi u-stvaril gospodarsko politični velikan z 250 milijoni prebivalcev, ki bo na področju trgovinske izmenjave enakovreden ZDA in Sovjetski zvezi. Francoski zunanji minister Schu-man je danes sprejel veleposlanike ostalih petih članic EGS in jih obvestil o vsebini in izidu pogovorov med Pompidou jem in He-athom. Medtem pa britanski premier Heath, ki se je vrnil v London, pripravlja poročilo, ki ga bo i-mel v ponedeljek v poslanski zbornici o pogovorih s predsednikom fiancoske republike. Komentarji britanskih časnikov so zelo po- zitivni. Skoraj vsi poudarjajo, da je bila »odprta pot v Evropo*. Kljub temu pa nasprotniki vstopa Velike Britanije v gospodarsko skupnost zaostrujejo svojo kampanjo, ki se bo še dlje časa nadaljevala. Politični opazovalci v Londonu pa menijo, da ta kampanja ne bo imela večjega uspeha, ker razpolaga Heathova vlada z zadostno večino, da lahko odobri sklepe, ki jih bodo sprejeli na prihodnjih zasedanjih v Bruslju. Hkrati pa dodajajo, da se glede tega postavlja politično vprašanje za konservativno vlado, zlasti glede vprašanja, kolikšno večino bo Heath dobil v poslanski zbornici. Zato ugotavljajo, da bi bila Heathova zmaga zelo okrnjena, če bi bila dosežena le neznatna večina. Zato že sedaj govorijo, da bo Heath skušal pritegniti na svojo stran Wilsona. tako da izid glasovanja ne bo dal slutiti, da se ie Velika Britanija razdelila na dva nasprotna si bloka glede vstopa v EGS. Takoj po vrnitvi v London je Heath poslal predsedniku italijanske vlade Colombu kratko sporočilo o pogovorih v Parizu, z obljubo, da mu bo kmalu boli obširno obrazložil sporazum s Pom-pidou jem. Predsednik Colombo mu je odgovoril in se mu zahvalil za njegove napore in napredek za dosego razširitve gospodarske skupnosti, ki .jo Italija že dlje časa zagovarja. V Rimu so danes sporočili, da predvidevajo, da se bosta Colombo in Heath sestala konec junija in obravnavala predvsem evropska vprašanja. V Bonnu pa so danes uradno sporočili, da bo predsednik francoske republike Pompidou prispel v Zahodno Nemčijo na pogovore s kanclerjem Brandtom 5. in 6. julija, čeprav bo to srečanje v okviru francosko - nemškega dogovora, ki določa obojestranske pogovore vsakih šest mesecev, so vendar v bonskih dobro obveščenih krogih poudarili, da bosta Pompidou in Brandt govorila predvsem o Pompidoujevem srečanju s Heathom in o monetarni ter gospodarski zvezi. Glede monetarne zveze bosta morala oba državnika razčistiti predvsem nekatera nesoglasja, ki so nastala med Bonnom in Parizom zaradi uvedbe nihajočega tečaja marke na va-luntem tržišču. Kot je znano, so to zahodnonemško odiočitev Francozi ostro kritizirali in obtožili Bonn, da je s tem resno »ogrozil načrt o monetarni zvezi*. Neka fantomatska francoska organizacija pod imenom »Mednarodna revolucionarna solidarnost* je preteklo noč izvršila tri atentate na tri sedeže britanskih podjetij v Parizu, in sicer na a-genci.jo 'Danes se-zasedanje,'ki se-ga udeležuje nekaj nad 200 italijanskih pediatrov, os§pi jugoslovanskih ter po en strokovnjak iz obeh Nemčij, Švice, Francije, Češkoslovaške, Poljske, Grčije, Španije, Avstrije, Sovjetske zveze in Madžarske, nadaljuje z vrsto predavanj in poročil, nakar bo sledila še diskusija. Klavrna proslava 80 let Lege Nazionale V dvorani liceja zDante» se je sinoči na proslavi Lege Nazionale zbralo več upokojencev in priletnih žensk, nekaj golobradcev v črnih majicah, malo vidnejših predstavnikov. Resnici na ljubo so izmed vidnejših osebnosti bili le občinski svetovalci MSI Morelli in Lonciari ter bivši liberalni svetovalec ter predsednik CONI dr. Combatti. Bivši fašistični prefekt Coceani se je najprej kar sam predstavil na odru in približno eno uro nizal citate iz b'Annunzia in Mussolinija, običajno prazno retoriko o prvi svetovni klavnici, preskočil v celoti obdobje druge svetovne vojne, «.t ga je očitno peklo in kritiziral današnjo mladino, ker se je pustila zavajati in ne sledi več ozdravim* naukom Lege Nazionale. Ob koncu je zbor tlllersberg* zapel več pesmi iz časa prve svetovne vojne. Tudi v naoem uredništvu sprejemamo prispevke za eolo-spoiaenik v Cerknem bo »Pavana*. Za njo je bil na vrsti učenec 5. razreda Črtomir Ši-škovič z violino. Ob klavirski spremljavi Mojce šiškovič je zaigral Bachov »Allegro* iz Violinskega koncerta v a-mblu. Ob klavirju je dalje nastopila še Nadja Kralj, učenka 2. razreda sred. š. z Brahmsovo »Rapsodijo op. 79 v g-rnolu*. Spet je bil nato na vrsti duo. Ob klavirski spremljavi šiškovičeve je učenec 4. razreda Borut Kodrič zaigral Bozzovo skladbo za klarinet in klavir »Italijanska fantazija*. Mojca šiško-vič (3. razr. sr. š.) pa je ob klavirju nastopila tudi kot solistka z Beethovnovo precej zahtevno skladbo »Andante con variazioni* iz Sonate v As-duru op. 26 št. 12. Na vrsti je bilo tedaj solo petje. Ob spremljavi prof. Neve Merlak-Corradio je basist Ivan Sancin zapel Lajovičevo «Mesec v izbi« ln Vivaldijevo »Passacaglia*. Spored je ob klavirju zaključil Ravel Kodrič (3. r. sr. š.) z Beethovnovo «Sonato op. 10 št. 3 v stavkih Presito, Largo e mesto, Me-nuetto - trio ln Rondo. Z zahtevnim Izvajanjem Ra/vla Kodriča je bil zaključen večer, med katerim je lahko marsikdo pozabil, da sledi izvajanju gojencev, saj so tl skušali nuditi najboljši cfel sebe. Mogoče je bil od časa do časa tudi kak spodrsljaj, kil vsekakor ni vplival na zbranost prijetnega glasbenega večera. Huda krivica profesorjem, ki so se izpopolnjevali v slovenistiki v Ljubljani Prosvetno ministrstvo je v Uradnem listu štev. 325 z dne 24. decembra lanskega leta razpisalo didaktične habilitacije za profesorje slovenskih šol na Tržaškem in na Goriškem, ki še nimajo stalnosti in poučujejo na šoli najmanj 5 let. Po opravljeni habilitaciji bi se profesorji mogli udeležiti natečaja za stalna mesta. Na vprašanje tržaškega šolskega skrbništva, ali naj vključijo v leta službovanja tudi leta, ki so jih nekateri profesorji prebili v Ljubljani kot štipendisti jugoslovansko-italijanskega mešanega odbora in ki so tam poslušali na univerzi predavanja iz slovenistike in metodike pouka materinščine, je prosvetno-ministrstvo odgovorilo negativno in tako tisti profesorji slovenščine, ki zaradi študija v Ljubljani nimajo 5 let službene dobe, ne morejo opraviti didaktične habilitacije. Isto ministrstvo je v Uradnem listu štev. 73 z dne 24. marca t.l. objavilo natečaj za zasedbo stolic na slovenskih srednjih šolah. Po tem razpisu pa se lahko potegujejo za zasedbo stolic in za stalnost tisti profesorji, ki že imajo vsaj en usposobljenostni izpit in najmanj 3 leta službe. Zato bi bilo prav, če bi se vsaj sedaj pozanimale šolske oblasti za zadevo in preprečile, da bi se povzročila huda krivica profesorjem, ki so bili na študiju v Ljubljani. Očitno je namreč, da se vsem tem profesorjem godi huda krivica, prvič zato, ker so jim ob razpisu natečaja oblasti zagotavljale, da jim bodo leta, ko bodo na izpopolnjevanju v Ljubljani, šteta v službeno dobo, in drugič, ker z odhodom v Ljubljano niso prekinili službenega razmerja, saj so ves čas študija v Ljubljani prejemali na šoli, na kateri so učili pred odhodom v Ljubljano, mesečno plačo in bili celo na koncu šolskega leta kot ostali njihovi kolegi ocenjeni. Upati je, da bodo šolske oblasti popravile to krivico, kajti drugače bo marsikdo odslej dobro premislil preden bo odšel na izpopolnjevalni študij v Ljubljano. Dolžnost je sicer mešanega jugoslovansko-italijanskega odbora, ki te štipendije razpisuje, da stvar čimprej in zadovoljivo uredi. stanoval tam. To se je dogajalo v ..............................................uiiiiihiimi............................................................uh DNEVNA SLUŽBA LEKARN Danes, nedelja, 23- maja ŽELJKO Sonce vzide ob 4.26 ln zatone ob 19.37. Dolžina dneva 15.11. Luna vzide ob 3.09 in zatone ob 18.54. Jutri, ponedeljek, 24. maja CVETKA Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,5, najnižja 16,8, ob 19. uiri 19,6 stopinje, zračni tlak 1005,8 stanoviten, vlaga 66 odst., veter Jugo-vzhodnlk 6 km na uro, nebo 9 desetin pooblačeno, 2 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. maja se je v Trstu rodilp 14 otrok, umrlo je 11 oseb. Umrli: 61-letni Donato De Cuia, 91-letna Elvira Marini, 7-letni Giuseppe Sgrč 85-letna Maria Perin vd. Fabris, 65-letni Renato Bellini, 77-letni Ivan Sosič, 65-letna Maria Ma-reglia, 651etna Emilia Iuretic vd. Včeraj-danes SKB()FLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 53. Cel. 733-361 Prijatelje ln znance naprošamo da naa obiščejo Franceschinel, 61-letni Emilio Kalc, in gospodinja Gianna Schvvagel, mehanik Domenico Lattanzio in uradnico Rosemarie Looser, nameščenec 81-letni Michele Urlini. 78-letna Angela Moscarda vd. Mattiassi. Oklici: geometer Claudio Perotti Za vašo poroko ... «F0T0GRAFIA> EGON Oglasite se pravočasno Telefon 93295 Trat, Ul Orlanl 2 (Barriera) Fulvio De Ros in gospodinja Maria Damiani, nameščenec Marcello Glavina in gospodinja Doris Mudu, pomorščak Bruno Rossone in delavka Dorotea Arteritano, podčastnik javne varnosti Renato Lenardon in gospodinja Marina Repini, učitelj Bruno dr. Bisani in učiteljica An-namaria dr. Seal a, zdravnik Carlo Lautieri in gospodinja Hedwig Baum, uradnik Luciano Rizzotti in uradnica Gigliola Cicutto, delavec Danilo Saccomani in delavka Luisa Crevatin, uradnik Valerio Tinti in učiteljica Giuliana Bertoli. častnik trgovske mornarice Dario Bonaccor-si in gospodinja Anna Fontana, in- dustrijski izvedenec Mario Ricci in prodajalka Ajda Konic, uradnik Giorgio inž. Corazza in zastopnica Alida Vandrle, uradnik Romano La-cobone in uradnica Luisella Marzan, uradnik Livio Morpurgo in uradnica Renata Bagatin, mehanik Wai-ter Musina in uradnica Eugenia Valente, uradnik Rodolfo Ferietti in nameščenka Luisa Colombo, mehanik Giorgio Bandelli in bolničarka Ne-via Paoletti, prodajalec Vittorio Germani in uradnica Cristina Pin-cumentini, šofer Giorgio D'Angieri in nameščenka Maria Ambrosanio, deskar Ottavio Buzzai in frizerka lita Veznaver, zdravnik Franko Sarti in bolničarka Marina D’Ago-stini, strojni kapitan Silvio Agnoletto in poštna uradnica Angela Pupino, pristaniški delavec Lino Pez in u-radnica Nadja Martini, Carlo Sedmak in študentka Divna Slavec. Birme 1071 Zlatnina ln ure v presenetljivo veliki izbiri in po ugodni cen) Zlato KIS - 22 - Posebni popusti ZLATARNA IN URARNA LAURENTI Trst • Trieste, Largo Santorio 4 (od 13. do 16. ure) Dr. Gmelner, Ul. Glulia 14, M&n-zoml, Largo Somnino 4, INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2, Al Gemelli, Ul. Zoruttl 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAngeto d’Oro, Trg Goldoni 8, ClpoDa, Ul. Betpogglo 4, Al Due Lueci, Ul. Gimnastlca 44, Miami, Drev. Mtramare 117 (Barkovlje). LOTERIJA BARI 46 75 74 76 45 CAGLIAR1 15 59 70 67 11 FIRENCE 50 49 40 64 32 GENOVA 14 69 71 31 53 MILAN 34 31 82 24 21 NEAPELJ 7 9 72 67 4 PALERMO 79 31 89 81 48 RIM 40 24 86 46 27 TURIN 18 75 77 H 63 BENETKE 63 46 44 82 28 ENALOTTO X 1 X 1X1 2 X 1 2 1 1 u OSNOVNA ŠOLA C E SPOMENIK NOB 271‘ 1972 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA KULTURNI DOM SOBOTA, 29. MAJA OB 21. URI AKADEMIJA ZA SOLO SPOMENIK NOB V CERKNEM Sodelujejo: GLASBENA MATICA (godalni orkester in solista) SLOVENSKO GLEDALIŠČE (recitacije igralcev SG) SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA (zbor Vasilij Mirk) Vstop samo z vabilom. Vabila lahko dobite na Glasbeni matici, v Kulturnem domu, pri Slovenski prosvetni zvezi, v Tržaški knjigami ln v uredništvu Primorskega dnevnika. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V nedeljo, 30. t. m. ob 16. uri Vitallano Brancati RAFFAELE (komedija v treh dejanjih s prologom) ZADNJIČ V KULTURNEM DOMU 1 Kvote: 12 točk — 14.398.000 Ur, 11 točk — 245.400 lir, 10 točk — 18.200 lir. ŠOLA GLASBENE MATICE TRST V sredo, 26. maja 1971 ob 20.30 mala dvorana Kulturnega doma II. ZAKLJUČNA AKADEMIJA solopetje klavir čelo trobenta klavirski trlo trio blokflavt dekliški pevski zbor iz Nabrežine Vljudno vabljeni! Vstop prost 1 Slovensko prosvetno društvo TABOR — OPČINE vabi v soboto, 29. t.m. ob 20.30 in v nedeljo, 30. t.m. ob 17. url v Prosvetni dom na Opčinah na ZAKLJUČNI NASTOP GOJENCEV BALETNEGA TEČAJA Vljudno vabljeni otroci, starši ln prijatelji! mladine! Opčine, 23. maja 1971 V Miljah sta se včeraj poročila tajnik parlamentarnega urada KPI dr. Fabio Inwinkl in Edy Roncadin. Prijatelji in tovariši jima želijo veliko sreče na skupni življenjski noti. V ponedeljek ob 18.35 bo na prvem programu Radio Ljubljana razgovor s tržaško Skupino «Matija Gubec«. Razgovor o aktualnih vprašanjih je pripravil dopisnik RTV Ljubljana Ivo Vajgel. Oddaja nosi naslov «Intema 469». • V torek, 25. t. m. ob 21. uri v Krožku za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2 recital velike grške dramske Igralke Aspastje Papatha-nassiou. Umetnica, ki živi v Izgnanstvu v Londonu, bo izvajala odlom, jca lz Euripidove Medeje ln Riso-sov Epitaf. MLADI ITAL.-SLOV. zakonski par v Catanli Išče dekle ali mlado ženo za pomoč v gospodinjstvu ln varstvo 24-meseč-nega otroka. Odlična plača. Socialno zavarovanje. Nastop takoj. Javiti na naslov: Carlo Fabiano, Viale Libertš 106 — 95129 CATANIA KAM V NEDELJO, 30. MAJA? na PRAZNIK ČEŠENJ V MACKOVLJE BOGAT KULTURNO ZABAVNI SPORED, DOMAČE VINO Itd, Nazionale 15.30 «Le calde notti di Don Giavamnl«. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.30 «L’uomo dagil occhl dd ghiaocio«, Barbara Bouchet, Antonio Sabate. Eden 15.30 iiTeirare e terrore«. Vincent Priče. Cristopher Lee, Peter Cushing. TechnlcoLor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 15.00 «U sole ned la pel-le», Ornella Muti, Alessio Orano, Luigi Pistllli. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 14. letam. Excelsior 15.30 «L’amica deile 5 e rneazo«, Barbra Streisand, Yves Montand. Ritz 15.30 «Quante belle figlie di...», Terry Corday, Glenm Saxan. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 15.00 «20.000 dolllari spor-ohi dl sangue«. Colorsoope. Mont-gomery Ford. Filodrammatico 15.00 «Yel]ow — le cugine«, Lisa Seagram, Maurizio Puniuglla. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 15.00 «Le bel ve«, Lando Buz-zanca. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.00 «Lo chiamavano Trimi-nitcu. Terence Hill, Bud Spencer. Technlcolor Cristallo 15.00 «La luoertola čtolia peUe di donna«. Florinda Bolkan, Jean Sorel Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 15.00 «Rio Labo«, John Way-ne Technlcolor Moderno 14.00 «Solda to blu«. Peter Strauss, Caidlce Bergen. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom Vittorio Veneto 15.00 «Le coppde«, Monica Vltti, Alberto Sordi. Technlcolor. Ideale 14.30 «Appuntamento per una vendetta«, Robert Mitchum, Angie Diokinson. Techntoolor Astra 15.30 «La ballata della dttk senza notne«. Lee Marvin, Clint Eastvvood. Technicolor. Abbazia 14.30 «Roy Colt e Wlnche-ster Jaok«, Brett Malsey, Marilu Tolo, Charles Southwood. Gledališča KO NA OPČINAH predvaja danes ob 16. uri barvni film: PRIMA CHE VENGA L’ INVERNO Igrajo: David Niven, Anna Karin in Anthony Quayle KINO «|RIS» PROSEK ponovi danes ob 16. uri barvni dramatični film: UOMINI E FILO SPINATO (posnet po romanu Sidineya Shelleya) Igrata: Helmut Griem ln Jan Handry Šolske vesti Državno učiteljišče A .M. Slomšek v Trstu siporoča, da sprejema prošnje za vstopne izpite do vključno 29. maja. Prošnje za Jesenski rok pa Je treba vložiti do 21. avgusta. V osnovni šoli v Sesljanu bo danes zvečer ob 18. uri otroška prireditev ob zaključku šolskega leta. VERDI V torek ob 21. uri bo v gledališču Verdi v okviru spomladanskke simfonične sezone recital pianista Czif-fre, ki bo izvajal dela Beethovna, Schumanna, Mendelsona, Chopina in Liszta. Pri blagajni gledališča (tal. 23988) se nadaljuje prodaja vstopnic. Razstave NATURA VIVA — TRŽAŠKI EXOTARIUM, Drevored XX. septembra 31. Razstava tri trgovina troptt nth, sladkovodnih ln morskih rib eksotičnih živali (sesalcev, ptic. pla. zilcev, dvoživk) Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah, od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. Zares spek. takularna razstava. V mestni galeriji v Piranu Je do 23. t.m. odprta razstava na temo ((Knjiga — most med narodi« Kul. turni spomeniki slovenske obale, Arhivske znamenitosti starega Pirana. V umetnostni galeriji »Cartesius« v Ul. Glulia 10 razstavlja do 23. maja vrsto svojih kipov, risb in grafik kipar Luciano Ceschia. V galeriji «La Lantema« v Ulici sv. Nikolaja 6 Je razstava del Antonia Guaccia Razstava bo odprta do 28. maja. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unitš dTtalia bo od 21. do 29. t. m razstavljala tržaška slikarka Megi Pepeu. V Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja do konca maja svoja olja Silvester Godina. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unitš dTtalia bo od 21. do 29. t. m. razstavljal slikar Aldo Scara-mella. Otvoritev razstave bo jutri ob 18 uri. w At mala iSh« tiuzaslce £—2*. kniu^ama ŠTAJERC DOBRI PAJDAŠI Izvajajo MLADI LEVI in GODALNI ORKESTER pojeta SLAVIJA 5 in LADO LESKOVAR • POLKA NA VOGLU KRIVCI MOJEGA KLOBUKA ansambel bratov AVSENIK pojejo EMA PRODNIK — FRANC KOREN — VILKO IN SLAVKO AVSENIK SPD Tabor — Opčine in PD Ivan Grbec — Skedenj priredita danes, 23. tm. ob 18 uri v Kulturnem domu Ribičičev večer Spored: uvodna beseda (Miroslav Košuta) ČUDODELNA SRAJCA (enodejanka) ŠKRATI (dvodejanka) Vstopnice bodo v predprodaji v Kulturnem domu že eno uro pred prireditvijo. POPRAVEK V zahvali za KARLA BUKOVCA (Lučij&) Je bilo po pomoti zaP1*^ no «starim prosvetarjem«. Fral'”®r bi moralo biti «startim primorj šem«. Sporočamo žalostno vest, da je za vedno zapustil naš dragi n** in oče Emil Kalc Pogreb nepozabnega pokojnika^ danes, ob 16. uri, iz cerkve na *rt>’ seiku na domače pokopališče. Žalujoči žena Fani, hči brat Franc in drugi sorodu**1 Prosek, 23. maja 1971 SOŽALJA Zveza partizanov na Opčinah J 7. globokim spoštovanjem sp>uniI’“ preminulega prof. Ivana Sosiča Odbor v imenu vseh partizanov 18 aktivistov izreka družini gl®**0 sožalje. Di,jaška matica izreka ob smrt' prof. Ivana Sosiča dolgoletnega člana nadzornega bora svoje najiskrenejše prizadetim svojcem. Sekcija KPI Opčine ,zrek*Jl! smrti prof. Ivana Sosiča sožalje užaloščeni družini in n Uram. Odbor demokratičnih žena ,, čine izreka ob smrti prof. Sosiča prizadeti družini SloW> sožalje. Razna obvestila Zveza cerkvenih zborov prireja danes, 23 maja na praznik Marije matere in kraljice ob 16.30 v svetišču na Vejni sv. mašo in po maši koncert Marijinih pesmi. 19. redni občni zbor SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE bo v nedeljo, 13. junija 1971 ob 9. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. SPDT organizira v nedeljo, 13. junija jubilejni izlet z avtobusom na SNEŽNIK z društvenim kosilom na SVIŠCAKIH (prašiček na žaru). Vpisovanje do ponedeljka, 7. Junija v Ul. Geppa 9 tudi za tiste, ki se prijavijo samo za kosilo. športno društvo Zarja, prosvetno društvo Lipa in Zveza partizanov v Bazovici priredijo v nedeljo 6. junija 1971 z odhodom ob 5.30 zjutraj enodnevni izlet v Postojno, Cerknico, Ribnico, Kočevje, Kočevski Rog in na partizansko bazo 20. Vrnitev preko Dola, Toplic, Žužemberka, Muljave, Višnje gore in Ljubljane. Cena izleta (prevoz in kosilo v Dol. Toplicah) 3200 lir. Vpisujejo pekama Mairc, tobakama Križmančič, Ivan čač in Stanko Vodopivec. Odbor. Mali oglasi (CITHUENi — mehaulčua delavni ca Samarlttanl m Miceo ln prodaja nadomestnih delov. Ul. Hittmeyer 4/a. IMATE KESEN NAMEN, da si poiščete ŽIVLJENJSKEGA DRUGA? Ste osamljeni, pogrešate toplih besed ln družine? Se želite izogniti avanturam, neresnic: in Izkoriščanju, neugledne-mu spoznavanju na cestah ln po lokalih? Pišite riam, ali pa nas obiščite. Pri naših odgovorih — na kuverti m oznake našega podjetja. Tajnost vam je zajamčena. POSREDOVALNICA ZA ZAKONSKE ZVEZE. Ljubljana Pie-teršnikova ja a. NA OPČINAH ob Narodni ulici v bližini odcepa za Repentabor so v gradnji dvo - tri - in večsobna stanovanja v vrstnih hišah. Informacije na gradbišču od 13. do 16. Gradbeno podjetje Petra, tel. 908-21. IZREDNA PRILOŽNOST; prodam tudi na obroke kompletno opremo za pralnioo: 11 pralnih strojev, 4 oemtrlfuge, 1 stroj za kemično čiščenje in 1 stroj za likanje FRISO RI, Rotonda Boschetto 3/1, tel 93910 — Trst. Ravnateljstvo in profesorski zbor liceja ((France Prešeren11 v Trstu sporočata žalostno novico, da je v petek, 21. mri® 1971 umiri prof. IVAN SOSIČ Do upokojitve leta 1963 Je na liceju «France Prešeren« skrb-no in ljubeznivo poučeval naravoslovje. Več let je bdi tudi podravnateij, svojim kolegom pa drag prijatelj. Danes, 23. maja, ga bodo ob 10.45 odpeljali lz tržaške bolnišnice na Opčine. Po obredu v cerkvi sv. Jerneja ga botn° spremili na opensko pokopališče. Ohranili ga bomo v nepozabnem spominu. Ravnateljstvo in profesorski *b°* liceja «France Prešeren« v Trstu Trst, 23. maja 1971 SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU se klanja « spoštovanjem spominu svojega dolgoletnega člana prof. IVANA SOSIČA Danes ga bomo spremili na njegovi zadnji poti. Z A H VA L A Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadri1 poti našo drago mamo, nono, sestro, teto, taščo in nevest0 MARIJO MEVUA vd. ČUFAR Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru «Llpa» 28 žalostinfce, darovalcem vencev in cvetja ln vsem, ki so P®' častili njen spomin. Žalujoči družini ČUFAR in PECA*1 in drugo sorodstvo Bazovica, 23. maja 1971 Z A H VA L A Vsem, ki so z nami sočustvovali ln spremili na zadri' poti našega dragega moža, očeta, nonota ln zeta VLADISLAVA CARLIJA (Ladi Ižinov) se Iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja ln vs®01 vaščanom M Žena BERNARDA, hči ALD1NA z možem LIVIJ®” in sinom EDIJEM, MAGDA z možem KARLOM *n hčerko VALENTINO ter TATJANA z možem ^ NATOM in drugi sorodniki Trebče, 23. maja 1971 v ILIRSKI BISTRICI NE ČAKAJO KRIŽEM ROK DANES ZAKLJUČEK rava p)oplav, či-v^odoadnih voda, akumuliranje ‘3wi voda) so pričeli izvajati leta dl' b>o sedaj so regulirali reko uredili 50 odst. notranje ? Kanalizacije, zgradili so sušni dokf» -ik, v prihodnjih dneh bodo Račane naprave za začasno či-s2| ',e Voda v meandru, ki je na-' Po regulaciji reke. S temi na-n. vami bodo dosegli 50 odst. oišče-gpg.^da, leta 1972 pa bodo začeli krjh dokončne čistilne naprave. k°d° zaie7'h pritok Mola, tim i zagotovilo v sušni dobi mi-Hj0® Pi pretok vsai 600 litrov vode (jptskundo. (V programu so še in dve akumulad.fi). Zajezitev tem zagotovitev večjega pre-- v sušni dobi ima veliko važ- ta.' 5®radi hudourniškega značaja L ke' ^ r« tovami Lesonit in TOK sta t)[iU^Vedli nekatere ukrepe in se HgT^vljata na uresničitev drugih ? v.za zmanjšanje porabe vode čistilne naprave. Z doseda-tiiat ^spravami so obe tovarni j/®0 znižali porabo vode. roski za dosedanja reguladjska so znašali 350 mil. din, za ^ ®sne čistilne naprave 60 mil., ^»Sedanje ukrepe v tovarnah 260 žj' ®n, največji izdatki pa bodo It^J^i^zjtev pritoka Mola, za do sbln čistilne naprave in za fii-}?e naprave v tovarnah. HjJ. Zadev'no vprašanje so strokov-£°nPvno potrdili, da je pritok Reke v Timavo v primerjavi ijuj^dgimi pritoki, malenkosten. Iz $0 *®sije je bilo tudi razvidno, da lotili v- tl irski Bistrici konkretno ršjrt f^šitve problema onesnaženja R®Ke preden se je za to vpra-začela zanimati tudi tržaška nobene povezave s tiskovno 4 t2eriCo v Ilirski Bistrid moramo Šju "®P°mniti, da bi pri preučeva-•bofj^ašanja onesnažen.ja Timave upoštevati ne samo razne Zaoij .f^iPKe, ampak tudi kanali-j2,ln greznice po tržaškem Kra-grmade odpadkov ter nesna-^ Trebčah. Predavanje v P-d. Barkovlje Š^^nvljanska mladina je v po-zvečer improvizirala v etnem društvu predavanje s Vj^^njem pisatelja Borisa Pa-u . g°voril 0 sv°ji knjigi ^ aoej v Srcu». it J nekaj letih molka in zatišja h*jv ^ostorih p.d. Barkovlje spet tfifpj*? *n je bila to ena izmed v. aitev na katere so bili Bar- kovljani vajeni in so se jih tudi jalne brezalkoholnih pijač in na radi udeleževali. Tudi tokrat je bila udeležba, kljub improvizaciji, zadovoljiva posebno če upoštevamo, da je večino udeležencev predstavljala mladina, če dodamo še, da je mladina dala pobudo za predavanje, vodila sestanek in obljubila, da ne bo ostalo samo pri tem, temveč da bo v kratkem sledil sestanek z drugim predavateljem, potem moramo upati, da bo to le zdramilo Barkovljane iz letargije, v katero so zapadli. Predavatelj Boris Pahor je v skoro enournem podajanju analiziral svojo knjigo, objasnil njeno tematiko tako,' da bo marsikomu bolj jasna oblikovna podoba in pestrost vsebine «Škarabeja v srcu». Za svoja izvajanja je žel priznanje, za kar se mu je zahvalila tudi voditeljica večera Suzi Perto-tova, ki je v uvodu med drugim predstavila predavatelja. Povabila je navzoče, da se kot sedaj odzovejo vabilom na podobne prireditve in pripeljejo tudi druge, ki tokrat mogoče niso opazili vabila na sestanek v Primorskem dnevniku. Pobudo mladih moramo pozdraviti, saj od zavednih Barkovljanov ne zahteva veliko žrtev, kot da take prireditve podpro, če ne drugače, vsaj s svojo udeležbo in s tem pripomorejo k nadaljnjemu delovanju, da bi Barkovlje spet zaživele s tistim kulturno-prosvetnim elanom po katerem so bile znane in če ne Im šlo v takratni obliki, vsaj z oprijemi, ki jih današnji čas nudi in zahteva. Upamo, da nas mladina ne bo tokrat razočarala temveč se zavzela za oživitev nove prosvetne dejavnosti v Barkovliah. -t-o— Kmalu obvezen tedenski počitek za javne lokale splošno za vse tiste lokale, v ka terih servirajo jedačo in pijačo. Praktično skrb za ureditev turnusov (zakon predvideva, da morajo biti ti tako urejeni, da bo vsaki dan odprto v posameznih okrajih zadostno število lokalov) bodo imele posamezne občine v sodelovanju s predstavniki prizadetih kategorij, turističnih ustanov in trgovinskih zbornic. Zaradi vsega tega vabi Slovensko gospodarsko združenje vse svoje prizadete člane, da se javijo (o-sebno ali telefonsko) v uradih združenja, da sporočijo izbrani dan počitka, tako da bo tudi združenje lahko interveniralo, ko bodo občine določevale definitivne liste turnusov. Uradi združenja so odprti vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 15.00 do 18.30 (ob sobotah od do 12.30). 8.30 Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem ! Večina tvrdk iz videmske pokrajine - Pristojne oblasti so dovolile uvozno, izvozni kontingent v višini 2 milijard 160 milijonov lir v vsako smer nem sejmu «Alpe Adria* v Ljubljani, zavzema 480 kv. metrov razstavnega prostora, v njegovem okviru pa nastopa s svojimi izdelki in proizvodi 32 podjetij, pretežno iz Furlanije. Stand je pripravila in okusno opremila (tudi z lepimi fotografskimi posnetki, ki poudarjajo turistične lepote in zanimivosti Furlanije - Julijske krajine), videmska tvrdka Opla - Madri,sotti. skrb za organizacijo razstave pa je letos prevzela trgovinska zbornica iz Vid-ma. Bonora Mario iz Vidma razstavlja izdelke iz plastičnih mas. Cosatto Elio iz Martignacca igrače iz lesa in kovine, Konzorcij med proizvajalci «piazentinskega» kamna iz Tor-reana vzorce marmorja. Konzorcij proizvajalcev marmorja iz Tolmeča marmor, Cecutti Adone iz Reman-zacca vzmetne blazine, Pezzetta E-nore iz Buie keramične izdelke, Piccini Marx iz Vidma marmornate kipce, tvrdka Lu. Pa iz Pasian di Prata fotografski material, SIMPLA iiiliiliiiiiiiifilHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiHiiinauiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiimiHiitiliiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiii Zlata poroka v Bazovici Stand, ki ga je naša dežela pri-1 iz Tavagnacca plastične izdelke, So-pravila' na letošnjem 10. mednarod- lari iz Vidma ure in elektromeha- Slovensko gospodarsko združenje javlja, da je senat odobril zakon o obveznem tedenskem počitku za javne lokale, ki bo stopil v veljavo z objavo v Uradnem listu (Poslanska zbornica ga je namreč že odobrila). Novi zakon, na osnovi katerega bodo morali imeti obvezno en dan počitka na teden vsi javni lokali, velja za bare, mlekarne, sladole-dame, slaščičarne, pivovarne, bu-fete, restavracije, gostilne, proda- Na današnji dan sta si pred petdesetimi leti obljubila večno zvestobo Ana Žagar in Just Grgič iz Bazovice. V petdesetih letih sta zakonca na skupni poti prestala marsikatero bol in neprijetnost, pa tudi marsikaj veselega in prijetnega. Hčerka Vilma in sin Mirko z družinama jima iskreno čestitajo in želijo še mnogo vedrih in zdravih let v krogu svojih dragih. Čestitkam se pridružujejo vsi sorodniki, prijatelji in znanci ter Primorski dnevnik, ki ga zvesto čitata že od začetka izhajanja. I. č. DAROVI IN PRISPEVKI A SPLOŠNA PLOVBA ^ piran-jugoslavija ?®Pančičeva 24 33o piran> pp i *6lefon (066) 73-881 (10 linij) ®tegram: Plovba Piran jk^rodnl pomorski prevozi ^odernimi ladjami nosilno-^ 8.000 - 19.000 ton ^ LINIJA OKOLI SVETA LINIJA JADRAN ZAHOD v NA AFRIKA - JADRAN v RRosta plovba „ POTNIŠKA služba SOtEX Ljubljana — samo ^Jna enota za uvoz-izvoz, Stosistldno trgovino in «a-8topaoje tujih firm ijj Vse Informacije se, prosi-obrnite na upravo podjet-5* v Piranu ali na naša pred-u^dštva v Jugoslaviji in v stvu. Akcija za spomenik NOB v Bazovici Prejšnjo nedeljo smo pohvalno pisali o poteku akcije za postavitev spomenika padlim borcem in drugim žrtvam NOB v Bazovici. Pisali smo predvsem o nabirkah v ta namen ob raznih tradicionalnih praznikih, izpustili pa smo lepo število oseb, ki so prispevale za spomenik v spomin na svoje drage pokojne ali namesto cvetja na grob umrlih. Vse do danes je bilo v ta namen darovanih za spomenik 101.000 lir. Prizadete prosimo, naj nam ne zamerijo, kajti tega nismo storili namerno. Zato se danes tudi vsem tem darovalcem prisrčno zahvaljujemo. Za spomenik NOB v Bazovici so darovali še: družina pokojne zavedne Slovenke Marije Čufar je darovala 10.000 lir za nosilce krste, ki so ta prispevek poklonili skladu za spomenik NOB; namesto cvetja na grob sta darovala Mirko in Zofka Križmančič (Jurjevi) 2000 lir v isti namen; Rado Žagar (Boronov) st. 84 pa je za spomenik prispeval 3000 lir. Predsednik odbora; Ivan Mirko Križmančič Zahvala odbora za spomenik NOB v Križu Odbor za postavitev spomenika padlim borcem v Križu se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali 1. maja pri prireditvi v korist sklada za postavitev spomenika. Posebna zahvala športnima društvoma Portuale in Vesna, prosvetnemu društvu Vesna, orkestru Tnapers, sindikatom, upravitelju Ljudskega doma in Li-viju s Kontovela. Sporočamo, da je čisti dobiček omenjene prireditve 233.520 lir. Razni prispevki Namesto cvetja na grob pok. učiteljice Margerite Bortolotti darujeta Zofija in Albert Urdih 5.000 lir za Glasbeno matico in 5 000 lir za Dijaški dom. Karel Grgič daruje 5.000 lir za športno društvo Primorec iz Trebč. Za spomenik padlim partizanom v Križu so darovali družina Sulčič (št. 95) 7.000, Angel Tence 2.000, Dušan Kovač 5.000, Martin Košuta 1.200, Marčelo in Ante 1.000, Silvano Košuta 5.000, Žiži Sedmak (Gabrovec) 1.000, Josip Košuta (št. 391) 1.000, Marjo Markič (št. 436) 1.000, Boris Puntar (Prosek, 65) 2.000, Štefanija in Gianni (Trst) 5.000 in Kristina Sedmak vd. Milan (Ul. M. D’Azeglio 6) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Marije Čufar daruje Karlo Kalc — Picko 1.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici. V počastitev spomina pok. prof. Ivana Sosiča daruje Boris Možina 5.000 lir za rod Modrega vala. V počastitev spomina pok. prof. Ivana Sosiča darujeta Mila in Rafael Perko 5.000 lir za prosvetno društvo Tabor na Opčinah. V spoštljiv spomin pok. prof. Ivana Sosiča daruje njegova bivša učenka Vera Oblak 5.000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. V počastitev spomina pok. prof. Ivana Sosiča darujejo družina Alojzija Da-neva 10.000 lir za prosvetno dru- štvo «Tabor» in 10.000 lir za «Po-let», Lucija in Seraf in Hrovatin 10 tisoč lir za Dijaško matico in 10.000 za spomenik padlim na Opčinah. Namesto cvetja na grob pok. prof. Ivana Sosiča darujejo Anica in Ivo Hrovatin 10.000 lir za Dijaško matico, Francka in Gvido Vremec 3.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje družina Gruden 1.000 lir za prosvetno društvo Tabor ter Zmaga in Lučko Malalan 1.000 lir za prosvetno društvo «Tabor». Namesto cvetja na grob pok. prof. Ivana Sosiča daruje družina Cele-ste Daneu 2.000 lir za š.d. «Polet», 2.000 lir za p.d. «Tabor» in 2.000 lir za spomenik partizanom na Opčinah. Namesto cvetja na grob pok. prof. Ivana Sosiča darujejo družine Gorkič in Danev 15.000 lir za športno društvo Polet in 5.000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. V počastitev spomina in namesto cvetja na grob pok, prof, Ivana Sosiča darujejo Ninči Uljan 2.500 lir za športno društvo Polet in 2.500 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah, družina Ivo Sosič 15.000 lir srednji šoli «Srečko Kosoveb na Opčinah. V spomin pok. učiteljice Margerite Bortolotti daruje Emilija Pečar 1.