Poštnini plašim v gotovini/ :^£x5£2gLŠ. ir|fTir ' ■ !/w.?r . S--4, J #j \ j \XSPjJr v S I* j 'l|!°Vifc.J '%. J3P* •• J Jy P jpP •- 1 E-f il-?v y «jT 4l*m>t'"!^ ,ž4ž l_o PRIJATELJ o O 5 Štefan Petrovič je dobival še dosti čedno plačo, ni kadil, ni kvartal ter je živel zase, zakaj njegova boljša polovica, zelo lepa ženska, toda silno prepirljiva in zaprisežena ko-ketka, ga je ostavila pred poldrugim letom ter se preselila k nekemu Martovemu sinu, ki je imel jako poštene, ampak siromašne starše. Štefan Petrovič je bil neizmerno vesel te okolnosti ter je začel potratno živeti nekako mesec dni po ženinem odhodu, kar pa je njegove gmotne razmere poslabšalo in ga prisililo, da je srečke ustavil, česar je bil zdaj tako vesel. Ob desetih dopoldne ga je zbudil sluga s čašico kave in mu pomolil listine izžrebanih srečk. «Izvolite pregledati, Štefan Petrovič, listino, če ste zadeli... Morda vam bom čestital», je pripomnil sluga. Štefan Petrovič je že imel na jeziku, da ni treba, vendar je še zamrmral «hvala», vzel listino ter jo začel temeljito študirati. «Ali se spominjate številk svojih srečk ?» je vprašal sluga. «Seveda se jih.» Štefan Petrovič je res prav dobro vedel šte-. vilke svojih v banki ustavljenih srečk. Ena izmed njih je imela številko 7874-17. Ta je zadela dve sto tisoč! Štefan Petrovič je zmečkal listino in jo zagnal na tla ter porinil od sebe skodelico s kavo. «Moralo se je tako zgoditi, vrag je vse vzel!> je jezno zagodrnjal. i t e k «Niste zadeli?» je vprašal sluga. «Poberi se mi odtod!» je zavpil Štefan Petrovič. «Kaj tebi mar? Mar si moj poročnik? Idi!» « Jaz torej ... jaz ...» «Izgubi se mib Strežaj je odšel in jezno godrnjal. «Poglejte si ga! ... Jaz sem kriv, da ni zadel! Hm! ... In še plačal sem dostavnino za brzojavko ... Ko bi se vsaj zahvalil, pa me je še nahrulil. .. Sirovina!» Štefan Petrovič se je oblekel, izpil kavo, si prižgal smotko ter sedel v naslanjač. «Čemu se hudujem?» si je mislil. «To je vendar usoda. Tako je hotela omahljiva usoda ... Ako bi bil imel to srečko doma ... bi gotovo ne padel nanjo žreb ... Aj, aj, dve sto tisoč ... Dve sto tisoč ... No, kaj bi z njimi? Čemu bi mi bili? ,Hudi časi' še niso prišli, čemu mi denar? Usoda se je presneto poigrala z menoj, ko mi ni naklonila tega denarja!» In zopet je prišel strežaj in je motil Štefana Petroviča v njegovem premišljevanju. «Kaj bi rad, Ivan?» ga je prijazno vprašal Štefan Petrovič in izkušal ublažiti prejšnji izbruh jeze. Strežaj je omahoval. «Tamkaj, v prednji sobi so. .. Prišla je z otroki... in s pestunjo» — je sluga iztisnil iz sebe. «Kdo je prišel? ... Kaj praviš ?» je vprašal Štefan Petrovič. «Gospa — Vaša žena, Olga Mitrevna ...» Štefan Petrovič je planil pokonci. «Kdo? ... Žena?» je kriknil, «Res, res ... Naročila mi je, naj Vam to povem ...» «To je povračilo za mojo zlobo,» si je mislil Štefan Petrovič. Še zmeraj je ljubil svojo Olgo in ji je bil že davno voljan odpustiti. Še zdaj je mlada, ali mati jo je slabo odgo-jila in francoski romani so jo pokvarili. «Reci ji sem, Ivanb se je okrenil proti stre-žaju. «Sicer pa stopim sam ...» Štefan Petrovič je hitel v dvorano in naglo stopil k ženi, ki si je pred zrcalom naravnavala klobuk. «01ga!» «Štefan!» Ob jela sta se. «Ali mi (xlpustiš? Odpustiš?* je zašepetala naparfumirana in napudrana žena ter se nagnila možu na ramo. «0!* je vzkliknil Štefan Petrovič. «Ljubi moj! . .. Dovoli, da ti pokažem svojega sina... Tatjana, daj mi sem Saška. Tule je moj malček, imej ga rad, Štefan, tako nesrečen je! ...» «0!» je zopet vzkliknil Štefan Petrovič in vzel v naročje dete, ali otroče je kriknilo in seglo z ročicami v očetovo brado. «Pa pojdiva v tvojo sobo, bi bila rada sama s teboj,* je nasvetovala žena ter podala roko Štefanu Petroviču, namignila z očmi v zrcalo, ponosna na svojo lepo toaleto in na krasni svoj stas. V sobi je posadila moža v naslanjač, sama pa je sedla na podnožnico pri njegovih nogah. «Dragi moj, ti si mi vse odpustil... vse odpustil ?» je vprašala z nežnim glasom. «0, vse, vse, dušica draga!* «In me imaš rad ko prej?* «Še veliko bolj.» «Ljubi moj, kako pa se ti kaj godi? Postaral si se, lasje ti sivijo... Meni pa ne. Nisem še stara ...» Žena je ščebetala, se smejala, poljubljala moža, sama pa se je ozirala okoli sebe, kakor bi nekaj iskala. «Lej, lej, tu pa leži listina srečk!* je vzkliknila ter pobrala s tal zmečkani papir. «Ali si jo že pregledal, ljubček moj?» «No, že ... Jaz imam žreb danes tukaj!* Štefan Petrovič je poljubil svojo ženko. «Jako sem radovedna*, je rekla ljubezniva ženka ter razvila listino. Mučenstvo v Kazen se je zgodovinsko razvila iz nagona do osvete in povračila in dolga je pot od načela coko za oko, zob za zob» do vzgojne teorije poboljševanja in izločevanja škodljivcev iz človeške družbe. Ta pot drži skozi najtemnejše čase pravne zgodovine, nanjo pa so legle črne sence strašnega orodja pravosodja — mučilnice. Svoj izvor iina mučenje v verskih tradicijah starodavnih časov o božji sodbi. Prve začetke nahajamo pri Indijcih, pa tudi v zgodovini starih Germanov. Zasliševanje grešnika, ki je moral jemati razbeljeno železo iz hladne ali pa vrele vode ali pa hoditi po žarečem železu, in pa dvoboji, katerili zadnje sledove nahajamo tudi v današnjem dvoboju, so bila najbolj |K)gosta sredstva, ki so jih uporabljali v starih zakonodajah, iz njih pa sc je pozneje ruzvila tortura, božjo sodbo ali muzijo (jemanje razbeljenega železu iz vrele vode) nahajamo tudi še zn časa Karadjordja. Najpomembnejšo obliko in dovršenost pa je dobila tortura v katoliških cerkvenih sodbah pri preganja- Izborno jo je poznala in dobro vedela številke moževih srečk. Že snoči je vedela vse... ni pa vedela nič drugega. «Dragi moj možek, ti si zadel dve sto tisoč!» je vzkliknila žena in se stisnila k možu. «Vidiš — 7874-17, to je vendar tvoja številka, dobro se spomin jam. Te srečke sva skupa j kupovala in neprestano čakala na žrebanje ... Zadel si. zadel dve sto tisoč! Čestitam ti!» Štefan Petrovič je zmajal z glavo. «Oh, ljuba moja, nič nisem zadel.* «Kaj praviš? . . . To je vendar tvoja številka, nanjo pripade dve sto tisoč ... Ta listina je prava, ljubček moj!* «Pač res, ali... ali jaz sem svoje srečke že davno prodal.. .* Gospa je Odskočila. Nežni izraz besed je iz-ginik Sladke oči so zaiskrile v jeklenem blesku, ustna so se zaprla, kotka ustnic sta se povesila, na čelo so stopile gube. «A-a-a, torej tako? Vi ste prodali svoje srečke ... Vi ste torej še zmeraj takšen lahkomisel-nik in stalen revež. Ha ... ha ... ha! Pa kako je še mil, kako zaljubljen! Bedak!* Gospa je porinila listino možu v obraz in zaloputnila vrata za seboj. «Alo, Tatjana, napravi se, pojdemo domov!* je zavpila na pestunjo, ki je ravno nameravala piti čaj. «Zopet k tistemu huzarju, gospa?