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina in namesto cvetja na grob pok. prof. Ivana Sosiča darujeta Anda in Stanko An-dolšek 5000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. Bernard Slavec iz Doline daruje 2.500 lir za tržaško «Delo», 2.500 lir za Glasbeno matico, 2.500 lir za spomenik padlim v Prebenegu, 2.500 lir za godbo iz Brega. Sekcija Komunistične partije dolinski občini prispeva za postavitev spomenika padlim v Prebenegu 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Nadine Godina — Merkuža darujeta Tatjana in Marta Godina 5.000 lir za p.d. clvan Grbec* v Skednju. Člani in prijatelji prosvetnega društva «1 van Cankar» pri Sv. Jakobu v Trstu so za postavitev šole spomenika v Cerknem darovali skupno 60.100 lir in sicer: Ivan Riosa 1.000, Miro Stopar 1.000, Boris Gombač 500, Mario Magajna 1.000, N.N. 500, Valerija Kocjančič 1.000, Milena in Jože 1.000, S. Kavčič 500, D. Škrinjar 500, F. Mikulus 500, Danilo Pilat 1.000, Karel Rogelja 500, Rudi Jančar 1.000, Josip Jurca 1.000, Robert Birsa 1.500, A. Harej 1.000, A. Mezgec nične izdelke, Tellini iz Vidma tekstilne izdelke, Tessitura Camica iz Ville Santine ročno izdelane tkanine, Off. Bertoli iz Vidma jeklarske izdelke. Papirnica iz Ovara lepenko in papirnate izdelke, Snaidro iz Ma-iana pohištvo, SNIA VISCOSA iz Torviscose umetna vlakna, ACMA iz Pordenona kmetijske stroje, Ar-ve Bimbi iz Azzana Decima otroško konfekcijo, Atelier Luisa iz Pordenona oblačila, CO.R.ALL iz Fiume Veneta aluminijaste grelce, Edil-Le-ca iz Valvasona posebne vrste ilovice za gradbeništvo, Jacuzzi Euro-pe iz Valvasona hidravlične črpalke, Ceramiche Galvani iz Pordenona keramične izdelke, Nuova Irma iz Spilimberga mozaične izdelke. Šola za izdelovalce mozaikov iz Spilimberga mozaične izdelke, Grafiche LEMA iz Maniaga grafične izdelke, F.Hi Moro iz Pordenona kmetijske stroje, S. Marco iz Fiume Veneta naprave za fotografske atelje.je, Of-ficine Savio iz Pordenona tekstilne stroje, Industrie Zanussi iz Porde nona električne gospodinjske stroje ter radio in televizijske sprejemnike, Tomat iz Gorice stole, Lenar-duzzi iz Trsta model potniške ladje. Založništvo tržaškega tiska nastopa izven deželnega paviljona, in sicer z lastnim razstavnim stan-dom, v katerem razkazuje izbor gumijastih čolnov za šport in razvedrilo. Kar zadeva Italijo, so pristojne oblasti za letošnji sejem «Alpe A-dria» dovolile poseben uvozno - izvozni kontingent v vrednosti 2 milijardi 160 milijonov lir v vsaki smeri. Jugoslovanski izvozni spisek ob' sega 35 postavk (sadje, povrtnino, mleko in mlečne izdelke, vino, pivo, mineralon vodo, meso. živino, kemi kalije, papir, les, električni material, kraški kamen, bombažne izdelke, itd.), uvozni spisek pa obsega 15 postavk (stroje, kovinske izdelke, kemikalije, pisarniške potrebščine, rezervne dele za avtomobile, športne artikle, foto material, steklarske in keramične izdelke, tkanine, papir, sadje in povrtnino, alkoholne pijače, prehrambene izdelke in cvetje). Sejem «Alpe Adria* se zaidjuči danes. V Križu je umrla Marija Ušaj roj. Žerjal I2& uredila nekaj vinograda. Sama je marljivo delala doma, mož pa je še do nedavnega kaj doslužil z zidarskimi opravili. Po hčerkini smrti se je vsa posvetila skrbi za njene štiri takrat še nedorastle otroke in jim blia nona in mama obenem. Pred kratkim je prejela prvo skromno pokojnino za svoje delo v tovarni v mladosti in ko je prišel čas, da bi jo uživala v miru, je po kratkem bolehanju v tržaški bolnišnici zatisnila svoje trudne oči in zapustila v žalosti moža, hčerko in vnuke. Pokopali so jo v Nabrežini poleg hčerke. Naj ji bo lahka domača zemlja, kateri je do smrti ohranila svojo zvestobo. PISMA UREDNIŠTVU O arhivih bivših mladinskih društev 1.000, A. Riosa 1.000, Pestotnik 500, Obersnel 1.000, Obersnel 1.000, Miro Ivančič 1.000, Mila Ivančič 1.000, C. Ivančič 1.000, Marija Tence 500, N.N. 20.000, Emil Colja 5.000, Mar-juča Colja 1.000, Tone Abram 500, Elviro Servi 2.000, Albin Scapin 2.000, Jolanda Dordevič 2.000, Karel Čok 1.000, Salko Sehič 500, družina Švab 2.500, A. Barič 200, Ivo Peric 200, S. Košuta 500, Ivan Verč 200, Stanko Košuta 500, Sandi Košuta 500 lir. Namesto cvetja na grob pok. Janka Premruja daruje Marija Trampuž 1.000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar. Namesto cvetja na grob pok. prof. Ivana Sosiča poklanja Vincenc Malalan 3.000, Riko Malalan 2.000 in Ivanka ter Stanka Hrovatin 5.000 lir ..a prosvetno društvo Tabor na Opči ah, Rudi in Vera Vremec (Mežnarjevi) 3.000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah, Leonora Križmanova 3.000 lir za Dijaško matico, Vida in Da-rio Jagodic 2.000 lir za p.d. Tabor na Opčinah, Ugo Margon 1.000 za p.d. «Tabor» na Opčinah, Franc Berginc 2.000 za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob vzornega šolnika in neutrudnega kulturno-pro-svetnega delavca prof. Ivana Sosiča daruje sosed Štubel 5.000 lir za Dijaško matico. Za lepo vrtnico dodaja mala Vanja 1.000 lir za Dijaško matico. V isti namen darujejo Jelka in Janko Guštin ter Anica in Sergij 4.000 lir za Glasbeno matico' ter prijatelj Nazarjo Angelini 4.000 lir za Dijaško matico. ; Namesto cvetja na grob prijate-1 lja prof. Ivana Sosiča darujejo1 irašrkovi 10.000 lir za p.d. «Tabor» , ter družina Martelanc 10.000 lir za š.d. «Polet». Namesto cvetja na grob pok. prof. Ivana Sosiča daruje Marino Kralj 5.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah. V isti namen darujeta Justina in Pepi Dancu 2.500 lir za Dijaško matico in 2.500 lir za šolo spomenik padlim v NOB v Cerknem. V isti namen darujeta Tanja Prinčič 1.000 in Pavel Chersi 1.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. prof. Ivana Sosiča daruje družina Berce 10.000 lir za .spomenik padlim v NOB na Opčinah. V spomin dragega prof. Ivana Sosiča daruje družina Tomšičeva 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina polk. Janka Premruja daruje Špeia 1000 Ur za PD Ivan Cankar. V počastitev spomina pok. proL Ivana Sosiča družina Vaclik daruje 3.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah. V isti namen daruje družina Hrovatin Cveto 3.000 lir za športno društvo Polet V isti namen darujeta Pepka in Marij Dolenc 2.500 lir za farno cerkev sv. Jerneja in 2.500 lir za šport-no PoVt. PreteiKii teden je v Križu, kjer se je rodila pred 67 leti in tudi vedno živela, umrla Marija U-šaj, rojena Žerjal. Pokojnici življenje nikoli ni bilo lahko, zlasti pa ne v mladosti, ko je morala trdo garati za skromno življenje. Razen doma je nekaj časa delala tudi v tobačni tovami v Trstu. Poročila se je z Alojzom Ušajem, zidarjem iz Nabrežine, kateremu je rodila tri otroke. Dva sta umrla po vojni in ostala ji je samo še hčerka, ki živi daleč od doma v Neaplju. S trdim delom in marljivostjo sta si z možem lepo obnovila dom in Prijetna in zabavna šolska prireditev v Bazovici Otroci osnovne šole v Bazovici so se v četrtek 20. t. m. zbrali v kinodvorani in pripravili pestro šolsko prireditev. V dobri uri trajajočem programu so se predstavili z recitacijami, vrizori z «Xlojco Po-krajculjo» in «Rdečo kapico». Igralske sposobnosti učencev pa so prišle do izraza v Bevkovi enodejanki «Kmetič in volku, ki je požela mnogo uspeha. Ves spoTed je zaključil šolski zbor, ki ie zapel tri pesmi. Številno občinstvo v dvorani je nagradilo z aplavzi vse nastopajoče in marsikdo ie dejal, da že dolgo ni odhajal s prireditve tako zadovoljen. Obvestilo Sindikata slovenske šole v Trstu V soboto, 29. t. m. bo v Kulturnem domu v Ulici Petronio 4 ob 9. uri zjutraj redni občni zbor. Člane opozarjamo, da jim odsotnost na šoli zaradi občnega zbora ne bo šteta. Vsekakor pa naj nekaj dni prej o tem obvestijo svoje ravnatelje. Prosimo za objavo, čeprav z zamudo, kot sledi. V zveai z oceno knjige «Uporna mladina*, ki je bila objavljena v »Primorskem dnevniku* 25. aprila t. 1. in da ne bi kdo mislil, da se avtor knjige Milko škrap ni dovolj potrudil, da zbere potrebno gradivo, «ki je v nekem smislu last skupnosti in ki ga privatniki niti nimajo pravice skupnosti odtegovati*, kot pravilno poudarja ocenjevalec knjige, želi odbor članov nekdanjih mladinskih društev, ki je knjigo založil, tudi na avtorjevo željo objasniti sledeče: Milko Skrap se je veliko trudil, da zbere potrebno gradivo za čim popolnejši prikaz delovanja iz zgodovine mladinskih društev. Neštetokrat je šel v Ljubljano, da bi tam poiskal arhiv Zveze mladinskih društev, za katerega je dobro znano, da je bil v Trstu izročen pok. Francu Stoki, ta pa ga je prenesel v Ljubljano. Tam se je M. S. obrnil na razne institute in organizacije, a brez uspeha. Nihče mu ni znal povedati, kje se material nahaja. Nekdo mu je celo dejal, da «verjetno že kdo sedi na njem, da bi ga sam ob nravem času izkoristil.* Tako je mogel Milko Škrap črpati podatke le iz gradiva, ki mu je bilo na razpolago in do katerega je lahko prišel tudi s pomočjo nekdanjih članov mladinskih društev, ki so mu pomagali s podatki, slikami itd. Ker se zavedamo »kakšnega pomena je raziskovanje naše polpretekle zgodovine* in ker zdaj vemo, da se arhiv bivše Z.M.D ni izgubil, kot smo mislili, upamo, da se bo našel kdo, ki bo na podlagi ob stoječega arhiva, kateri bo njemu dostopen, »izluščil zgodovinsko res nioo tedanje dobe, kakor želi po ročevalec v »Primorskem dnevniku* Odbor članov bivših M.D. S spoštovanjem Za odbor: M. Stopar - S. Pertot Pismo odbora članov bivših M.D. smo pokazali avtorju ocene knjige »Uporna mladina*, ker smo menili, da bo njegovo pojasnilo na nekatere navedbe v pismu najbolj merodajno. Avtorjevo pojasnilo se glasi: »Pismo odbora članov bivših mladinskih društev me je razočaralo, zlasti me čudi, da so šele sedaj i*-vedeli za arhiv Romana Pahorja o-ziroma Z.M.D. Kot kaže, se niti e-den izmed članov odbora ni potrudil, da bi v Prosvetnem zborniku, ki ga je lani izdala Slovenska prosvetna zveza, prebral članek Draga Pahorja »Mladi rodovi — kovači bodočnosti*, ki govori o mladinskih gibanjih na Primorskem sploh in tudi o mladinskih društvih. Če bi namreč kdo članek prebral, bi vedel, da hrani arhiv Romana Pahorja Odsek za zgodovino in etnografijo pri Na/rodni in študijski knjižnici v Trstu. Pot do Ulice Montec-chi 6, kjer ima odsek svoj sedež, pa res ni tako naporna. Res je sicer, da je bil arhiv prenesen v Ljubljano, od koder pa se je vrnil v Trst (v Ljubljani so arhiv uredili, za kar je potrebno večkrat tako dolgotrajno delo, da bi ga sam odsek težko zmogel). O vrnitvi arhiva v Trst je načelnik OZE obvestil tudi člane odbora bivših M D. in to že ob izidu brošure o Romanu Pahorju, se pravi leta 1967. Znano mi ie. da je bil avtor kniige »Upoma mladina* sam na sed°žu OZE. kjer mu je bil arhiv ponujen na vpogled, a ga je odklonil. Zato so vsa namigovanja o tem. da »verjetno že kdo sedi na niem (— na arhivu). da bi ga sam ob pravem času izkoristil*, popolnoma brezpredmetna. Tudi na raznih institutih v Ljubljani bi se mimo omenjenega arhiva še kaj našlo (na Inštitutu za narodnostna vprašani«, na Inštitutu zn zgodovino delavskega gibanja, v Mestnem arhivu), vendar za to mi dovolj nešteto poti v Ljubljano, ampak je potrebnih tudi nešteto or brskanja po fasciklih. Človek ne more zahtevati od arhivarja, da pozna točno vsako listino, ki jo hra ni. Včasih mora človek prebrskati zajetno mapo, da pride do ene same skromne, a mogoče pomembne beležke. Ob koncu še pripomba o dostopnosti gradiva. Mislim, da s tem ni težav ne tu, ne onstran meje. OZE pa, kolikor mi je znano, z veliko muko išče ljudi, bi bi bili pripravljeni .sedeti na gradivu in ga tako ali drugače izkoristiti. Odziva pa žal, kot kaže tudi primer Milka škrapa, ni. In še pripomba na rob: Prosvetni zbornik že več kot leto dni čaka na temeljitejšo oceno. Ali ne bi kdo od članov bivših M.D. prevzel nalogo, da oceni članek, ki govori o mladinskih društvih?* — va — en k Y UBEM Velika belgijska ladijska dražba, v potnem razvoju, potrebuje takoj palubske in strojne častnike (prve, druge, tretje častnike) za motorno ladjo «L0VERVAL», pod belgijsko zastavo (20.000 ton D.W.), ki je trenutno v ladjedelnici v Trstu za običajna letna popravila in ki bo odplula proti koncu maja. Nudimo belgijsko delovno pogodbo s privlačnimi dohodki ter naše resno in zelo znano zavarovanje za primer bolezni in nesreče. Interesenti naj pošljejo popoln življenjepis na naslov: UBEM c/o ELLERMAN & VVILS0N LINES Agency Company Limited Via della Borsa 3 P.0. Box 1380 34100 TRIESTE (ITALY) Izbrani kandidati bodo mogli takoj podpisati pogodbo in se vkrcati. (To obvestilo velja tudi za ostalo palubsko in strojno osebje). Acegat - prehod na metan Od jutri dela na 17. področju Ko so bila dokončana prilagoditvena dela naprav v 16. področju (Barkovlje - Greta), bodo jutri, v ponedeljek 24. maja, obiskali približno 3.250 potrošnikov 17. področja, ki vključuje, kot je razvidno iz gornjega zemljevida — še nemetanlziran! del Rojana in področja Kolonje. Kot je bilo že večkrat poudarjeno med informativnim obiskom, bodo obrazloženi varnostni ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri uporabi aparatov za kuhanje (in .-■v*-' m2? - * JV? " sicer točno 3.276) od vključitve metana v omrežje, ki je v programu približno ob 18. uri jutri, v ponedeljek — do izvršitve del. Ob obisku se bodo tudi dogovorili glede datuma naslednjega pregleda za izvršitev vseh del. Za vsako informacijo glede del za metanizacijo, ali v nezaželeni možnosti kakšnega vzroka nezadovoljstva, naprošamo interesente, naj se obrnejo na tel. štev 750.555 in 750.272 STROGO UPOŠTEVAJTE NAVODILA, KI VAM JIH DAJO POOBLAŠČENCI GORIŠKI DNEVNIK NEDELJA, 23. MAJA TRST A 8.16, 13.15, 14.15, 20.15, 23.15 Po rodila; 830 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za harfo; 10.00 Godalni orkester; 10.15 Poslušal! boste; 10.45 Za dobro volijo; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.35 Ringa raja; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna oddaja; 12.15 Vera In naš čas; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.30 «Zatonv> — radijska igra; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Pratika; 19.00 lahka glasba iz naših studiov; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Naši kraji in ljudje v umetnosti; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; TRST 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 14.00 «E1 campa-non». KOPER 7.30, 8.00, 1230, 15.30, 20.15 in 23.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro Jutro; 8.10 Jutranja glašba; 9.30 «20 tisoč lir za vaš sporedu; 10.15 Orkester Oanfora; 10.45 Plo- šče; 11.00 Zabavna glasba; 12.00, 12.45, 13.07 Glasba po željah; 14.00 Šport danes; 14.35 Pogovor s poslušalci; 14.45 Plošče; 15.00 Poslušajmo jih skupaj; 15.40 Sosedni kraji in ljudje; 16.00 Glasba po željah; 17.10 Primorski zbori tekmujejo; 17.45 Odmevi sarajevskega kongresa; 18.00 Spored RL; 20.00 Nedelja v športu; NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Ma- ša; 10.15 Oddaja za vojsko; 10.45 «Musica-match»; 13.20 Popoldan- ska oddaja; 15.10 Popoldne z Mino; 16.45 Nedeljski koncert; 18.00 Nogomet od minute do minute; 19.30 TV glasba; 20.25 «Batto quafctro»; il. PROGRAM 730, 8.30, 9.30, 13.30, 19.30 in 2230 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Plošča za poletje; 9.36 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 13.00 «11 gambero«; 13.36 «Alito gradimentoo; 14.30 Orkestri lahke glasbe; 15.00 Spored za amaterje; 1730 Nedelja v športu;: 19.18 Giro dTtalia; 21.50 Flaubert: «Vzgoja srca«. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.50 PoOkl. glasba; 1220 Tartinijeve sonate; 1320 Miedigna. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 13.00, 16.00, 18.00 in 20.30 Poročila; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 Umetniška pripoved; 9.50 Skladbe za mladino; 10.05 Koncert iz naših krajev; 11.06 Se pomnite, tovariši... 11.25 Pesmi borbe in deda; 11.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.50 Pogovor s poslušalci; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Z domačimi ansambli; 15.05 Vedri zvoki; 15.30 Humoreska tega tedna; 15.50 Klavir v ritmu; 16.05 Iz opernega sveta; 16.30 Radijska Igra; 17.16 Orkester Silvester; 17.50 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 «V nedeljo zvečer«; ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Kosilo v studiu; 13.30 Dnevnik; 14.15 Kmetijska oddaja; 15.30 Evrovizija: avtom o 7 ild-zem — GP Monaoo, in giro dTtalia; 16.45 TV za otroke; 17.45 90. minuta; 17.55 « Zlota puščica«; 19.00 Dnevnik; 19.10 Posnetek nogometne tekme; 19.45 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «11 segmo del oomamdo«; 22.15 Nedelja v športu; 23.00 Dnevnik. It KANAL 16.45 Športno popoldne; 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbena oddaja; 22.15 Kino 70. PONEDELJEK, 24. MAJA TRST A 7.16, 8.16, 1130, 13.15, 14.15 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 730 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Na elektronske orgle igra Latora; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj ; 13,30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 17.50 Deželni sklada^ teljl; 19-10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Zbor Illersberg; 19.35 Re-vija glasbil; 20.00 Športna tribuna; 2035 Glasbene razglednice; 21.00 Kulturni odmevi; 21.20 Romantične melodije; 21.30 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Radijska igra; KOPER 630, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 17.00, 19.00, 22.