* «Nak ... poiščem si stanovanje ... Urno ... jaz že grem .. .* Gospa je stekla po stopnicah, a ni počakala pestunje. Štefan Petrovič je stal v sobi s povešeno glavo in venomer ponavljal: «Zaigral!... Takole sem zaigral. .. Lahko rečem, da sem zaigral! ...» starih časih nju krivovercev — v inkviziciji, zlasti v procesih proti čarovnicam. Najstrašnejši so primeri iz katoliškega srednjega veka, koi je besnel najtrdovratnejši jezuitski fanatizem, ki je pokopal cele grmade nedolžnih žrtev in ugenubljal živa človeška telesu pod najtežjimi mukami. Natančno predpise o torturi in slike mučilnih pruvil nahajamo v različnih zakonskih zbirkah (bamberški kazenski zakonik iz leta 1508., zakonik Čarobna iz leta 1532., Teresiana. kuzenski zakonik avstrijske cesarice Marije Terezije iz leta 1769.). Vendar je bilo že leta 1776. mučenje v Avstriji odpravljeno. Friderik Veliki je bil prvi. ki je odpravil torturo v Prusiji leta 1754., v Danski pa so jo odpravili leta 1770. V Franciji je šele velika revolucija (leta 1789.) zabrunda torturo, v Rusiji pa je ostala še V9e do leta 1801. Najbolj navadna sredstva, s katerimi so izsiljevali priznanja, našteva bamberški zakonik: bičanje, stiskanje palca, trdno prevezavanje rok, klada, španski čevelj, natezunje na kolesu, zažiganje ognja na prsih in sploh izžiganje živega mesa. V zvezi s tem so uporabljali tudi bodečega zajca, lesen valjar z železnimi bodicami, ki so ga podlagali pod ledja človeka, kadar so ga natezali. Španske naramnice niso bile iz mehkega in prožnega blaga, ampak iz železnih trakov. Devali so jih obsojencu na prsi in okrog bokov in so tehtale do trideset kilogramov. To pripravo je moral takšen revež nositi po več dni na sebi. Nagobčnik za jezične ženske. Druga zanimiva dela takšne toalete sta bila: poine-ianska kapa in poljski jarec, s katerima so grešniku natezali glavo. To smrtno orodje so' posnemali tudi še po uekaterih drugih državah in se je imenovalo cželezna devicam. Od te priprave se ni ohranil noben izvod. To je bil votel kip deklice, ki se je odpiral navzdolž na dve polovici in je imel znotraj vse polno žebljev. Človeka so položili v to devico in jo zaprli in tako so se od vseh strani zapičili žeblji vanj, da je v najstrašnejših bolečinah izdihnil. Razum in človeški čut, podpirana celo po cerkvenih krogih, sta navsezadnje pripomogla, da se je tortura odpravila kakor dbkazno sredstvo pri zasliševanju obtožencev. Novi čas je prinesel reforme tudi v pravosodju, po katerih je bila tortura tudi kakor kazen odpravljena. Kol, za kakršnega so privezovali hudodelce in jih javno postavljali na ogled svetu. Na Angleškem so zatikali obsojencu pod nohte lesene trske, pomočene v žveplo. Če so mu hoteli muke zvišati, so te trske potem še prižgali. Na Angleškem so delali še tako, da obtožencu niso pustili, da bi spal, pa so ga podnevi in ponoči jmdili po ječi. Zgodovina pripoveduje tudi o angleški skrivnostni pripruvi za trpinčenje, iz katere ni nihče prišel živ. Na sramotnem stebru. Po današnjem pojmovanju je namen kazni ta, da poboljša hudodelca, ne pa, da bodi za strašilo drugim ljudem. Razmeroma najbolj ljudomilo smrtno kazen imajo n. pr. v Ameriki (električni stol), imajo pa tudi kazenske zavode, v katerih odlsedevajo svoljo kazen hudodelci in celo ubijalci tako, da jih neprestano poučujejo in spravljajo na pravo pot, čas pa jim krajšajo z različnimi deli. Bodoča vojna bo cKdor želi miru, naj snuje vojno.