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 9.30 «20 tisoč Ur za vaš spored«; 11.00 Dunajski solisti; 11.45 Plošče; 12.00, 12.45, 13.07 Glasba po željah; 14.05 Šport; 14.15 Lahka glasba; 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Spored RL; 16.30 Naši žbo-ri pojo; 17.00 Primorski dnevnik ; 17.40 Pianistka Silvana Pretnar; 18.10 Plošče; 18.30 Otroški kotiček; 18.45 Orkester Gibbs; 19.00 Popoldanski koncert; 20.30 Spored RL; NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Galerija melodrame; 12.10 Plošče za poletje; 12.31 Radijska igra; 13.20 Hit parade; 14.05 Popoldanska oddaja; 15.30 Giro dTtalia; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Za vas mlade; 18.00 Plašča za poletje; 18.45 Sindikalna oddaja; 19.00 L’approdo; 20.25 Sestanek petih; 21.10 Simfonični koncert; 22.15 XX. stoletje; II. PROGRAM 7.30, 830, 1330, 16.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta G. Gaber ln R. ArchiUetti; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska Igra; 10.05 Plošča za poletje; 1035 Telefonski pogovori; 12.35 Aiito gradi-mento; 14.00 ln 18.06 Kako ln zakaj; 14.05 Plošča za poletje; 15.40 Enotni razred; 16.05 Studio apeav to; 19.18 Giro dTtalia; 20.10 Glasba po željah; 21.00 II gambero; 22.00 BemUnljeva glasba; 22.40 Florence Nightlngale, radijska 1-gra; 23.05 lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za zečetek; 11.00 Mamnheimska šola; 12.20 Plošče; 13.00 Medigra; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 18.00, 2030 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Cicibanov svet; 13.10 JOharm Sebastjan Bach; 1330 Kmetijski nasveti; 13.40 Angleška pihalna godba,* 14.30 Priporočajo vam... 15.10 Iz del mojstrov lahke glasbe; 15.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 16.40 Mešani zbor «Glasbeme matice« iz Ljubljane; 17.40 Iz operetnega sveta; 18.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 19.35 «Interna 469»; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Ansambel Viški fantje; 21.00 Charles Gounod: «Faiust»; ITAL TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Zdravstvena vzgoja; 13.30 Dnevnik; 15.30 Gtro dTtalia; 17.00 Spored za najmlajše; 1730 Dnevnik; 17.46 TV za otroke; 19.15 Koncert vojaške godbe; 19.45 šport in kronike; 2030 Dnevnik; 21.00 «Fahrenheit 451»; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 TV razprava; 22.20 Simfonični koncert. JUG. TELEVIZIJA #D 23. D« 29. MAJA NEDELJA, 23. maja 21.00, 22.45 Poročila; 10.35 Kmeti pki razgledi: 11.50 Otroška matineja: Pika Nogavička, Skrivnosti živali; 12.00 Mestece Peyton, ser. film; 13.30 TV kažipot; 15.00 in 16.30 Prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu - prenos; 15.30 Giro dTtalia - prenos; 17.30 Mo-naco: Avtomobilske dirke za veliko nagrado Monaca; 81.15 Aero miting; 19.15 »Vesela dvajseta le ta z Laurelmn in Hardyjem»; 21.35 A. Marodič: »Mojstra*; 22.30 Videofon; 23.00 Športni pregled. PONEDELJEK, 24. maja 21.00, 23.40 Poročila; 10.05 Odprta univerza; 10.35 TV v Soli; 11.30 Nemščina; 11 45 Angleščina: 12.00 Osnove splošne izobrazbe; 15.45 TV v šoli ponovitev; 17.10 Francoščina: 18.40 H. Januszev-ska: »Tigrček Peter* - I. del; 19.00 Risanka: 19.15 Obzornik; 19.30 Vojakova osebna izkaznica; 20.00 Mladi za mlade; 21.35 Ustavna razprava; 21.50 E. de Filippo: »Cilinder* drama TV Zagreb; 23.00 Kulturne diagonale. TORFK, 25. maja 20.30 23.40 Poročila; 10.35 TV v šoli; 11.40 Ruščina; 12.00 Osnove splošne izobrazbe: 15.45 TV v šob - ponovitev; 16.25 Ruščina; 16 55 TV vrtec: 17 10 Angleščina, 18.40 E. Peroci: Nina in Ivo; 18.55. Risanka; 19.10 Obzornik; 19.25 Niso samo rože rdeče; 19.55 Roboti -II. del; 21.00 Dan mladosti prenos s stadiona JA; 22.10 »Mali vojaki* - jugoslovanski film. SREDA, 26. maja 21.00, 23.05 Poročila; 915 TV v šoli; 17.15 Nogomet CZ: Sloboda; ODLOČITEV PREISKOVALNEGA SODNIKA DK. CEN1SIJA Profesor dr. Basaglia oproščen: ni zakrivil kaznivega dejanja! Bolnik goriške umobolnice Albert Mikluš je I. 1968 s sekiro ubil ženo Mileno Kristančič • Državni pravdnik je zaradi tega obtožil ravnatelja umobolnice . Ni še znano, kakšna bo odločitev za zdravnika dr. Slavicha Profesorju Basaglii ne bodo sodili! Prelskkovaimi sodnik dr. Raoul Oemist je v petek 21. maja zavrnil zahtevo državnega pravdntka dr. Marsija, ki je prof. Framoa Basa-glio prijavil sodišču, češ da je kriv za uiboj Milene Kristančič z Oslav-ja. To je 26. septembra 1968 s sekiro ubil njen mož Albert Mi-kluš, ki se je takrat (in se še danes) zdravil v goriški umobolnici. Mikiluša je ob tisti priliki neki bolničar pripeljal na dom, izročil ga je domačim in ko je bolnik ostal sam z ženo, je izrabil priložnost ter Jo ubil. Prof. Franco Basaglia je bil popolnoma oproščen že v preiskovalni fazi, ker ni zakrivil dejanja. Ne vemo pa, kakšna bo odločitev sodnika do zdravnika dr. Slavicha, ki Je bil prav tako kot prof. Basaglia prijavljen sodišču. Včeraj smo o tej oprostitvi prof. Basaglie govorili s sedanjim ravnateljem goriške umobolnice prof. Piredlo. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad to odločitvijo goriškega preiskovalnega sodnika in dejal tudi, da se s tem obsoja vsa gonja, ki so Jo takrat določeni goriški konservativni krogi vodili proti napredno usmerjeni zdravniški ekipi v goriški umobolnici. Prof. Basaglia Je pred nekaj tedni zmagal na natečaju za ravna-etlja tržaške umobolnice. Ne vemo, če bo to mesto sprejel. Sedaj je namreč ravnatelj umobolnice v Parmi in poučuje psihiatrijo na tamkajšnji univerzi. Cez nekaj mesecev bo baje odšel na novo službeno mesto v Arezzo tudi prof. Plreflla. Minister za zdravstvo Mariotti, ld bo danes v naši deželi, si bo najbrž ogledal goriško umobolnico. Včeraj so prišli na obisk v to bolnišnico zdravniki in študentje iz Zuericha v Švici. V skupini je 30 ljudi. Zamenjava bivših nemških mark Izvedba ital.-nemškega sporazuma od 2. junija 1961 predvideva med drugim tudi izplačilo posebne odškodnine po 10 lir za vsako Reichstnarko iz obdobja 1939-45, katere so lastniki prijavili do 1. julija 1946, ko so se vračali iz nemških taborišč ali1 ujetništva. Ker takrat niso vsa prizadeti predložili ustrezne prošnje, pač pa je več bivših internirancev in bivših vojnih jetnikov predložijo tako prijavo ob povratku v Italijo, so sedaj objavili zakonski odlok 3. marca 1971, ki daje možnost vložitve take prijave-prošnje v roku 180 dni od 26. marca 1971, ko je bil odlok objavljen v uradnem listu. Vsi prizadeti naj naslovijo tako prošnjo na Ministero del tesoro Direzione Generale del Tesoro — IRFE — v Rimu, priložijo naj ita- lijanski državljanski list z navedbo državljanstva dne 8. maja 1945 in 31. julija 1964 ter naj priložijo tudi nemške bankovce iz tiste dobe, v primeru, da jih niso vložili pred časom pri kakšnem denarnem zavodu. Za podrobnejša pojasnila naj se prizadeti obrnejo do svojega županstva. Sestanek bivših partizanov v Doberdobu V četrtek 27. maja ob 20. uri bo v prostorih prosvetnega društva »Je zero» v Doberdobu sestanek bivših partizanov, ki so včlanjeni v Zvezi bivših borcev (ANPI) in tudi drugih, s področja doberdobške občine. Sestanek je važen, ker se bodo ob tej priliki pogovorili tudi o postopku za dosego priznanja partizanske dobe, kar prinaša izboljšanje položaja pri zavarovanju INPS za pokojninsko dobo. Odibor za postavitev spomenika padlim borcem v Doberdobu bo ob tej priložnosti predložil tudi končni obračun stroškov, ki so jih imeli s tem v zvezi. Sestanek je torej vazen in zato vabimo vse prizadete, da se ga zagotovo udeležijo, ker je v njihovem interesu. S SEJE OBČINSKEGA ODBORA Jugoslovanska televizijska reportaža s sodelovanjem mladincev iz Gorice V sredo, 26. maja ponovna seja občinskega sveta ■ Navodila tehničnemu uradu za nove gradnje Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici, ki ji je v petek zvečer predsedoval podžupan Rovis, je odbornik za šport Moise sporočil, da namerava jugoslovanska televizija pripraviti v Gorici posebno televizijsko reportažo, pri kateri bodo sodelovali tudi mladinci iz Gorice in Nove Gorice ob sodelovanju mladinskih odborništev obeh sosednjih občin. Poročal je tudi o poteku občinskih mladinskih iger in o podelitvi nagrad najboljšim, ki jo bodo izvedli v soboto 29. maja popoldne v občinskem parku. Na seji so odobrili tudi sklep za sklicanje ponovne seje občinskega sveta, ki bo v sredo 26. maja ob 18.30. Podžupan Rovis je na seji po- niiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiii PO DOLGEM ČASU ŠTET MALO DEŽJA Včeraj ponoči neurje na Goriškem v Furlaniji pa je klestila toča Cesta Dvor-Bukovje včeraj zgodaj zjutraj prekinjena zaradi zemeljskega usada V Števerjanu že nekaj dni neredna dobava vode - Gasilci so imeli včeraj polno dela Dolgo dni je pripekala skoro poletna vročina, kmetje so hiteli spravljata seno, ker so se bali, da bo nenadoma pričelo deževati, mestni ljudje so se že kopali v morju, seveda tam kjer m onesnaženo. Dež je nenadoma prišel v petek zvečer po dvaindvajseti uri. Pravzaprav je prišlo neurje, ki je nekaj časa divjalo v naših krajih, zlasti v sosednih furlanskih vaseh. Bili smo vCeraj zjutraj v Brdih. Po vseh cestah so kar žuboreli potoki vode. Marsikje pa je bila škoda večja. Tu p« tam je voda prinašala rdečo zemljo na cestišče in pokrajinski cestar Mario Valamtig z Oslavja je celo jutro častil cesto, ki z Oslavja pelje v Števerjan. Precej zemlje je naneslo z nove turistične ceste, ki veže oslavski konec z Dvorom. Cesta Bukovje-Dvor je bila včeraj zjutraj prekinjena tik pod posestvom baronice Tacco. Zemeljski usad je prekril cekrnto cestišče in četo jutranji avtobus ni mogel po tej cesti. Pozneje so del ceste za silo očistili, tako da so lahko avto mdbili vozili enosmerno. Tudi na cestah v Gnojni in še bolj v Ščed-nem je bilo včeraj hudo. Če je bilo na eni strani preveč vode, pa so jo na drugi imeli v Števerjanu včeraj premalo. Vodovod že nekaj dni dela, kot se mu zljubi in ljudje na Bukovju in na Križišču prav pošteno godrnjajo. V sredo zvečer so morali delavci in kmetje, ki so se vrnili z dela, v posteljo, ne da bi se prej umili. Včeraj zjutraj je manjkala voda na Bukovju in tudi na Križišču. Že teden dni je dobava vode neredna I položitev venca pred spomenik pad-in ljudje se hudujejo, da so prav na | lim borcem na Gonjačah; popoldne iiiifiitiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiinmimmiHmiftuuiitniiiiiiiiifiiiiHMitiiimniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii SPOROČILO VODSTVA INPS 19.15 Obzornik; 19.30 »Pika noga vička*. švedski film; 20.05 Od filma do filma; 20.20 Po sledeh napredka; 21.35 Teh naših 50 let; Leto 1947 ; 22.35 E. W. Ferrari: Prebrisana vdova - H. del. ČETRTEK, 27. maja 21.00, 23.40 Poročila; 10.35 TV v šoli; 11.30 Nemščina; 11.45 Angle ščina; 12.00 Francoščina: 15.45 TV v šoli - ponovitev; 17.10 Osno ve splošne izobrazbe; 18.45 Glasbeni Ciciban; Dojenček; 19.00 M Cerkovnik; Šola za pravljice; 19.15 Obzornik; 19.30 »Skrivnosti živali* - ser. film; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 »Vse življenje v letu dni* ser. oddaja; 21.35 Četrtkovi raz gledi; 22.20 L. Pirandello: »Moj svet*; 23.00 400 let slovenske glas be: Primož Ramovš. PETEK, 28. maja 21.00, 23.40 Poročila; 10.30 TV v šoli; 12.00 Angleščina; 15.40 TV v šali — ponovitev; 17.10 O snove šolske Izobrazbe; 18.30 VI-javaja-ringaraja; 19.15 Obzornik; 19.30 Jazz: Slide Hampton; 20.00 »Mestece Feyton», ser. film; 21.35 «Laura», amer. film; 23.00 Glasba iz studia B. SOBOTA, 29. maja 21.00, 00.15 Poročila; 10.35 TV v šoli; 15.00 Namiznoteniški tur' nlr — prenos iz Zadra; 17.00 Mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria; 18.25 Obzornik; 18.40 Po domače; 19.15 Plus pet; 20.20 S kamero po svetu; 21.35 Glasbena križanka; 22.35 Rezervira no za smeh; 23.05 «Maščeva!ci» — ser. film; 23.55 TV kažipot. Avtomatizacija praktično pokazala izboljšanje pokojninske službe Računajo, da se bo postopek še izboljšal v prihodnjih letih Zavod za socialno skrbstvo (INPS), pokrajinsko vodstvo v Gorici, je objavil nekaj podatkov o postopku ln koristih za avtomatizirano likvidacijo pokojnin. S taJkim postopkom namerava INPS izvesti likvidacijo pokojnin brez ročnih posegov, ustvariti arhiv z osnovnimi podatki za tiste, ki so blizu upokojitve ter ustvariti osrednjo kartoteko za vse zavarovance socialnega Skrbstva, Gre aa daljnosežno reformo, ki Je že pri svojem prvem poskusu pokazala precejšnje koristi. Tako Je število nerešenih pokojninskih zadev, ki je znašalo pri centrali v Milanu 1. junija 1970 1.091.000 vlog, bilo zmanjšano do 31. marca 1971 na 696.000 vlog, čeprav Je medtem dospelo še nadaljnjih 1 milijon 315.000 novih prošenj za upokojitev. Poleg navedenih pa predstavlja avtomatizacija postopka tudi še druge koristi. Med temi je pridobitev potrebnih podatkov za analitičen arhiv ln z zmanjšanjem posegov perifarlčnih uradov INPS na minimum; razpoložljivost osnovnih podatkov je omogočila boljšo kontrolo zavarovalnih znamk in obračunavanje pakojninSkhJ zneskov itd. Dosedanji doseženi uspehi dajejo možnost nadaljnjdh izboljšav v bodoče. S postopno razširitvijo avtomatizacije se bo skrajšal postopek za likvidacijo izplačil in budi izterjevanje prispevkov, ki se bo še izpopolnilo Tako vodstvo INPS računa, da se bo zavod razvil v bližnjih letih v enega najmodernejših ln učinkovitejših v Evropi. t do 6. junija), obveščamo, da tah-kn dvignejo potovalne bone od ponedeljka, 24. maja, dalje med dopoldanskimi uradnimi urami v u-pravi našega dnevnika v Ul. 24 Maggio 1/1. Izletnike tudi obveščamo, da so se zaradi nedavne revalvacije avstrijskega šilinga in nemške marke povečali stroški potovanja za 2.000 lir na osebo, in jih zato prosimo, da to razliko blagohotno upoštevajo. Prav tako še enkrat opozarjamo, da je treba za potovanje v Avstrijo imeti veljaven potni List, ali ne več kot 5 let staro osebno izkaznico. Kdor ima zapadlo izkaznico, naj si jo pravočasno obnovi. Razpored odhoda avtobusov iz mesta in okolice bo objavljen v Primorskem dnevniku 30. maja. Uredništvo Bukovju začeli kopati jarek sedaj, ko je pritisnila vročina. V petek ponoči je toča klestila po furlanskih vaseh. Pravijo, da je v Šlovrencu, v Coroni, v Fan uničila vse trte. Na levem bregu So če, v Sovodnjah, ni bilo toče, le deževalo je. Že v prihodnjih dneh bo Alleanza coltivatori imela v prizadetih furlanskih vaseh sestanke kmetov, da bi tu ugotovili škodo in nato zahtevali povračilo stroškov od deželne uprave. Včeraj ponoči in zjutraj so imeli gasilci polno dela. Prazniti so morali kleti, ki jih je voda poplavila. Vsi taki primeri so bili v Ločniku, Koprivi, Šlovrencu. Morda največ škode ima neki Angelo Signorelli iz Štovrenoa, ki je imel v kleti delavnico za izdelovanje lestencev. V Gradišču je strela zadela enostano-vanjsko hišo in vsa električna napeljava je pregorela. V torek v Sovodnjah občinska seja V Sovodnjah bo v torek 25. t.m. seja domačega občinskega sveta. Seja se bo pričela ob 20.30 na županstvu. Točke na dnevnem redu so naslednje: 1. pravilnik za občinske uslužbence; spremembe plač in napredovanj ; 2. popravki tarife občinske trošarine 1971; 3 nakup opreme za občinsko ambulanto; 4. nakup zemljišča za razširitev pokopališča v Sovodnjah; 5. prodaja občinskega zemljišča dr. Mariju Geatu; 6. mnenje glede prodaje občinskega zemljišča Mariji Kovic s Peči; 7. ponovna odobritev načrta za občinsko telovadnico; 8. pooblastilo za obročno odplačevanje bolniških stroškov za Tanjo in Ro-mino Primožič; 9. porazdelitev deželnega prispevka potrebnim občanom; 10. podelitev rejenskega prispevka za vzdrževanje Irene Ce-cutta; II. ratifikacija odborovega sklepa št. 18 z dne 15. 4. 1971; 12. ratifikacija odborovega sklepa št. 22 z dne 15. 4. 1971; 13. slučajnosti ob 15. uri pa bo glavni del svečanosti z govori, položitvijo vencev pred spominsko ploščo v Peternelih in na grobnico v Hruševlju. Pri kulturnem delu prireditve sodelujejo godba na pihala, pevci "briškega okteta« in šolski otroci osemletke z Dobrovega. Sprememba postajališč na mestni progi št. 1 Uprava mestnih avtobusov v Gorici sporoča, da bodo jutri, 24. t. m. zaradi zapore ulic Caprin in Fo-scolo, kjer bodo v teku kanalizacijska dela, spremenili na tem odseku postajališča mestnih avtobu sov na progi št. 1 kot sledi: Sedanja končna postaja pri hotelu TratnsaJpdna se prenese na kri žišče ulic Montesainto in Michael staedter. Začasno bodo ukinili po stajališči pred hotelom Transaipi na in na vogalu Montesanto - Ul Foscoto. Odlok velja do zaključka omenjenih kanalizacijskih del. ročal tudi o občinski službi za odvoz smeti in o njenih zapletenih problemih v zvezi s splošnimi problemi mestne čistoče. Odbornik Tomassich je govoril o obveznostih občinske uprave kar se tiče zdravstvene pomoči na domu ter predložil v odobritev več prošenj za sprejem v mestno hiralnico Fatebenefrattelli ter nakup raznih potrebščin za državno šolo za dresiranje psov-vodičev za slepe. Odbornik Paulin je obravnaval nekatere zadeve občinskih uslužbencev, zlasti pa izboljšave, ki so jih priznali pomožnim snažilkam. Odobrili so tudi številne izdatke in upravne stroške, ki jih je predložil odbornik za finance. Odbornik Agati je predložil v o-dobritev predlog za nakup nekaterih zemljišč na področju industrijske cone v Štandrežu, o gradnji nove italijanske srednje šole v Ul. Leoni v Gorici, o programu za popravila nekaterih goriških ulic in o smernicah, ki jih je treba dati občinskemu tehničnemu uradu za ureditev gradbenih problemov v okviru načrtov za zasebne in javne gradnje na področju občine. goriškem gradu tiskovna konf«^ ca ob zaključku slovenske gl®" liške sezone v Gorici, ki so jo redili Slovensko gledališče, Slov** ska prosvetna zveza, Zveza slov«1' ske katoliške prosvete in EMAC- Zahvala za dar otroškemu vrtcu Občinska uprava v Gorici se najlepše zahvaljuje dobrotniku, ki noče biti imenovan in ki je podaril 30 ležalnih stolov za malčke slovenskega otroškega vrtca v Ul. Randaccio v Gorici. Stoli so zelo dobrodošli za popoldanski počitek malčkov. Kri iz Toskane v Gorico z avtomobili prometne policije V petek zvečer nekaj po 22. uri je po mestnih ulicah dirjal avto prometne policije z odprto sireno. Prometni policaji so v nekaj urah iz mesta Lucca v Toskani prinesli v našo bolnišnico redko vrsto krvi, ki je tu služila ne!' 'roti dečku, ki je bil v zelo hudem stanju. Zdravniki so se policistom zahvalili za zares hitro opravljeno službo. . Zaključna konferenca Slovenskega gledališča V torek 25. maja ob 19. uri bo v restavraciji Lantema d’oro na iiiiimiiMimiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiinnitiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiitmiiiiitiiiiiiiiHiiitiiiiiiiumiiiiiiiiiB ZAČETEK LETOŠNJE IZLETNIŠKE SEZONE Dolenjska, cilj prvega izleta goriških planincev Mati iz Standreža položila cvetje na grob sina, ki je tam padel kot partizan - Ogled Jurčičeve rojstne hiše Gledališka premiera v Novi Gorici Primorsko dramsko gledališč® * Novi Gorici bo v svoji gledal«® dvorani v Solkanu priredilo v do 26. maja z začetkom obj®'^ še eno premiero. Nastopili bod®. Medvedovo veseloigro vousv). Prijatelji gledališke um®**^ sti so toplo vabljeni. Slovensko gledališče v Trst® s sodelovanjem prosvetne#* društva «Jezero» — Doberd°“ tn prosvetnega društva «Hrast» — Doberdob DANES, 23. t, m. ob 20. uri v župnijski dvorani v DO BERDOBU Vitallano Brancat! RAFFAELE (komedija v treh dejanjih s prologom) V ponedeljek, 24. t.m. ob 20. uri v TOLMINU Vitallano Brancati RAFFAELE (komedija v treh dejanjih s prologom) Danes pri Peternelih proslava padlih borcev Danes, 23. maja popoldne bo v Peternelih v Brdih spominska proslava ob 27-letnici borbe ter zažiga 22 borcev in talcev. Proslavo priredi Zveza borcev ob sodelovanju pokrajinske ANPI za Goriško. Gre za prvo skupno akcijo slovenskih in italijanskih borcev, v kateri sta sodelovala I. garibaldinski bataljon «Mazzini» in bataljon briško-beneškega odreda. Na sporedu je dopoldne ob 11. uri Obvestilo izletnikom v Avstrijo Nase naročnike in čitatelje, ki so se vpisali za izlet v Avstrijo (od GOSPODINJE VELEBLAGOVNICA DESPAR KOMAULI vas pričakuje GORICA — Ul. Don Bosco (pri Pevmskem mostu) Obiščite nas v Vašem interesu — Prvovrstno blago in najnlžje čeme — Pogoste ln različne ugodne ponudbe Od sobote, 22. maja 40 osnovnih artiklov po lastni ceni Nekaj primerov: Pralni prašek «Dinamo Sodček po 2150 lir Goveji zrezki - stegno — kg 1480 » Piščanci - stegna kg 490 » Semensko olje — škatla po 1 1 285 » Testenina Barllla po 500 g 100 » Riž Rizzotto kg 185 » Sunka kuhana — rama — kg 980 » Sir mlekarski kg 950 » itd. IZKORISTITE PRILOŽNOST — RES UGODEN NAKUP Enodnevni družinski Izlet goriškega SPD na Dolenjsko je zelo lepo uspel. To je bij prvt izlet v tej sezoni in prepričani smo, da bo tudi letos Slovensko planinsko društvo v Gorici priredilo, kot prejšnja leta, vrsto uspelih izletov. Prvi cilj je bila Kostanjevica ob Krki sredi prelepe Dolenjske. Goriški izletniki so tam dobili v u-čitelju Jožetu Jankoviču prijaznega spremljevalca, ki jim je razkazal lep park, v katerem je vrsta lepih kipov na prostem. To je sve. tovno znana «forma viva«. Nato so si naši ljudje ogledali še Gor-jupovo umetnostno galerijo. Obiskali so tudi nekdanji cisterlanski samostan, enega med najpomembnejšimi arhitektonskimi spomeniki Slovenije. Popoldne so si Goričani ogledali tudi samostan Pleterje, v katerega pa so smeli le moški. Goriški izletniki so se nato podali v Novo mesto, nato še na ogled razvalin gradu Žužemberk, kjer so med vojno divjali hudi boji med partizani tn okupatorskimi edinl-cami. Med izletniki je bila tudi rojakinja iz Standreža, Marija Do-ljak vd. Martulini, mati padlega partizana Marjana, ki je prinesla cvetje na grobove, kjer počiva 1200 borcev. Goriški planinci so pred spomenikom padlim počastili njihov spomin s pesmijo. Po tem postanku Je sledili ogled Jurčičevega muzeja na Muljavi. V spominski knjigi stoji sedaj zapisano: «Clani SPD Gorica prvič o-blskali rojstno hišo Josipa Jurčiča. Sledil je še ogled zanimive Kr-javijeve kolibe, ki je znana iz povesti Deseti brat. Sledila Je dolga pot domov, vsi pa so bili z izletom zelo zadovoljni. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini se je od 17. do 21. maja rodilo 21 otrok, umirilo Je 11 oseb, poročilo se je 6 parov in 7 so Jih oklicali. ROJSTVA: Donatella Bressan, Francesca Zorat, Eliana Brussolo, Monica Sari, Midhela Arlstone, A-lessandira Fusaro, Natascla Sarto-rl, Amdrea Braidot, Katja Lutman, Andrejka Vetrih, Alessandiro Pole-se. Lorenzo Obit, Ženo Krattef, Monica Grando, Drago Marušič, Lul-gi Calzolari, Alessandra Tensi, Mas-similiamo Bignolin, Marala Strama-glla, Barbara Padula, Stefano Gal-baiti. SMRTI: geometer 81-letni Fran-cesoo Silenti, upokojenec 67-letni Giuseppe Gregorl, gospodinja 66-letna Aliče Galo, gospodinja 75-letna Maria Vlsintlnl, gospodinja 63-letna Gernma Brusa vd. Zutt.io-ni, gospodinja 73-letna Lucia Vida covich por. Macclche, gospodinja 82-letna Matilde Russlan vd. Be-nossi, 82-letna Matilde Tomslc ror. Strgar, kmetovalec 58-letmi Glu seppe Figeli, upokojenka 73-letna Giuseppina Figelj, uradnik 56-iCtnl Giovanni Balete, upokojenec R5-let-ni Augusto Bandeili. POROKE: mehanik Mario 8ilu-caglia in učiteljica Raffaela Smet; orožnik Vittorio Leoni tn uradnica Slavka Valentinčič; delavec Giorgio Cammarota in bolničarka Ida Ba. stiand; trgovec Gino Morsom in gospodinja Silva Liani; Mario Bla-aizza in gospodinja Vera Percot; industrijaki izvedenec Aldo Cel la in prodajalka Sonja Mucci. OKLICI; finančni stražnik Gabriele Meloro ln gospodinja Raffaela Giordano; tnžemlr Roberto Er-meneglldo Cecooml ln uradnica Wanda Patrizia Nutarettl; mehanik Giamnl Lodi ln tekstilna delavka Maria Terasa Oattarin; uradnik Roberto Lollls in uradnica Evelina Makuc; finančni podoficir Sabino Tatb in prodajalka Angela Gregorič; profesor Glamnl Rigo in profesor! oa Annaiucla Manghlnl; Var lentimo Gravner in prodajalka Ida Santa. VERDI 15.15—22.: «11 gufo e la ^ tina«. Barbara Streisan in G-gal. Ameriški kinemaskope v •*"_ vah. IMadini pod 18. letom povedan. CORSO 15.15—22.00: «Wyoming, ra selvaggia«, S. Porest Ln V-les, ameriški barvni film. ra MODERNISS1MO 15.00-22.00: mando dl spie«, A. Incontrer® F. Phill. Italijanski film v b®rV*l CENTRALE 15.00—21.30: formula 2», Mal dei Primitive*. G. Agostimi, italijanski t>a! film. j[ VITfORIA 15.15—21.30: »Diarej, una oasalinga lnquieta», J-zer, mlajšim od 18 let pr®P° dan. Tržič AZZURRO 14.00: «Mady, il PlaC^ deiruomo«, Alain Delon ih Garc Kinemaskop v barvah- . EXCELSIOR 14.00: «Cart«r», p Caine in B Ecklang. Kinem®5 v barvah ^ PRINCIPE 14.00: «L’arclere ® ^ co», Uiullano Uemma, Silvi® nisio Barvni film SAN MICHELE 14.00: «11 vendteatore«, J. Cobb. K*® skop v barvah Aor« (lorica SOČA (Nova Gorica): «Na]di sl star, da umreš«, ameriški film - ob 16., 18 in 20 h SVOBODA: «Simbad pomot^jj ameriški barvni film — oh in 20. f). RENČE: «Mamilo», francoski h® ni film — ob 16. in 19.30-DESKLE: «Kako, kdaj in s ^ Italijanski barvni film — 0 in 19.30. ,0- SEMPAS: «Propad hiše Usher*- ^ gleški barvni film — ob 1 19ao- KANAL: «Vrmtev bandita«. ** ški film — ob 16. in 19.30 ^ PRVACINA: «Cudež ljubezni«. ški barvni film — ob 16 10 dfthJj1 DEŽURNI LEKARNI V GORIC) V Gorici je danes ves ponoči dežurna lekarna BAt Corso Verdi 57, tel 2879. V TRŽIČU p V Danes ves dan in P000*51ped®*1' Tržiču dežurna lekarna «A1 ^ p tore« dott. de Nordls na Trg® publike. Telefon 72340. DEŽURNA CVETLIČARN*,^ Danes Je v Gorici odprt® čarna MICHEL1 FERDINAND1* XXXV Maggio 22, tel 2339. Razna obvestila . _ a tr ponedeljka dalje bo&JtfA ■iške pokrajinske bl pgjsri • Od dl goriške in pokrajinskega arhiva 'L Attems odprti to v jutranjih od 8. do 14. ure. Trgovin* čevljev JUREN GORICA Largo XXVII Mar*® Palača INPS Via IX Agosto 1 Velika Izbira čevljev ta torbic po konkurenčnih cenah I . PnmorTla^noviiik 5 KULTURA 23. maja 1971 •*rfB f r I Ji* ,: ;:; »*?«»<* JW» • cottaue Marnu«« ««pti»ye* &»i« §1 m:~ >■ fp«;r; sessrajs sssas: Jiv* “ i S*”5”' »—• PbiCaKM C tiepMJBBO* - MSOttlim, p pbrt>a«Kne p>-KB 'ZSS 2£jrm . CejiMM, KaK XAeC> nemi. tto«o, wwwvmBHCK paaesser *£ a*-: Ha chkmko: k *****»aboc M. Kpaeoc JUBILEJ^ DELA IN LJUBEZNI^ DO SLOVENSKE PESMI 25 let odličnega pevskega zbora «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine Zbor je imel sinoči slavnostni jubilejni koncert Letos praznuje moški pevski zbor •Srečko Kosovel* iz Ajdovščine 25. °nletnico svoje ustanovitve. Težko K začeti s pisanjem o nastanku in tivljenju pevskega zbora, ki vztraja v uspešnem delovanju že 25 let, *' Pa o svojih «veselih in žalostnih dneh nama veliko zapisanih poro-ki uspešnosti svojega dela ni ”®jal veliko zunanjega poudarka, ** je rajši prepeval kot pa zbiral Podatke o svojih uspehih in neuspehih. Poskušam prešteti število nastopov in koncertov, ki so zabeleženi v.skromni dokumentaciji zbora. Vrtijo se datumi, imena krajev ter ®žav, kjer je zbor navduševal poslušal«?. Preveč bi bilo opisova-Piu. pa tudi nepotrebno, saj zbora ** oenimo samo po njegovih nastopi* h, temveč po ravni njegovega podajanja, po njegovem izrazu in u-®*tniški globini. Važnejše je to, da je ostal mo-*® Pevski zbor «Srečko Kosovel* * Ajdovščine skozi vseh 25 let de-^ven, da se je vseskozi zavedal "dgOvornosti svo.jega poslanstva in * zaradi tega stalno težil k izpolnjevanju, da .je od približno 280 lovskih zborov, kolikor jih je bilo 'Panda po letu 1945 na Primorskem, *jd®n od redkih, ki mu je uspelo ^živeta, svoj 25. jubilej ob takem Jjlladu, kot ga uživa v Sloveniji * v zamejstvu pred domačim, slo-Y®n®kim življem. Rezultati niso slu-dajni ;n plotj trenutne zagnanosti, ampak je vanje vtkanih sto in sto Ur odpovedovanja, dvomov, zagri-**osti in predvsem dela, ob trdni 0 pomembnem kulturnem Poslanstvu, ki ga zbor opravlja. Pevski zbor »Srečko Kosovel* je na®tal leta 1946 in začel z delom nazivom Sindikalna pevski zbor jtpa*. Zbor .je prav gotovo zrastel * dobro pognojene zemlje. Primor-A®. zlasti pa Goriška, je bila že rjjd prvo svetovno vojno kulturno rjo razgibana in delavna. Vsa za-j? ljudska kultura, ki se je naj-iduo.ie razcvetela v številnih pev-mh zborih, se .je v času fašistične jOTahoviade sicer morala umakniti glavnega življenja, zato pa .je bila “j k? bolj živa ter prisotna med lUdstvam. če se je narodna zavest ^morskega ljudstva ohranila in u-j^la tudi v času najhujšega raz-jmpdovalnega pritiska, je to tudi jj~uga neštetih ljubiteljev petja, ^adateljev in pevovodij. j^den izmed njih je tudi prvi di-!|??nt zbara-slavljenca Dore Kr-7*1- Pod njegovim vodstvom je dosegel prve pomembne uspe-ter do leta 1961, ko se je umak-?} j® zbora, prerasel v enega vo-djmb pevskih zborov na Priinior-in v Sloveniji. Zbor je nasto-Tj na vseh pomembnejših prosla-in prireditvah v bližnji in dalj-.^ okoliri. S takimi nastopi je bil l®0 zaseden, da se je že postavlja-. vprašanje njegove umetniške ter S*mvostm; rasti. Nevarno je že y • da zbor ne bo mogel razvijali Jm^nega pravega umetniškega torta in da razen tisočkrat zape-diPesmi ne bo imel ničesar poka-Zbor, ki je nastal iz širokega ipOnja w razvijanju zborovske r**o*ne umetnosti, se je znašel v med lastnim hotenjem in potrebami javnefiH zivlje' * ^ani odbora so se tega pravo-Atilo zavedli in krenili po pravi Skupaj s prizadevnim dirigen-Jg" so študirali zahtevnejše pes tj* nastopali na raznih akademd C1 in nastopih, prirejali samostoj “• koncerte, snemali najbolj uspele za Radio ter se udeleževali tekmovanj. Deležni so bili ""h nagrad, priznanj in po-|J\ ter se uvrstili med najpo-sZ""nejše nosilce kulturno-pro .je leta 1962 prevzel mladi *ir6ent Klavdij Koloini ter^ se z Slovan zlil v ubrano celoto. Danes, |2;a.i po desetih letih njegovega dj ,Vanja v zboru lahko rečemo. 2j^ga udejstvovanja. t l i ? a n Nov VOdj°' čas je zahteval od zbora tež- jih nalog, drugačne programske u-smerjenosti. Ni bilo lahko, vendar se je zbor prebil skozi notranje dvome in omahovanja in vztrajno kvalitetno rastel. V času. ko je marsikateri pevski zbor na Primor skem pod težo raznih neprilik utih nil, se je ugled zbora «Lipa» iz Ajdovščine utrdil ter poglobil. Uspe hom na primorskih odrih so sledili tudi uspehi na odrih širom Slove nije in zamejstva. Leta 1964 se je prvič udeležil mednarodnega tekmovanja pevskih zborov »C. A. Seghizzi* v Gorici in se v tekmovanju obveznih pesmi uvrstil na odlično 3. mesto. Tri leta kasneje je na istem tekmovanju dosegel enega svojih največ .jih uspehov — 1. mesto v močni mednarodni konkurenci. To je bila velika nagrada za pevce, še posebej, ker je bila dosežena v tujini pred navdušenim občinstvom, med katerim ni manjkalo naših rojakov. Tudi leto 1965 je bilo za zbor zelo uspešno. Na mednarodnem festivalu odporniških pesmi v Bologni je dosggel veliko odličnih kritik ter laskavih ocen. Ustavimo se pri dogodku, ki je leta 1965 dal zboru pečat, katerega še danes ponosno in častno nosi. Na proslavi Prekomorskih brigad v Ilirski Bistrici 4. julija so člani nekdanjega partizanskega pevskega zbora »Srečko Kosovel* prenesli slavno ime zbora na pevski kolektiv Ajdovcev. Pevski zbor «Lipa» se je s tem dnem preimenoval v moški pevski zbor »Srečko Kosovel*. Prav gotovo je to veliko priznanje za pevce iz Ajdovščine, ki so se v naslednjih letih še bolj trudili, da ba dokazali, da so vredni imena svojih prednikov. V preteklih nekaj letih je zbor zelo napredoval in dosegel vrsto omembe vrednih uspehov. Na tem mestu ne nameravam naštevati vseh nastopov in krajev, kjer je prepeval. Ustavil se bom pri najpo mambnejših. Leta 1969 je zbor gostoval na Češkem. Sprejema čeških prijateljev in laskavih priznanj poslušalcev člani zbora še danes ne morejo pozabiti. Dolgi aplavzi, stiski rok in celo solze na koncertih so bili pevcem potrdilo, da gredo pravo pot, da prepričljivo in z uspehom zastopajo našo lepo pesem v tujini, predvsem ko jo zapojejo iz srca. Naslednji velik uspeh so «koso-velovd* dosegli na I. tekmovanju zborov Slovenije leta 1970 v Mariboru. Zbor iz male, skoraj nepoznane Ajdovščine, .je bil na tem tekmovanju najbolje ocenjeni moški pevski zbor. Konec prejšnjega leta in v letošnjih petih mesecih je zbor nastopil na štirih revijah »Primorska poje* in bil vedno med najboljšimi zbori. Osmega in devetega maja je nastopil na prvem tekmo vanju vseh vrst zborov »Primorska poje* v Ajdovščini in v konkurenca 19 zborov zasedel drogo mesto, poleg tega pa je prejel še plaketo mesta Ajdovščina za najbolje izbrani program. Moški pevski zbor »Srečko Kosovel* šteje danes 53 prekaljenih pevcev. To so delavni in prizadevni člani in ni čuda, če žanjejo tolikšne uspehe. Da ba čim slavnostneje proslavili svoj jubilejni praznik, so vse leto zagrizeno vadili. Sinoči so v Ajdovščini priredili slavnostni koncert, katerega pokrovitelj je predsednik občinske skupščine Martin Greif-Rudi. Na sporedu so imeli 16 pesmi, ki so v preteklem ob dobju najbolj navduševale poslušalce ter zboru najbolj »ležijo*. Zboru ob jubileju iskreno čestitamo in mu želimo še večjih uspehov v bodoče ter da ba se z gostovanja po Nizozemski, na katero se odpravlja, vrnil nič manj veselo in zadovoljno kot s Češke. Metod Ceket Moški pevski zbor »Srečko Kosovel* poje pod vodstvom Klavdija Kolo:nija iiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniuuiiiiiiitiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiitiiiiiiiniimiiiiiinivniHHiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiH Pred tOO leti je umrl Anton Tomšič prvipoklicni časnikar no Slo venskem Umrl je 26. maja 1871 in do svoje smrti je bil urednik mladoslovenskega liberalnega časnika ^Slovenski Narod» v Mariboru - Nekaj časa je študiral tudi v Trstu Anton Tomšič 26. maja 1871 je pretresla ves slovenski narod žalostna novica ie Maribora, da je nehalo utripati pogumno srce Antona Tomšiča, urednika mladoslovenskega liberalnega časnika »Slovenski na-rod», ki je v tam času prihajal na svetlo v Mariboru (1868-71). A. Tomšič je bil prvi poklicni časnikar na Slovenskem, ki je živel od časnikarskega peresa do svoje smrti. Slovenci smo imeli že pred njim časniške urednike in časnikarje. Toda ti naši uredniki oziroma časnikarji so le priložnostno segali po peresu. Sicer pa so živeli od drugega poklica. Niso sukali časnikarskega peresa do smrti. S tega vidika bi lahko dejali, da je bil drogi slovenski poklicni časnikar Josip Jurčič, tretji pa soustanovitelj gor iške «Soče» Viktor Dolenc. NA KLASIČNIH DOLENJSKIH TLEH SO SE RODILA IMENITNA PERESA Anton Tomšič je bdi po rodu Dolenjec, rojen 26. maja 1. 