* Te besede so bile že davno izgovorjene, a vse tako kaže, da še danes veljajo. Nedavno so imeli konference za mir, na katerih so zastopniki držav zatrjevali, kako so njih države miroljubne, da bolj ne morejo biti. Lansko jesen se je Ni to bojevnik bodočnosti, ampak bojevnik izza leta 1915. Kakšen bo v bodočnosti, si lahko vsak sam misli. nekaj strašnega mudil v Berlinu Kellogh. Če smemo verjeti njegovim besedam, se bodo vse države, ki so sprejele Kelloghov pakt, potrudile, da izpremene njegova načela v dejanja. Ali zakaj potem skoraj vsak dan čitamo v novinah, da je ta in ta država spustila v morje najnovejšo podmornico, križarko ali pa kakšno drugo vojno ladjo? Malone vsak dan so poizkušnje z najnovejšim tipom zrakoplova, ki nosi po nekaj tisoč kilogramov blaga, ki pa bo, kadar bo treba, nosil nekaj tisoč kil streljiva. Vse te reči se ne delajo zato, da bi se z njimi kratkočasili otroci ali da bi se kazale radovednim turistom. Nemara bo zopet treba ponoviti zgornji izrek? In medtem ko tehnika napreduje in pokažejo tehniki skoraj vsak dan kakšno novost, da svet strmi, tudi kemiki ne drže križem rok. Ti se bavijo z najhujšim orožjem bodočih vojn, s plini. In ko so si eni izmislili plin, ki bo v nekaj minutah pokončal človeško življenje, izumljajo drugi razne maske in protipline, s katerimi se bomo mogli ubraniti tega strupa. Z gotovostjo se lahko trdi, da bo v bodoči vojni nekoliko aeroplanov, natovorjenih s plinskimi bombami, zaleglo toliko kakor v minili vojni nekaj polkov pehote in artiljerije skupaj s celo skupino aeroplanov. V veliki vojni bo gledal sovražnik, da začne boj prej, morda že tisto sekundo, ko bo vojna napovedana, in najvažnejši cilj aeroplanov bodo velika mesta in industrijski kraji. Tu bodo vojni plini in bombe delale katastrofalne usluge. Pred nekaj leti so napravili poizkuse z aeroplani in plinskimi bombami. Za časa teh poizkusov so metali iz aeroplanov bombe, težke po 1800 g. Te bombe so izkopale jame, ki so bile do 30 m široke in nad 7 m globoke. Ako bi bila bomba napolnjena s strupenimi plini, bi lahko zastrupila vsako življenje 14 kvadratnih metrov naokrog. Epizoda iz minile vojne. Spodaj v oglu trenotek, ko se razpočijo plinske bombe. Kakor kakšne predpotopne živali gledajo izza žičnih ovir glave bojevnikov s plinskimi maskami na obrazu. V strelskem jarku je Vsak čas pričakovati oblaka strupenih plinov. V vseh državnih laboratorijih brez izjeme je naloga kemikov, da izumljajonove pline in seveda tudi plinske maske. Ali če-se danes ali jutri vname nova vojna, ki bo kemična, je treba pomisliti, da je borba proti plinom težavna in komplicirana. Vsaka država oziroma vsaka armada si prizadeva, da izdela v svojih laboratorijih čim močnejši plin in vzporedno s tem tudi čim boljše maske. Dandanes smo že tako daleč, da so izdelali plin, ki gre skozi obleko in deluje na vsak del človeške kože. Nemci so v svetovni vojni strli rusko armado s plini. Dne 22. aprila 1915 so pogubili s plini petnajst tisoč francoskih bojevnikov. Od teh petnajst tisoč vojakov je ostalo pri tisti priči mrtvih pet tisoč, velik del pa jih je bilo smrtno zastrupljenih. Francozi so seveda takoj uporabili maske, zato je bila nesreča precej manjša. Pri tej priliki naj omenimo zanimiv slučaj s temi