1842 v Dednem dolu, mali vasi pri Višnji gori. Na dolenjskih klasičnih tleh so se rodila imenitna peresa, sočasno ubrana v pisateljsko in publicistično smer od Primoža Trubarja, prvega urednika slovenskega periodičnega tiska koledarske zvrsti (Ta slovenski kolendar) in prvega novičar ja pa do Frana Levstika, Josipa Stritarja in Josipa Jurčiča. Tomšičev oče je bil zelo spreten im razumen kmet. Z marljivostjo in pametno gospodarnostjo je tako okrepil svoje premoženjsko stanje, da je lahko poskrbel za šolanje starejšega sina Antona in tudi mlajšega Franca. svoje noslanstvo opravil z od-"etv! 0ceno- Težko je bilo začeti P° končanem študiju. Hoteno voljo ter s pravilnim od c)jS"rn do pevcev pa se je mladi »keg *• spremenil v odličnega pev- niiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiTniiiiiiiiiuiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiH ZADNJA PREMIERA V SEZONI SG 1970-71 Mariborčani z Anouilhovo «Ardete ali Marjetica» Anouilh na slovenskem odru je dokaj kočljiva izbira, menda toliko bolj za tržaško gledališko dini očitek bi najbrž veljal le naši naravi, ki se ji zdi umetniški oskrunek slišati z adra naše- sprejelo avtorjevo tragikomedijo »Ardele ali Marjetica* v izvedbi SNG iz Maribora in za katerega tem prepričan, da bi nikoli ne odpustilo vodstvu našega tržaškega gledališča, ko bi uvrstilo v svoj redni repertor tega, med Gi-raudouxom in gledališčem absurda, najpomembnejšega francoskega avtorja. Seveda s tem nikakor ne mislim očitati mariborskim gledališčnikom, ker so prišli k nam v ftorfo t Anruiilhrvm N»«ru*ofnn R- občinstvo, ki je precej hladno ga Talijinega hrama, da je «lju- . . , _j— i.-----J;1- bežen svinjarija in največja uma- zanija*, kar je tudi leitmotiv dobršnega Anouilhovega pisateljskega dela. A o tem bi zdaj menda ne kazalo širše razpravljati, čeprav bi bilo kdaj koristno načeti tudi to vprašanje o odnosu našega gledališkega občinstva do nekaterih najpomembnejših dosežkov svetovne dramatike. Podobno kot v «L'invitation au chftteau*. «La repetition ou l’a-mour puni* in «Colombe», ki z »Ardčle ali Marjetico* pomenijo štiri najbolj dovršena in izvirna Anouilhova dela in kjer kritika hipokrizije in lažnivosti družbe in družine dosega najvišji sarkazem nenavadne jedkosti, je tudi v »Ardčle* avtorjeva dramaturška razpostava silnic osnovana na iskanju absolutnega, ki je živec in rana hkrati vseh Anouilhovih junakov. Tile don Juani, ljudomrz-neži, prevejanci posebne sorte, te ničeve, skorajda oporečniške ženske figure (vse polno .lih je), ki zavračajo kakršenkoli življenjski kompromis in sprejmejo, čeprav same povzročijo, lasten propad (Ardčle in njen grbavec), so v svojih osnovnih strukturah sicer tipično moličrskega izvora in prav zato tvorijo komedijski značaj. Res jč tudi. da občasni retorični pasusi in komični gegi s skoraj vodvilskimi gestami, odvračajo občinstvo od tistega, kar ie pravzaprav Anouilhovo sporočilo in vidijo v dejanjih teh junakov tim. »roza komedijo*. Le za ščepec globlja zavzetost do usod teh blodnjakov pa nas nujno mora prisiliti, da gledamo nanje z nekim občutkom pietete (in ta odnos lahko prenesemo na nas same). Taka spoštljivost oa konec koncev nomeni zavestno razumevanje njih usod, ko skozinskoz butaio in zadevajo ob madeže družbe, zaradi neke točno opredeljene življenjske kondicjje pa se ne uteriiejo rešiti teh ma dežev, zablod. Brunčko in Marjan Bačko vAnouilhovi »Ardil« ali Marjetica* Tak je torej Anouilh in taka je njegova tragikomedija «Ardčle». Tako se v njej prepleta tragičnost s črnim humorjem, tako se njegov piker in žgoč humor prepleta s tragičnostjo, ves ta splet pa dobiva skupni imenovalec avtorjevega življenjskega pesimizma. Že samo zaradi tega je ta francoski avtor zanimiv in, če hočemo, pošten, ker se pred gledalca ne postavlja z maksimalnimi tezami, ampak mu daje le svojo skromno subjektivno podobo na svet. Ob predstavi mariborskih gledališčnikov sem imel občutek, da se je režiser Aleš Jan pri postavitvi dela zavestno otresel vseh očitnih romantičnih sestavin, ki jih pri branju zasledimo v »Ardčle ali Marjetica*, dalje da je namesto Anouilhovega lahkotnega gledališkega sloga poudaril do skrajnih možnosti tisti sarkazem, ki je postal tu naravnost svinčen in grozno tesnoben in končno da je z odločnim zamahom zavrgel vsako namigovanje na salonsko igro z njenim okretnim in blestečim dialogom. V dopolnilo vseh teh zavrženih konvencionalnih gledaliških možnosti, je potemtakem, vsaj v konceptu, pripravil dostojno predstavo, v kateri je bilo prvenstveno razbrati ostro obsodbo tiste grozovite osamljenosti, ki dobiva tu širše in strašnejše dimenzije: tragika teh ljudi ni v tem, da ne utegnejo združiti se s sočlovekom in, abstraktno povedano, da so osamljeni kot psi, ampak v tem, da so vsak hip priča stalni, čeprav odvračujoči »družbi samih sebe*! Kar zadeva igralski del predstave, bi dejal, da razen nekaj izjem, igralci niso povsem doumeli avtorjevega oziroma režiserjevega umetniškega sporočila. Zaradi tega je morda predstava izpadla bolj kot parada nekih osebnostnih pogledov na svet, ne povsem učinkovita «ldovniada» razpadajočega ljubezenskega procesa, kot pa tisto, kar bi sicer morala biti: grozovita osamljenost, notranja praznota, ničevost in slepo premetavanje. •< v- Tako se je primerilo, da je Anton T. po opravljeni višenjski ljudski šoli lahko šel študirat na gimnazijo v Ljubljano. Tu pa je živel A. T. brez pravega nadzorstva. Ker pa se je zanimal za vse drugo, za šolo pa najmanj, je njegovo učno stapje očeta dokaj razočaralo. Zato je spoznal, da je najbolje, če pošlje sina Antona v Trst. Tudi tukaj je A. Tomšiča bolj zanimalo pestro življenje v pristaniškem mestu kakor učenje. Zato je moral nadaljevati gimnazijski študij v Celju, nato pa v Novem mestu. Tu pa se je čez noč zresnil. Prizadevno se je oprijel študija, tako da je kot prvak razreda opravil zrelostni izpit z odličnim uspehom. V 1. 186366 je končal pravne študije na pravni fakulteti graške univerze. Stopil je kot koncipient v odvetniško pisarno dr. Dcnminku-ša, znanega mariborskega domoljuba in soustanovitelja mladoslo-venskega časnika »Slovenski Narod* v Mariboru. Ko so prvaki v tem publicističnem krogu iskali izobraženca, ki bi bil pripravljen sprejeti uredništvo SN in ki bi umel spretno sukati časnikarsko pero, so upoštevali dr. Dominku-šev nasvet in se odločili za njegovega koncipienta. Po krajšem premisleku se je A. Tomšič res odločil zamenjati odvetniško pe ro s časnikarskim ter odvetniško govorniško spretnost z blestečimi samoobrambnimi zagovori pred sodiščem »VINDIŠARSKI ODREŠENIK* Ugledni slovenski literarni zgo dovinar in kritik Fran Levec je opisal A. Tomšiča kot izredno lepega moža. Navaja, da je bil visok »nad seženj* in da je izstopal po svoji nenavadni velikosti. Njegovi lasje bi' bili povsem v skladu z današnjim časom, saj so mu gosti »plavi lasje regali do rame*. Razen tega je nosil še dolgo brado. Torej povsem sodoben pojav. Tomšičev glas je bil simpatičen in sonoren. Ker je bil zelo odrezav in duhovit, dovtipen in zgovoren, se je znašel takoj v središču pozornosti vsake družbe ne glede na to, če je šlo za žensko ali moško družbo. Nemški in nemškutarski zoprniki so ga imenovali »Der vvindische Heiland* (slovenski odrešenik). ZAPISAN ZGODNJI SMRTI Žal mu narava ni dala odpornega telesa. Njegovo zdravje nj bilo pravzaprav nikdar trdno in zadovoljivo. Zaradi sušice je viselo njegovo življenje že dvakrat na nitki. Bolezen je sicer premagal, ni se pa mogel upirati njenim usodnim nasledkom. Zato njegova prezgodnja smrt 26. maja pred 100 Irti, saj je doživel ko- Spomini na Staneta Severja 5. Odslej so bila najina srečanja obrobnega značaja, ker me je usoda po čudni in še vedno neumlji-vih naključjih vodila v druga jugoslovanska in češka gledališča. Kadar je ljubljanska Drama gostovala na Sterijinem pozorju v Novem Sadu, se je Stane vselej oglasil pri meni doma. Z ženo ne bova nikoli pozabila zlasti prvega obiska. Takoj pri vstopu v delovno sobo je zagledal na steni podobo moje matere. Zastal je in se zazrl v njo. Z vzdihom je izustil: «0 ti naša dobra študentovska mamica*! in po licu mu je spolzela solza. V kuhinji, ki so jo na polici krasili slovenski narodni izdelki, v kotu pa skala z vrha Triglava z vdelanim Aljaževim stolpom, se je razživel: »Košček slovenske zemlje diha pri vaju v tej širni vojvodinski planjavi. Počutim se kot bi bil doma!* Njegovi skoraj vsakoletni obiski v času Sterijinega pozorja so bili vselej prijetni in mnogo spominov sva osvežila na najina skupna mladostna stremljenja služiti slovenskemu gledališču. Čeprav je bil v svojem pogledu človek širokih obzorij, prava slovanska duša, se je često razhudil, da mi ni bilo omogočeno nadaljevati delo v slovenskem gledališču, za katerega sva se v mladosti toliko skupaj ogrevala in gnala. Govorila sva o Prešernu, Zupančiču, Cankarju, Prežihu Vorancu, Bratku Kreftu in drugih domačih pisateljih. Tembolj se je bil razveselil moje končne vrnitve na slovenski o-der. Ob gostovanju ljubljanske Drame na prvem tednu slovenskih gledališč v Mariboru leta 1966 s Cankarjevim Pohujšanjem, se je najprej oglasil pri meni doma. In prav njegovemu obisku je največ pripisati, da sva z ženo povabila dobršen del ansambla s te predstave na domač prigrizek in prijetno kramljanje. Večini je bil najbolj prikladen vmesni čas med končano popoldansko predstavo in pred začetkom večerne predstave. Režiser direktor, scenograf so prišli v civilu, dočim so igralci in igralke, okoli deset oseb, zaradi večerne predstave prišli v mraku peš. od ne preveč oddaljenega gledališča k nam domov, kar naličeni in v odrskih kostumih. Vsekakor je bil edinstven njihov prihod v likih kot na sceni, in bi bilo treba ob primerni priložnosti ta obisk še posebej opisati. Naj omenim le, da je bil to čudovit tovariški večer, ki je med strežbo skromnih dobrot in v veselem vzdušju kar prehitro minil. Stane, ki je najbolj izmed vseh 'kolegov poznal" rtaše "bivše ^stanovanje v Novem Sadu, si je želel ogledati še mariborskega. Najprej se je pozanimal za sliko moje mame. «Saj sem vedel, da bo najbliže pri Tebi v delovni sobi slika naše dobre mame!* Pred odhodom na predstavo sva jim z ženo napolnila vrečke z nekaj jedmi in sadjem, da so jih ponesli s seboj v garderobe. Takrat si je Stane domislil, da bi banano na Jacintini in Petrovi tiHMimiiiiiimiiitiiimiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiHiiitnisiiiiiiititiitiitiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuM maj 29 let. Naporno življenje časnikarja, ki je moral skoraj sam napisati posamezne številke SN, je terjalo daljše zdravljenje in počitek. Tomšič je naporom sicer trenutno kljuboval, vendar pa je na kraju podlegel zaradi mrtvo-uda. Ob mariborski tragični novici so prihajale časnikarskemu krogu SN v Mariboru številne žalne brzojavke iz vseh krajev Slovenije, tudi iz Trsta im Gorice ter iz Hrvatske in Češke. Goriška «Soča», ki je ob podobnih priložnostih posvečala posebno poročevalsko pozornost zaslužnim slovenskim ter sploh slovanskim osebnostim, je v osmrtnici ob tem pretresljivem dogodku zapisala, da je usoda Slovencem le prenemila, saj je ne glede na druge številne nadloge začela jemati še izvrstne narodnjake. Je-„ daj pa nam je vzela še mlado moč. Namesto da ba stal v živahnem političnem boju s številnimi zoprniki slovenstva ter na čelu slovenskega časnikarstva, leži 28. maia (1871 — piš. op.) v hladni gomili junaški narodni boriitelj in naš prijatelj Anton Tomšič*. Dr. Fran Vatovec (Nadaljevanje na 6. strani) Sovjetski časopis »Leninski put», ki izhaja v Sverdlovsku v Sibiriji, je objavit v ruskem prevodu pesmi naiega mladega tržaškega pesnika Marka Kravosa in jih opremil z njegovo fotografijo. gostiji resnično olupil, kar se ni zgodilo še na nobeni predstavi in da bi z njo prešel od mize do sredine odra in ugriznil vanjo, da ne bi gledalci mislili, da je kaširana. Drogi spet so prišli na idejo, da bodo prinesene banane, pomaranče in grozdje dali na odru na krožnik na mesto kaširanega sadja, ne da bi odsotnim kolegom povedali, da je pravo. Seveda bodo kolege presenetili, ko bodo vsi, ki vedo za ta trik, vzeli sadje in ga jedli zares, ne pa samo markirali s kaširanim kot doslej. Z idejo so seznanili prisotnega režiserja Mileta Koruna, ki jim je hudomušno dovolil, posebej še Stanetu Severju, da izvedejo to prešerno akcijo na o-dro, ki je v resnici doprinesla gostiji še večjo sproščenost. Zvečer sva z ženo vedro sledila predstavi, kajti Stane je naju pred odhodom opozoril naj posebej paziva na njegovo banano, ker jo bo visoko dvignil v zrak »požrešnim* Šentflorjancem v skomine. In res je Stane, discipliniran kot je vedno bil, le z režiserjevim dovoljenjem, odigral pri nas omišljeni prizor in vnesel z njim med svate na odru še bolj prešerno razpoloženje. Po daljšem presledku sem se srečal z njim lani, ko sem v režijske namene za dalj časa prišel v Ljubljano. Bil je resen, deloma zaskrbljen. Omenil sera mu o škodi javnih polemik v časopisju za slovenski gledališki prostor. Dejal mi je, da ni mogel več vzdržati in da je moral z besedo na dan. Razdejalo ga je, videl sem to na njegovem obra- V nekaj predstavah sem ga še le sicer vselej živahne in kar otroško ljubeznive. Ko sva si stisnila roke v slovo sem ga še enkrat opozoril na opreznost. »Ob priložnosti ti bom vse povedal!* mi je dejal, ko sva se razšla. V nekaj predstavah sem ga še videl v Drami. Zdel se mi je velikan na odru, tako močno me je priklepal s svojo igro in časopisne polemike za in proti njegovim načelom, so se pred mojimi očmi razblinjale v nič. V meni je lebdel le njegov duh velikega slovenskega umetnika.... Severjevo gledališče enega. Kot strela z jasnega neba me je spreletela najava njegovega nastopa v Mariboru. Na odru mariborskega Narodnega gledališča je krstil svoje novo gledališče, na tem odru je bila krstna izvedba Dostojevskega »Krotko dekle*. Pred nastopom sva z ženo poiskala prijatelja Staneta in mu zaželela dobrodošlico. Bil je že oblečen in naličen na odru in ogle-, doval prizorišče če je vse potrebno nameščeno na pravem mestu. Izredno se naju je razveselil »O, vidva sta prišla* je lahno vznemirjen stegnil roke proti nama, vesel najinega pozdrava. Dolg stisk rok in objem je pričal o obojestranskem prijateljstvu. Nisva ga hotela dolgo motiti, želeč, da ga ne bi po nepotrebnem vznemirjala pred nastopom. Kljub temu. da je bila isti večer premiera Male drame v zgornjih prostorih gledališča in simfonični koncert v Unionski dvorani, je bila dvorana izredno dobro zasedena, da ne rečem skoraj polna študentov, profesorjev in drugih vernih oboževalcev Severjeve umetnosti, dočim sem razen skromnega števila gledaliških igralcev, ki bi jih lahko pre-štel na prste, pogrešal razen njih še druge kulturne delavce, ki verjetno niso bili ne na premieri Malega odra in ne na koncertu. Zares škoda, ker so za vedno zamudili edinstven kulturni dogodek, rojstvo Gledališča enega, našega največjega gledališkega umetnika, ki se je s tem nastopom, žal, po kruti usodi za vedno poslovil od mariborskega občinstva. Obdajal me je tesen občutek ob pomisli, da je Stanetovo razočaranje po tolikih letih umetniške zrelosti privedlo do odločitve, da bo odslej spet, kot na začetku svoje igralske poti v Slovenski sceni mladih, nastopal kot potujoči igralec. Zdaj pa, ko je že prerasel zenit svoje umetnosti, se je po sili, včasih že kar neu-mljivih slovenskih kulturnih razmer. ki so mu onemogočale svobodno in v miru nastopali v Ljubljanskem narodnem gledališču in končno, da bi potešil svojo gledališko ustvarjalno slo, odločil nadaljevati svoje poslanstvo v Sloveniji s potujočim igralstvom celo sam v Gledališču enega... EMIL FRELIH (Nadaljevanje sledi) ■■umi................................................................................................................................................ fo v idrtjskfh gozdovih novembra 1968 ter objavlja razpravo o idrijskem zemeljskem prelomu. Krajši sestavki so posvečeni še stoletnici pogrebnega društva v Idriji, Smučarskemu klubu »Rudar* (piše Renat Skarabot) ter prvim rezultatom popisa prebivalstva v Idrijski občini (piše Viktor Kotor), kd so nenavadno zanimivi. Jože Pelc piše o »psihologiji koncerta* ob gostovanju sovjetske pianistke Oksane Jablom-skaje v Idriji, plodoviti Lado Božič pa nadaljuje svojo prijetno pot po »partizanskih stopinjah*. Kar 23 uvodnih strani revije je posvečenih partizanskemu tiskarstvu v Slovenskem primorju izpod peresa Jožeta Kralla. Sestavek, ki je nadaljevanje lz prejšnje številke in se bo še nadaljeval, je dokumentiram ln ilustriran, obravnava pa predvsem Partizanski dnevnik, njegovo tiskanje ln pomen, tiskarno «Slovenijo» pri Vojskem, organizacijo kolporta-ie, tehnike itd. j. k. revije MLADIKA 7 Uvodna misel majske številke revije »Mladika* je posvečena delu, vendar se avtor misli Jože Peterlin ne spušča dlje od idealističnega razmišljanja, kaj malo u-streznega današnjemu času. ko je delo enih — večine, priložnost za koristolovstvo drugih — manjšine. Toda globlja socialna analiza dela v našem času očitno presega težnje revije in njen značaj. Dve strani sta posvečeni podelitvi katoliške literarne nagrade »Vstajenje* pisatelju Borisu Pahorju za njegov zadnji literarni proizvod »Skarabej v srcu*, katere so bili pred njim deležni poleg A. Rebule tudi nekateri emigrantski pisci. J. p. objavlja še zapisa o majski prireditvi v Števerjanu (samo oni v SKPD »France B. Sedej*) ter o obisku rimskih Slovencev. Po radijski oddaii je ponatisnjen zanimiv razgovor prof. Theuersehucha z univ. prof. dr, Antonom Trste njakom iz Ljubljane o vprašanju vesti o uveljavljenju dveh Sloven ski poldnevnik* je posvečena univerzi za slovenske izseljence v Buenos Airesu, prinaša pa še dve vesti o cveljavljenju dveh Sloven cev v Argentini oziroma v ZDA: o dirigentu Dragu Mariu Šijancu ter znanstveniku dr. Antonu Peterlinu. O delovanju Slovenskega kulturnega kluba piše if. Martin Jevmkar nadaljuje svoj pregled sodobne slovenske zamejske literature s tem, kar se dogaja v Angliji in pa s sestavkom o dr. Ljubu Šircu. V rubriki »Vrtovi muz* je poročilo o nastopu zbora »Gallus* v Nabrežini ter kratka a zanimiva notica, da je pisatelj Aloj* Rebula izstopil iz uretkti-škega odbora revije »Most* ter da je njegovo ime med drugimi uredniki v zadnji številki revije navedeno po pomoti. V reviji je kot običajno še nekaj leposlovnih in praktičnih sestavkov ter pisem uredništvu, za zaključek pa polemični zapis o dvojezičnem lepaku SPZ proti o-življanju fašizma in o dvojezičnem značaju zadnje številke revije »Most*. Iz zapisa izhaja, da njegov avtor ni doumel ali pa noče razumeti, da je lepak SPZ hotel opozoriti občane obeh narodnosti na nevarnost oživljanja fašizma. Vse ostale insinuacije so na ravni tokrat do kraja oskubljenega čuka, ki reviji, tudi takšni kakršna je. prav zares n« dela časti. IDRIJSKI RAZGLEDI 1-1971 Prva letošnja številka Idrijskih razgledov (v novem manjšem formatu) prinaša bogato in vseskozi zanimivo gradivo, ki v eeioti ustreza njenemu prvenstveno do-mačnostnemu značaju. Idrija sama s svojo pi oteklostjo in sedanjostjo Ima v njej zmeraj častno mesto, kar je lepo ln prav. Tako piše Lado Božič na prijeten a tudi dokumentaren način o ustanovitvi prve slovenske realke v Idriji ob njeni 70-letnicl, dr. Marija Verbič piše o proizvodnji (čemu fabrlkacljD) oktobra v Idriji ln očitno je, da Jo Je moral stati mnogo truda, inž. Ignacij PP.lar analizira katastro- 23. maja 1971 KADAJANO V SALZBURŠKI POMLADANSKI FESTIVAL Inscenacija Beethovnovega Fidelia Letos so se že petič zaporedoma zbrali z vsega sveta ljubitelji glasbe, kritiki in prijatelj] dirigenta Ka-rajana pri njegovem spomladanskem festivalu. Na programu je bila Beethovnova opera »Fidelin*, njegova Deveta simfonija in še dva kancertna večera- Na prvem od o-beh je bil na sporedu Beethovnov Četrti koncert za klavir in orkester ter »Življenje junaka* Richarda Straussa, na drugem pa Mozartova zadnja simfonija in Stravinskega «Le Sacre du Printemps* (Pomladna daritev). Fidelia so dali trikrat, dnčim sta bila ostalim trem koncertom odmerjena po dve večera. Karajanovo ro.jslro mesto omogoča svojemu meščanu kratkotrajni za-sebni festival, katerega umetniški in organizacijski vodja ie on sam in za katerega ima on sam tudi vso finanlno odgovornost. Vse to kaže Karajanovo velikansko zmožnost, hkrati pa tudi disciplino v delu in v vsakdanjem življenju, le tako zmore osupljive dosežke. Vsak njegov večer je poseben dogodek. Kei gre predvsem za čim bolj dovršeno podajanje, izbira sodelavce ne glede na njih narodnost. Predvsem je treba omeniti Berlinski filharmonični orkester, ki sledi Karajanu na vsak njegov najmanj ši mig. V tem iz 116 članov sestavljenem orkestru, so sami insirumen-talisti-umetniki, zbrani iz vseh ve trov sveta. Le 26 jih je Berlinčanov. Vsi se udejstvujejo bodisi solistično, bodisi kot profesorji. Vsekakor morajo biti vsi muziki na prvih pultih v Berlinu. Prav v tem umetniškem delovanju in predvsem v ko mornem muziciranju je jedro uspe hov, ki jih žanje ta orkester in z njim Karajan. Enako zvest sodelavec pri njegovih festivalih je Pevsko združenje prijateljev glasbe z Dunaja, ki ne manjka na nobenem festivalu. Kakor do Berlinskih filharmonikov, tako veže Karajana prijateljstvo tudi s tem pevskim zborom, ki pote ved no vse na pamet. Kake vodilne zamisli ali duhovne povezave v programu tega festivala ni, gre le za kvaliteto podajanja predvajanih del. Edino dve deli, Beethovnova Deveta simfonija in njegova edina opera »Fidelio*, sta imeli namen, priključiti se slavnostim v čast in spomin na Beethovnovo dvestoletnico rojstva. Letošnja uprizoritev Beethovnovega Fidelia v veliki festivalni dvora ni v Salzburgu je izzvala vsesplošno navdušenje gledalcev, kritiki pa so, kakor vedno, ocenili Karajanovo režijo manj ugodno. Kakor je videti na sliki, so kulise, ki predstavljajo zgradbo z zapori vse v temni, sivi barvi, le ozadje odra je belkasto. Prav tako je temna scenerija ječe, iz katere vodijo strme stopnice navpično navzgor in tako poudarjajo globino, v kateri je zaprt po iitični jetnik in borec za svobodo Florestan. Kakor so v muziki pona zorjeni vsi glavni momenti te glasbene drame, tako teži tudi scenerija in režija za tem, da ga vizualno in emocionalno pripravi na dogajanje na odru. O muzikalni izvedbi so se vsi kritiki pohvalno izrazili. Resnično so odigrali uverturo »Leonora* št. 3 pred zadnjo sliko tako dovršeno, da bi pod njenim vtisom najraje zapustila dvorano in se odrekla močnemu zaključku opere. Pevske vloge so peli priznani pevci, od katerih sta tenorist Jon Vickers kot Florestan in Helga Demesch kot Fide-lio, sijajno in pretresljivo zapela svoji dve ariji. Stravinskega baletna glasba »Le Sacre du Printemps* s podnaslovom »Slike iz poganske Rusije*, je pri krstni izvedbi v Parizu 1. 1915 izzvala škandal, sedaj pa je ena naj močnejših modemih orkestralnih kompozicij. Stravinski pravi, da .je dobil pobudo zanjo, ko se mu je nekoč nepričakovano nudil prizor velikega poganskega sakralnega kulta: stari duhovniki so sedeli v krogu in zrli v smrtni ples mlade deklice, ki so jo kot pomladno žrtev darovali bo govom. Ta izredno ritmična, proti zaključku do skrajnosti razgibana skladba, je bila idealno interpretirana. Enak uspeh je dosegel Karajan s svojo izvedbo simfonije »Ein Hel-denleben* (»Življenje junaka*) Richarda Straussa. Po pravici. To delo, ki .je eno najmočnejših Straussovih simfoničnih del, je prepolno najrazličnejših elementov. Vse je spojeno v čudovito organično celoto, ki sta jo vzorno izdelala Karajan in berlinski filharmoniki. Posebno je treba omeniti izredno lepo za igran veliki violinski solo koncertnega mojstra Michela Schwalbeja. Mozart je bil to pot zastopan le z enim delom, z zadnjo simfonijo v C-duru »Jupitrova simfonija*, s katero je klasika dosegla svoj višek v oblikovnem in izraznem oziru. Kamen spotike pri avstrijskih kritikih .je bila končno izvedba Beethovnovega 4. klavirskega koncerta. Karajan, ki neverjetno podpira in išče mlade umetnike, je za koncert izbral bolgarskega v Ameriki živečega pianista Weissenberga. Njegovo igranje je perfektno, človek kar osupne nad tako dovršeno pianistično igro. Vendar so avstrijski kritiki ostro kritizirali Pred 100 leti je umrl prvi slov. poklicni časnikar (Nadaljevanje s 5. strani) BITI SLOVENSKI ČASNIKAR JE POMENILO ŽRTVOVANJE Nato pa poudarja pisec nekrologa (verjetno Viktor Dolenc), da se je Tomšič s tem, ko je prevzel uredništvo nujno potrebnega slovenskega časnika »Slovenski narod*, žrtvoval za koristi slovenskega naroda. O žrtvovanju pa je mogoče govoriti zato, ker je po piščevem mnenju «to početje* v svojem začetku zelo težavno. Nasprotnikov je namreč mnogo, celo v slovenskem taboru so, predvsem zaradi načel, pa tudi zaradi pravd pred sodiščem. Zaslužka pa je bilo pri tem za Tomšiča malo. za lastnike pa «zguba*! Ne glede na to pa je Tomšič vdihaval svojim številnim uvodnikom in člankom «vzvišpni duh*. Neustrašeno je zagovarjali v svojih odločnih časnikarskih prispevkih tisto, kar je spoznal za resnično in narodu koristno. Razen tega pa se je izkazal kot izvrsten govornik in samobranitelj pred celjskim porotnim sodiščem, ko ie bil zaradi obiave nekaterih Levstikovih bo ie vi tih člankov ter uvodnikov zanleten v tiskovne pravde, pa ie bil od štirih obtožb glede na sijajne zagovore oproščen. Ostalih 13 predvidenih obtožb pa je cel iški državni pravd-nik rajši pustil v predalu, da ga ne bi porotniki s svojim »Ne kriv* spet osmešili. »SOČA* TOMŠIČU: SRČNI, PREŽALOSTNI ZBOGOM Tako je »Soča* počastila spomin Antona Tomšiča, ki mu je poslala iz Gorice še «zadni, srčni, prežalostni zbogom*. To pomeni, da je Tomšičeva veljava zajemala ves naš rod in da je njegova smrt boleče odjeknila v vseh slovenskih pokrajinah. O tem nas prepričuje tudi D. Trstenjakova črtica o Antonu Tomšiču, ki je bila objavljena v celovškem «Besedniku». Trstenjak navaja, da je zaradi smrti »na šega blagamislečega izvrstnega Tomšiča* škoda tem večja, ker je nameraval T. prav v drugem »Narodovem* polletju 1871 izdajati posebno literarno prilogo. Ta prilo ga naj bi po Tomšičevi zamisli obsegala vsaj polovico pripovednega čtiva, saj je «naš svet po mehkužen in samo čisto znanstvenega blaga ne bere*. Razen tega pa naj bi vsebovala ta priloga tu di mnogo resnega čtiva, »um in srce izobraževajooega berila*. Žal je usoda nepričakovano pre sekala to Tomšičevo pobudo, ki daje slutiti, da je želel A. T. s privlačnim čtivom pritegniti še nove čitatelje ter naročnike v krog za-nimancev za SN. Tudi je ob njegovi dinamiki zelo verjetno, da bi sledile še tudi druge njegove izvirne pobude na slovenskem publicističnem področju. Slovenci so v zdravi slutnji praznine, ki je čez noč zazevala na slovenskem političnem obzorju občuteno objokovali prerano umrlega narodovega ljubljenca Anto na Tomšiča, prvega poklicnega časnikarja in urednika na Slovenskem. 1) — Soča 14. junija 1871. — Besednik ( Celovec ) 25. junija 1871. — Slovenski Narod 27. maja, 1. in 3. junija 1871, 1. aprila 1893, 26. maja 1921. — J. Dolar: Stremljenje po slovenskem literarnem listu v Mariboru (Od Trstenjakovega «Nasveta» do Tomšičeve smrti) — J. Dolar: Anton Tomšič v Mariboru. Kronika slovenskih mest 11-1; str. 38-41. — A. Žigon: Prispevek k petdesetletnici. Ljubljanski zvon 1919. — Slovenski Narod 1869, štev. 7-10, 29, 95, 101, 146-8. Veljaven od 23. do 29. maja 1971 OVEN (od 21. 3. do 20. 4) Naj se vam ne mudi, ker je vsako v naglici jzvrše-n o-del»~p«lfi®-napa k. Izognite se potovanja im tudi pomembnejše odločitve odložite za prihodnje čase. Finančno se boste nekoliko opomogli. V družbi vas bodo upoštevali. Ne bo pa tako z ljub ljeno osebo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zvezde vam ta teden kažejo dobro. Rešili boste nekaj problemov, ki vam preprečujejo nadaljnji razvoj. Na pet boste morali ali pa boste dobili zelo pomembno obvestilo. Ljubljena oseba zasluži nekoliko več pozornosti. Nervozni boste. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Odločni bodite, če je potrebno celo trmasti, kajti sicer voza ne boste izpeljali iz blata, v katero so ga vam potisnili vaši nasprotniki. Drugič več previdnosti. Previdni bodite tudi glede osebe, ki se vam vsiljuje. Utrujeni bo6te. RAK (od 23. 6. do 7.) Napcavite-majhen obračun, kaj-zadnje čase ni šlo vse tako, kot ste računali. Zavihati bo treba rokave, da bi ne zašli v težave. Z zdravjem bo kar dobro, toda vaša nervoza spravlja v nevarnost družinsko ravnotežje in harmonijo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Čeprav bi mo-i rali prevzeti iniciativo, se držite raje v obrambi. To pa je v. škodo nadaljnjih u-spehov. Spori z delovnimi tovariši. Nerazpoloženje boste vnesli tudi v domači krog. Razumevanje edino z ljubljeno ose bo. Zdravje dobro. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zvezde so vam naklonjene. Pogumno zavihajte ro-save m lotite se tistih nalog, ki ste jih doslej odlašali. Ne verujte vsaki besedi, vsaki obljubi. Neka oseba se zanima za vas, recimo raje za vaš položaj. Privoščite si nekoliko več počitka. TEHTNICA (od 23. do 23. 10.) Vaše finančne razmere zahtevajo nekoliko več previdnosti. Skušajte urediti probleme, ki ste jih doslej odlašali. Previdni bodite tudi v izjavah. Kar se ljubezni tiče, ne bo nič novega. Vsekakor ne boste glede tega prav nič zadovoljni. Nervozni boste. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Izkoristite naklonjenost zvezd in rešite nekaj svojih osnovnih problemov. Možno bi bilo tudi ob tej priložnosti vsiliti neko idejo. Vaši čustveni načrti se bodo le deloma uresničili. Krivda bo prvenstveno vaša. Kako uro počitka več vam ne bo škodovalo. /TV STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nove možnosti za uveljavitev. Nekdo je opazil, da ste povsod uporabni. Zaupali vam bodo nove zahtevnejše naloge. Izkoristite priložnost, ki se vam sedaj nudi za uveljavitev novih idej. Harmonija v druži ni in ožji družbi. Duševno se boste dobro pučutili. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Glavno skrb boste posvetili delu, toda veliko boste mislili tudi na družinsko okolje, ki vam bo tokrat izredno pri srcu, ker nekaj v družini ne gre prav. Bodite brez skrbi, ker se bo vse lepo uravnalo. Pazite nekoliko na zdravje. VODNAR (od 21 1. do *9. 2.) Težite za nečem, česar ne morete in ne boste mogli nikoli doseči. Sprijaznite se zato s stanjem in pazite raje, da bo šlo odslej vse prav. Finančne razmere ne bodo najboljše. Kljub vsemu bo v družini vladalo kar lepo razpoloženje. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ta teden boste zabeležili dober finančni napredek. Zasluga ne bo samo vaša. Drugič ne računajte le na srečo, ker bi se vam moglo zgoditi prav narobe. Oseba, za katero pravite, da jo imate radi, bi se mogla naveličati vašega zapostavljanja. Ner voza in glavobol. I1Č1 iflUTČl VJC. TOME SVETINA - VKANA llllllllllllllllllllllltltllllillllllllllllllll PRVA KNJIGA ((Prižgiva, da preženeva smrad, ki ga že čutim iz te preklete beznice. Veste, Erich, to je delo, ki mi ne leži. Dela me maibnega, ker me obremenjujejo z vtisi, ki so smrt za moj vojaški ponos. Nekaj tega, s čimer se ukvarjaš, ti ostane.« «Strinjam se z vami, gospod major. Res je, da kdor iz-praznjuje greznico, ne bo dišal po vijolicah,« se je zarežal stotnik in nadaljeval: «Tudi meni se upira. Na srečo pa imam ljudi, specialiste, ki so v tem poslu srečni in počaščeni, kadar jim dovolim, da sprostijo svoje neandertalske instinkte. Imam jih nekaj, ki bi bolt lahko profesorji v šolah brutalnosti. Pa kaj hočete. V vojna se niso nikdar gladili. — Gorje premaganim pa se ponavlja, odkar se tepemo. In tudi nam gorje, če pridemo v roke Titovim partizanom.# «Razumsko vzeto, dobro uporabljen jetnik daje večjo korist kot vod vojakov. Zato jih je treba ožeti kot limone. Ožemanje pa je težaško delo. Po vojaških predpisih je to prepuščeno samoindciatdvi kot mnogo drugih zelo važnih stvari. Vidite, kako je to modro. Tako država in vsi višji zvale krivdo na ramena tistih, ki se s temi stvarmi ukvarjajo,« je zaključil Wolf. Vstopila sta. Po oskrbljenih betonskih stopnicah sta se počasi spuščala v kletne prostore. Težak duh po plesnobi, CIRIL GALE DESPERADO JOAOUIN MURIETTA VLADIMIR HERCEG ...»