maskami, ki se je zgodil na francoski fronti. Ko so Francozi videli, da so jim Nemci uničili s plini del armade, so hitro opremili svojo kolonijalno armado z maskami in jo poslali v naskok na Nemce. Kakor hitro je nemška armada zagledala te vojake z velikimi steklenimi očmi, se je pognala v divji beg. Proti koncu svetovne vojne se je kemična borba strašno razvila. Samo v Franciji je bilo izdelanih v drugi polovici 1918. leta dvajset milijonov kemičnih granat, a v Nemčiji je doseglo to število fantastično številko sto osemdeset milijonov. In dasi se je kemična vojna tako razvila, je vendar bilo prizaneseno mirnemu prebivalstvu, toda nikar se ne varajmo, da so človečanski razlogi odvračali aeroplane in Zeppeline, da niso napadali ozadja, ampak so to storili zato, ker sami niso imeli zavarovanega svojega ozadja in prebivalstva. Aviacija je bila tedaj še na razmeroma nizki stopnji, in če jo primerjamo z današnjimi uspehi, ko se mudi aeroplan lahko 500 ur v zračnih višavah in leti lahko 12.000 metrov visoko, lahko rečemo, da je bila naravnost smešna. Maska proti plinu, ki jo uporabljajo v rudnikih in kanalih. Fotografski triki Fotografski objektiv, ki bi človek o njem mislil, da je ena izmed najvernejših in najzanesljivejših prič vsega, kar vidi in ujame na svojo občutljivo pločo, ima večkrat tudi svoje muhe. Tisti fotografski aparat, ki ga ne more nihče hipnotizirati kakor n. pr. človeka in ki ga celo indijski fakir ne more preslepiti kakor nas, ki vidimo, da je fakir prijel dete, ga zagnal kvišku ter ga ujel na svoj ostri nož! In fotografski aparat sname v trenotku, ko ima dete prileteti na nož, ta prizor: fakir stoji z rokami navzkriž, kraj njega pa sedi dete in se smeje. Zanimiv posnetek iz bližine. Ta človek je iztegnil roke in jih je držal čisto blizu fotografskega objektiva, zato so videti tako velike, kakor bi ne bile njegove. Vedno mislimo, da je fotografski aparat najvernejša priča vsega, kar vidi, in da ga na to vernost ne veže prisega. Ampak poglejte te slike, ki jih prinašamo na tej strani. To so najbolj uspeli posnetki nekega natečaja za bizarne posnetke. Nujlepši je posnetek cZačarana pipa» (slika zgoraj na desni). Stari ded kadi pipo, iz nje pa se dviga kakor iznad morja kopalka v kopalnem kostumu. Posnetek je kaj preprost: treba je samo naravnati objektiv proti To je fotografski trik ali fotografska karikatura, ki jo je neko kopališče spretno izkoristilo za reklamo. pipi tistega človeka, medtem ko gre izza zgornjesra konca pipe po obali, ob kateri se poigravajo majhni penasti valovi, dama, ki se hoče dati slikati. Zanimiva je kombinacija dveh kopij istega snetka (spodnja slika), napravljena z dvema različnima stekloma, ki zožujeta in podaljšujeta snetek. To kombinacijo je spretno izkoristilo za reklamo neko morsko kopališče kakor sliko, ki naj bi pokazala uspeh morske kopeli. Na prvi sliki sta otroka mršava, na drugi lepo polna, v resnici je pa to le en posnetek. Nič manj zanimiva ni slika (zgoraj na levi), ki kaže človeka, ki se je postavil pred fotografski aparat in iztegnil roke prav do objektiva. Zato so mu tudi roke tako nesorazmerno velike. Tudi filmski igralec Buster Kea-ton se je dal nekoč pri tenisu tako slikati. Kdor je videl Ta posnetek ni'noben trik, ampak je le predmet, ki bi ga radi fotografirali, tako naravnan. Na tej sliki stari ded in kopalka. to sliko, se je