..... KRIŽANKA llllllllllllllllll■llll■llllllllllllllllllMllll|||||||||lllll|l•mtllll>lll1llllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllll■J«lllMlllllmlllllmlllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||I|||||||||||||||||||lllllll čimba, 10. brezpravni počili11'® fevdalizmu, 11. tekmec, 12-na Halkidiki, 13. del stopala-.^ domača žival, 21. mesto v _ 1 ^ Finski, 22. veletok v Afriki- ^ pojedina, 26. kričanje, 28. 'a^-pe parni pogon, 30. Goldmarkova ra, 31. gozdna vila v grški ^ ^ F 7 3 L S 6 7 ll r 9 F~ F 1? ri vT u vr is-' ■n uS 17 18 lig uS 19 ?r iig »1S ?1 77 ITI n S 73 Ti ?s 76 r V !! 78 n S is 79 s 30 31 □ 3? 33 % 119 K 37 ul uS 38 tm n5 39 U) L1 uS <•? us L2 a LS n uT~ £.7 L8 __ - __ 1 W~ s _____ VODORAVNO: 1. človek, ki trezno gleda na življenje, 8. prebivalec polotoka v Jugoslaviji, 14. Albanci, 15. roman Vladimira Nabokova, 16. sinova žena, 17. znameniti ital. fizik, ki ga je preganjala inkvizicija, 19. posoda za umivanje, 20. japonska film. igralka Yoko, 21. moško ime, 23. dostojanstvo, 24. glavni števnik, 25. Wagnerjeva opera, 27. Reka, 28. poteg vetra, 29. alkoholna pijača, 30. molibden, 32. Jurčičev »deseti brat*, 35. župan v slov. krajih pod Francozi, 36. amer. film. igralka Deborah, 38. pritok Donave v Avstriji, 39. mrtvaški o-der, 40. hrvatska revija, 42, slov. tednik, 43. žensko ime, 44. gl. mesto Filipinov, 46. starogrški državnik, 48. gorovje v Burmi, 49. dokument. NAVPIČNO: 1. tiskarsko sito, 2. Verdijeva opera, 3. starožidovski pisatelj, 4. Italijani, 5. vrsta vrbe, 6. starejši (okrajšava), 7. zver iz rodu mačk, 8. ital. spolnik, 9. za- logiji, 32. tanka kožica, 33. oto11 srednjem Jadranu, 34. pokra]' Afriki, 35. jug. filmski režiser 8 ton), 36. pritok Volge, 37. drZ blagajna, 39. zanka, 41. krilo ske legije, 43. začimba, 45- ^ pesnica, socialna pesnica, 4 ' ponska dolžinska mera. REŠITEV PREJŠNJE KRI Mfft VODORAVNO: 1. flobert • ° ■ ja, 2. Rosario . ugankar, 3. < Maselj - Aro, 4. Nal - seS 0 Prem, 5. KR . Castro - - avla - e . oves, 7. petek - $ • no, 8. Erik - pierot - kap, 9' ^ koncil - Bari, 10. analist - s°° 11. kanasta - igralka. . " - Domešan s kiselkastim vonjem krvi, Jima je udaril nasproti. Bil je podoben vonju slabo očiščene klavnice. Po dolgem hodniku sta šla molče proti prostoru, od koder je izza zaprtih vrat prihajalo rjovenje. Stotnik je sunkovito odprl vrata in ponudil prednost majorju, ki je vstopil oholo vzravnan. Ko ju je podoficir zagledal, se je zdTznil in kriknil: «Mlmo!» Pasji dreser in pisar sta planila kvišku, kot bd bila na vzmeteh. Vsi trije so obstali kot okameneli ptiči z zakrnelimi krili. Tudi ujetniki, ki so ždeli v kotu kakor trop od volkov ugna-nih ovac, so se skušali postaviti mimo. Vendar so bili njihovi gibi, glede na to, da so bili zvezani, mrtvo utrujeni. Eden od ujetnikov pa je celo obsedel, kot da se ni nič zgodilo. Oficirja sta obstala pri vratih. Pasji dreser, ki je bdi po činu najvišji, pa je zavrtel glavo, in ko je videl, da so vsi negibni, se je vzravnal, izbočil, dvignil svojo podolgovato konjsko glavo, napravil tri odsekane korake do majorja ln miu poročal «Dobro, delajte naprej!« je odsekal Wolf, stotnik pa se je obregnil: «Kako javljate, gospod podoficir? Zakaj mož v kotu sedil in ne vstane?« ((Oprostite, gospod major, dovolite, da uredim z njim,« se je obrnil k Wolfu pasji dreser. Wolf pa je pomolčal in ga pustil stati z rokami, prilepljenimi k telesu in nagnjenega nekoliko naprej. S svojimi hladnimi očmi se je sprehajal po njegovem obrazu in užival, ko se Je ohladna, rumenkasta koža pordečila od sramu In so se ličnice napele, kar je dalo dolgi glavi z visoko pristriženimi lasmi trpeč izraz dirkalnega konja po izgubljeni tetoni. «Ta stoji kot tisto one v prvi poročni noči in prav Je, da stoji v tej veličastni drži arijskega vzgona,« je pomislil Wolf z občutkom gnusa in pomilovanja za to vrsto ljudi. V bistvu jih je preziral. «Te vrste ljudje so stebri nove Nemčije .slepo orodje velikih ciljev. Brez teh kretenov ne shaja nobena vojska sveta, še manj pa policija. Tako so potrebni kot lopata za kidanje dreka.« Ob njegovi nogi je stal njegov pes prav tako nepremično kot gospodar, z odprtim gobcem in očmi, uprtimi v Wolfa. V prostoru Je zavladala mučna tišina. Le tisti, ki so ga imeli obešenega za roke na kavlju na steni in so ga pravkar obdelovali, in je bil bolj podoben pozabljenemu površniku kot človeku, je zastokal. Hotel je opozoriti nase in na svoje klavrno mesto. Ko je major Wolf zadostil svojemu nagonu po pomembnosti, je zaničljivo odsekal: (•Delajte naprej.« Oficirja sta obstala pri vratih s cigarama v rokah, kot pl stopila v bar in gledala, kam bi sedla, ko se bo končal program. «Bova videla, kako delajo ob navzočnosti višjih. To me je večino zanimalo,« je dejal Wolf stotniku in z očmi sledil pasjemu dreserju, ki se je zasukal na peti in kakor veter odšel iskat v kot vzroke svoje sramote. Wolf si je mislil: «Ta človek je bolestno občutljiv za čast, to se pravi, da je pravi Nemec. Sedaj bo pokazal vse, kar zna, da bi čim-prej rešil svoj ugled In tradicijo nemškega reda in seveda tudi kult pokorščine.« Dolgoglavec se je razkoračil pred jetnikom. «Prosim, če tolmačite,« se je obrnili h Korošcu, pisarju. Začel se je dreti na ujetnika: «Zakaj nisi vstal in izkazal čast nemškemu oficirju?! Odgovori!« je vpil, kot bd sekal pločevino. Človek v kotu se je za spoznanje dvignil in se oprl na roke, toliko, da je njegov obraz v senoi oblila svetloba. Bil je starejši možakar z razoramim čelom, razmršeni lasje so kazali, da so ga že imeli v rokah in tudi podplutbe na kljubovalnih ličnicah so izdajale, da si ga Je nekdo sposodil za boksarsko vrečo. Pasjega dreserja Je gledal zaničljivo, z negibnimi očmi. Ko se je ta zadrl in je tolmač prevedel, je jetnik povedal, da je ranjen v nogo. «Kaj me to briga, vstani!« je rjovel Werther, ki Je izgubil potrpljenje. Mož ni odgovoril, obsedel je, pravzaprav na pol ležal in čakal, kot bi poziral kiparju. Dreser je stopil k njemu in ga z vso silo brcnil v piščal z okovanimi gorskimi čevlji. Možakar je tiho zastokal, in kaplje potu so mu zalile lica in oči. , t< Werther pa je stopil k njemu, ga zgrabil za ovratnik, ga dvignil kvišku. Ker je bil mož pretežak In brezV°J# pasji dreser pa bolj šibak kot močen, se mu to ni P°„oic Zato je pobesnel. Ne da bi gledal kam, ga je suval z „mC v trebuh in rebra. Ko pa še to ni bilo dovolj, ga je s P nekajkrat usekal po nosu, da se mu Je vlila krL Ker se " ^ ni branila niti vpila, ga je to še bolj jezilo. Pred maj°rjstn je izpadel kot mazač v svojem poslu. Stotnik in maj°r p hladnokrvno gledala njegovo brezuspešno prizadevnost- j se je podoficir upehal, je kriknil psu: «Rex!» in P°\^\ psu z roko na ujetnika. Pes je zarenčal in se pognal ter se mu divje zagrizel v roko, s katero se Je skušal Pes bi človeka gotovo do smrti obgrizel, če ne bi besno renčanje presekal majorjev surovi krik: "Prenehajte s to komedijo!« t9io Glas je bil tako oster, da je vse obnemelo in Major je vedel, zakaj se mu ta posel upira do skraJ1*^« Tu te močni in ponosni ljudje, ki se zapro v oklep svoje In so pripravljeni raje umreti kot popustiti, lahko tisOCpoN ponižajo. To ponižanje pa v človeku obleži ln razjeda- m žanje, za katero nd drugega zdravila, kakor da iščeš nja pri drugih, ki klonejo. ^ "Obvežite moža ln pustite ga v miru!« je dal povelj® Ljj) tako ostro. Ob tem se je spomnil na fanta, ki je 07,0 Ano in zbil Wertherja v kanal. ^0^ "Ce bi imel divizijo takih ljudi! To so ljudje vrste, ki jih ni veliko na nobeni strani in jih s silo ne Potem je major zahteval rezultate zaslišanj. sveženj papirjev. Podoficir Je poročal, da je od sedmi*1 ^ nikov bilo pet mobilizirancev. Štirje so odgovarjali $ vprašanja, trije pa zakrknjeno molčali. Od njih so izVT^ie da je divizijski štab v okolici Cmega vrha In da J® pil® zadaj verjetno tudi štab korpusa. Dva ujetnika pa st*j# iz enote, ki čuva prelaz na planoto. Wolf se je vzn®* „0 poiskal poročilo in zapičil oči v oznako brigade in V* in usta so se mu razlezla v nasmeh, kot bi nekaj je davno Izgubil: Timorsl levi »p* ŠPORT ŠPORT ŠPORT 23. maja 1971 DANES Nedelja, 23. maja 1971 ODBOJKA ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA 10.00 v Trstu, Elizejske poljane Inter B — Sokol A * * * 10.00 v Nabrežini Sokol B — Inter A * * * 10.30 v Padrjčah Gaja — OMA * * • 11.00 v Trebčah Primorec B — Bor B * * * MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA 10.00 na Opčinah Polet — CRDA * * * 8.30 v Padričah Gaja — Sokol * * * 10.00 v Trstu, Rocolska cesta 61 Libertas Rocol — Bor * * * PRVENSTVO DEČKOV 10.00 v Zgoniku Kras — CRDA * * * 10.30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — ARC Linea KOŠARKA «1. DIVISIONE« 8.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Tricolore DEKLICE 9.00 v Miljah Interklub — Polet NARAŠČAJNIKI 12.30 v Trstu, Ul. delta Valle Italsider — Polet I N0G0ME1 I MLADINCI 10.30 v Trstu, Sv. Sergij Campanelle — Breg NARAŠČAJNIKI 10.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas TS — Gaja * * * 12.30 v Padričah Gipo Viani — Primorje * * * 9.30 na Opčinah Olimpia Greta — Breg * * * 11.45 v Trstu, stadion «1. maj* Esperia Pio XII. — Vesna * * * 10.00 v Tržiču S. Michele — Mladost * * * TURNIR DE MACORI 9.00 v Padričah Libertas Prosek — Primorec * h * PRIJATELJSKA TEKMA 17.00 v Bazovici Zarja — Mercator Ljubljana * * * TELOVADBA POLIGON (naraščajniki) 9.30 v Trstu, stadion «1. maj* Srečanje Trst — Gorica ■nai RIO DE JANEIRO, 22. — Znani nogometaš Pele ne bo nastopil v reprezentanci «ostatega dela sveta«, ki se bo prihodnji četrtek srečala s sovjetsko reprezentanco v Moskvi, v čast velikega ruskega vratarja Jašina. MODEN A, 22. — Jugoslovanska mladinska odbojkarska ekipa Je v Modeni presenetljivo premagala močno bolgarsko reprezentanco s 3:1. Italijanska ženska šesterica pa je s težavo premagala Švico s 3:2. V TELOVADBI IN MINIBASKETU Danes na stadionu «1. maj» srečanje Trst-Gorica Na stadionu «1. maj« v Trstu bo danes zjutraj zanimivo srečanje med najmlajšimi tržaškimi in gorlškiml slovenskimi športniki, ki so se v /»reteklem Naše ladje: m/v «Loverval» 19.296 t. DW. s/l «Zeebrugge» 13.980 t. DW. m/v «Marly 11» 19.296 t. DW. s/l «Nieuwpoort» 13.980 t. DW. m/v «Tielrode» 19.296 t. DW. s/l «Heist» 13.980 t. DW. m/v «Eeklo» 42.000 t. DW. Ocean tug «Sea Horse» m/v «Federal Schelde* 33.680 t. DW. Ocean tug «Sea Lion» m/v «Federal St. Laurent* 33.680 t. DW m/v «New Building* 64.000 t. DW. m/v «Temse» 71.145 t. DW. m/v «New Building» 64.000 t. DW. m/v «Zelzate» 20.350 t. DW. Fruitcarriers: m/v «Belval» 20.350 t. DW m/v «Frubel Europa* 309.540 cub. ft m/v «Chertal» 20.350 t. DW. m/v «Frubel America® 309.540 cub. ft m/v «Charleroi» 20.350 t. DW. m/v «Frubel Prinses Paola* 321.690 cub. ft m/v «Turandot» 30.000 t. DW. m/v «Frubel Africa* 321.690 cub. ft m/v «Titus» 30.000 t. DW. m/v «Frube) Asia» 321.690 cub. ft m/t «Stolt Boel» 32.000 t. D\V. m/v «Frubel Oceania* 321.690 cub. ft 1. Enrico Paolini, ki je prevozil 260 km dolgo pot od Barija do Potenze v 7.55’29” s poprečno hitrostjo 32,809 km na uro 2. Gianni Motta 3” zaostanka 3. Dancelli 14” 4. Petterson 5. Bitossi 6. Polidori 2’45” 7. Zilioli 8. Van Springel 9. Balmamion 10. Moser A. in še 10 drugih tekmovalcev v istem zaostanku Gimondi je bil 25. z zaostankom 8’40" Skupna lestvica 1. Paolini 11.5811" 2. Motta 3” 3. Dancelli, Pettersson G. in Bitossi 14” 6. Polidori, Moser A., Zilioli, Co-lombo in Panizza 2’44” 11. Van Springel 3’26” itd. Lestvica za veliko gorsko nagrado 1. Dancelli 30 2. Bitossi 20 3. Pettersson G. 10 4. Motta 5. Paolini Na državnem prvenstvu Še dve tretji mesti za Sonjo Miličevo FIUGGI, 22. — Krasovka Sonja Miličeva je danes zopet dosegla lep uspeh na italijanskem namiznoteniškem prvenstvu. V kategoriji drugo-kategornic je zasedla odlično tretje mesto, prav tako pa jc bila skupno s Hauscrjevo (ARAC) tretja tudi med ženskimi dvojicami druge kategorije. Pred njiju sta se uvrstili Vodstvo, člani SK Kras in simpatizerji ČESTITAJO SONJI MILIČEVI za velike uspehe na državnem namiznoteniškem prvenstvu v Fiuggiju, ki so v ponos vsemu slovenskemu zamejskemu športu. dvojici Catti - Nespoli (Milan) in Plantonida - Rustia (Novara). V trenutku, ko smo zaključili redakcijo, tekmovanj v ostalih kategorijah še niso zaključili in končnih rezultatov zato nismo prejeli. Miličeva nastopa v mešanih dvojicah 1. kategorije skupno z Bosijem, v ženskih dvojicah 1. kategorije pa s Hauserjevo. re predsednike in odbornike, btv igralke in igralce, ki so opustili as tivni šport (ali se vključili v ga društva) in niso nastopali n srečanju. Vsak je prejel sloveni . šopek cvetja v znak priznanja, je vsak pripomogel, da smo lan. doživeli tako edinstveno srečanj* za tržaško odbojko. ,0 Pomen večera je gotovo mnog globlji, kakor izid tekem. P*®; vsem smo veseli, da Bor lahko o ganizira srečanje med «mladinM» «starimi». To pomeni, da mor® l" govoriti o generacijah športni*0 ' da lahko gledamo s ponosom * težke začetke, z veseljem na dow žene uspehe ter z upanjem v Pjj dočnost. Med gledalci smo »h**: tudi zelo pozitivne in zanimive * mentarje, kot vprašanje: kje bi ° . Borova odbojka, če bi vsi if?ra , še danes tekmovali pod isto zastav . Bi imeli dve moštvi v drugi W rt močno ekipo kar v prvi? Verjetn da je druga rešitev mnogo te~_ nejša. Zrela igra, brezhibno SL. ljane kombinacije so nas nfv.tL šile in so nam dokazale, da bi la*1* nastopali v prvi ligi, škoda smo zamudili nekaj let. Žaklju*® je zelo enostaven: bi mar ne B mogoče popraviti stare napake*^ praviti zapreke, ki niso nepretn05 ljive in ponovno združiti vse nj* jj sile pod eno in isto streho? bi močno moštvo, gil bi popi0* ves trud, ki so ga vsi, in še PL sebno tekmovalci .vložili za r*z,, društva. Tn hi morali vsi prem'5 ti in si nekoliko izprašati vest. Sedaj pa še kratka kronika. »DAME* - «MLADE» U2 (13:15 10:15, 15:10) «DAME»: Pavletič, Mijot, Za'a' dlal, Hmeljak, Barej, S. Kenda. . »MLADE*: Bezeljak, Pečar, & čina, Švagelj. Kalan, Artač. Hr0 Prve so nastopile ženske. V PrVfJJ in v drugem setu so «mlade» sta vodile in prikazale so lepo .]f »Dame*, ki dolgo časa niso >grse skupaj, niso bile povezane ip y niso mogle učinkovito uPre^’lrl0l-tretjem setu se je pa položaj P°rte noma obrnil: «dame» so PpeVZr0|i pobudo in je niso spustile *z ter so z gotovostjo osvojile set- . žalost je zaradi pozne ure tekma prekinjena. Ostalo je odP* vprašanje, kako bi se pravzapf" srečanje končalo. Nekoliko ra*'00 ranja je le ostalo, enim in drug11" »STARI* - «MLADI» 3:1 (16'14, 15:6, 10:15, 15:5) »STARI*: Jurkič, Mijot, D*M" S. in V. Veljak, Škrinjar, Orel. Ne bauer, Cej, Dolgan. tTf. »MLADI*: Plesničar. Fučka. šič, K. Veljak, Vodopivec, St*' Može. Kodrič. Siškovič, Fran Ušaj. Nekaj minut kasneje so pa naj^ pili moški. Najbolj je bil bor“i, prvi set. Na silovite akcije Prv'j. so drugi odgovarjali prav tako lovilo Set se ie odločil v zadnJ« trenutkih, saj sta hili ekipi en**'j vredni V drugem setu sn povedli kar s 6:1. Tu se je pa o®*-, zataknilo in takn so lahko «star-z lahkoto osvoiili set. V setu so nastopili praktično l’ (fmloi : : 1 n tret.irij nn t igralci, najstarejši in naimlajši- *jl so osvojili «mladi». Četrti 'n ^ ločilni set ie ponovno pokazal P mnč »-starih* Končni izid 3:1 »stare*. [NKo BASEBALL V okviru mladinskm iger v sebalu je včeraj na Opčinah MP premagala Primorca s 7:2. S AH Danes, 23. t.m. se bo v Gorici 10. url pričel mednarodni šahoLj turnir za pokal mesta Gorica. nlrja se udeležuje tudi SD z dvema ekipama. |llllllll■l■lllll|||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||U|||nl|||H||||||||||||||||||||||||m|)|||||||||||||||||||||||U|||ll(|, NOGOMET DANES 15. povratno kolo BOLOGNA — TORINO Casarin CAGLIARI _ H. VERONA Cali INTERNAZIONALE - LAZIO Trinchieri CATANIA — NAPOLI Bianchi JUVENTUS — FIORENTINA Pieroni LANEROSSI V. - SAMPDORIA Toselli ROMA _ MILAN Vialluisi VARESE _ FOGGIA Lo Bello 16. povratno kolo AREZZO _ PALERMO Lattanzi BRESCIA - MODENA Porcelli CASERTANA - MASSESE Branzoni CESENA — COMO Cantelli LIVORNO - TERNANA Martinelli MANTOVA - BARI Angonese NOVARA — REGGINA Chiapponi PERUGIA - PIŠA Trono TARANTO - ATALANTA Barbaresco CATANZARO - MONZA Michelotti A SKUPINA C s g s =j|§ 16. povratno kolo ,C0N£ DERTHONA - MONFALC Baldoni LECCO - ROVERETO LEGNANO - SOTTOMARfl^ Barboni . PADOVA - ALESSANDRto Monforte PIACENZA - TRIESTINA Fuschi REGGINA - VENEZIA Lenardon SEREGNO - TRENTO Minozzi SOLBIATESE — PRO PATK^ Schena UDINESE - TREVLSO Bassignana VERBANIA - PARMA Andreoli