čudil, da igra tenis s takšnim velikanskim raketom. V resnici pa je bil to čisto navaden raket, ki ga je Keaton držal prav blizu fotografskega aparata, in ker je bil bližji ko njegovo telo, ki je ostalo oddaljeno za dolžino roke, se je naredil raket tako strašno velik. Ko bi katero naših čitateljic mikalo in bi poizkušala takšne in drugačne trike pred objektivom aparata, pa bi ji slika uspela, bi jo prosili, da nam jo pošlje. Prav radi io Driobčimo. Kaj vidijo posamezni ljudje na elegantni dami Ženskam je prirojena sla, da obračajo pozornost družbe nase. One hočejo biti zapažene, one hočejo ugajati. Odtod njih navada, da v izložnih oknih trgovin najpoprej sebe ogledajo v steklu in šele potem izložene predmete in da ne gredo mimo nobenega ogledala in ogledalca, da bi ne vrgle, četudi samo skrivaj, vsaj enega pogleda na svojo sliko v njem. A to, kar vidijo ti pogledi, ki jih one obračajo nase, to, kar kdo opazi ob takšni priliki na lepotici, je tako različno, tako posebno, da bi bilo treba povprašati več oseb, ko bi hoteli dobiti popolno sliko takšne lepotice. Njena tekmovalka — in slednja ženska je tekmovalka drugi — vam bo takoj vedela natanko povedati, če jo le z očmi ošine, kakšna je tista, ki se vi zanjo zanimate, kako je oblečena, ali ima obleko iz prosevnega velurja ali rdečega krepa itd. Lepotica v očeh moškega. Povprašajte pa glede osebe, ki vas zanima, malo kakšnega gospoda, ki se je prav tisti čas kakor vi ozrl na vašo lepotico, in osupila vas bo njena nagota. Pogled tega gospoda jo je tako rekoč slekel. V enem trenotku je izginila vsa toaleta. Oni ji je videl oči, ustnice, vrat, Lepotica v očeh ženske. Lepotica v očeh tatu. prsi, boke, roke, noge, stegna... Videl ji je tudi prečo v laseh. Preštel ji je trepalnice in vsa znamenja na manikiranih nohtih, ne ve vam pa povedati, ali je imela večerno obleko, ali je imela dekoltirane prsi ali hrbet, ali je imela klobuk. Lepotica v očeh fotoaparata. Pustolovec, ki je poziral že večkrat za ilustracije policijskega glasnika, takšen pustolovec ne vidi razen uhanov in ogrlice ne glave ne vratu, na roki vidi samo zapestnice in prstane, v ustih samo plombo, na torbici samo zaklopec, usnje pa le tedaj, če je od kače ali krokodila, tudi čuti uro, kako tika. On ve, kaj je ona dala v garderobo in pod katero številko in ali je prišla dama peš ali z avtom, s taksijem ali s svojim avtom in kakšno znamko ima ta avto. On vam ve povedati nje naslov in ve prej, kdo je vse v nje hiši ali družini, kakor pa, ali je plavolaska ali črnka, vitka ali polna, visoka ali majhna. In če ima ona plašč iz krzna, ve on natanko, kakšno krzno je. Nikdar se ne bo zmotil, da je pobarvana zajčevina petit gris ali pa sealskin, niti da je črna izkodrana jančja volna astrahan, niti tla je prebarvana domača lisica srebrna lisica. Tako je, kadar je pogled subjektiven, kadar je opazovanje enostransko. Ako se pa hoče imeti sumarni pregled, ako se hoče doseči objektivnost v predočenju kakšne osebe, ne da bi se ji kaj odvzelo ali dodalo, se je treba zateči k objektivu, k fotografskemu objektivu, ki ni prav nič zainteresiran in pokazuje osebe in reči, kakršne so v resnici. Človek in žival pa Ali je kje na božjem svetu dete, pri katerem bi ne bili srečni domači zasledili kolikor toliko podobnosti z njegovim očetom, materjo, stricem, dedom in celo s pradedom? Ali je kje kakšno mlado dekle, ki bi ga mladi gospodiči ne bili primerjali s to ali ono znamenitejšo filmsko zvezdo? Ali pa moški, čigar postave bi ne bili dobrodušni prijatelji sporejali s postavo belvederskega Apolona? V takšnih primerah je seveda po navadi malo laskanja. Ljudje pač radi svoje prijatelje hvalijo in poveličujejo. Omalovažujejo jih samo za njih hrbtom. V teh primerah je kajpak prav malo osnove. Enaki lasje, majhen nosek ali pa košate obrvi, in že je sodba storjena: čisto takšna je kakor Pola Negri! Lahko se pa naključijo tudi takšne sličnosti, da se jim človek čudi: nekakšni notranji, individualni znaki, ki se navzven kažejo v kretnjah, hoji, značaju. Ti pojavi pa niso pri vseh ljudeh enaki. Nasprotno. Kolikokrat slišimo besede: praska kakor mačka! Kako hitro zasledimo pri svojem neprijatelju kakšno podobnost s psom. Kadar izrečemo besedo: pes, ne mislimo samo na enega psa, ampak sploh na pse, na pasji zarod. Cel kup asociacij navezujejo ljudje na različne živali. Pes ima razen dveh ušes, štirih nog in razen še nekaterih takšnih vidnih znakov še poseben značaj, ki ga označuje, in če koga primerjamo s psom, ne pomeni to, da ima glavo kakor pes, ampak veliko več, kakor n. pr. da ima v svoji nravi nekaj pasjega. Ako si s te strani ogledamo stvar, bomo videli, da ga skoraj ni človeka, ki bi ne bil podoben kakšni živali. Prosimo pa takoj, naj nam teh primer nihče ne zameri. Včasi bi bile tudi živali lahko užaljene, ko bi jih prispodabljali s kakšnimi odvratnimi človeškimi tipi. Veliko je prav lepih in ljubkih živali, kakor so med njiju podobnosti ljudmi prijetni in odvratni ljudje. Potem bi pa bilo treba tudi to vprašanje še rešiti, ali je človek podoben živali ali žival človeku. In če malo pomislimo, vidimo, da je prej človek podoben živali kakor narobe. Zakaj živalski tipi so stanovitnejši. Na primer šimpans. Odkar je na svetu, vedno je bil takšen, kakršen je danes. Pač pa se menjajo glave, ki so njemu podobne. Po vsem tem bi bilo dobro, ko bi vzeli fotografski aparat pa šli z njim malo med ljudi. Moški kaj rad primerja žensko z raznimi lepimi in ljubkimi ali manj lepimi in manj ljubkimi živalmi. Ali on dela to dostikrat iz jeze, ker ženska pogostokrat prevladuje. Gotovo pa je, da je v tem pogledu nekaj pravice na moški strani. Pomisliti je treba samo na profil zlobne, prepirljive ženske pa ga primerjati s petelinovim profilom. Naj reče, kar če kdo, oba sta si na moč podobna, toda ta podobnost ni preveč laskava za — petelina. Veliko ljubkejši pa so sorodni pojavi pri deklici in mačici. Mačka ima prav tako okroglo glavico in velike svetle oči kakor deklica, in tudi deklica se zna prav tako sladkati kakor mačica. Pa tudi njune kretnje so si precej podobne. Samo v neki stvari se ne zlagata: miška se boji mačke, a deklica se boji — miške. Golob že bolj označuje tip omožene žene. Njegove kretnje in njegova obrtnost nas močno spominjata na mludo gospodinjo. Zlasti kadar kruli kakor prava mlada ženka... Tudi pav je bolj ženska ptica. Ne njegova glava, ampak njegova prikazen, hoja, značaj, ničemurnost, recimo: njegovo duhovno življenje. Metulj je tudi tip ženske nestanovitnosti: barve, nežnosti, vse to spominja na nežne, ljubke deklice. Razume se samo po sebi, da so moški podobni resnejšim živalim. Šampion v boksu n. pr. je podoben šiin- pansu — po obrazu in po videzu. Zanimivo je, kako so si boksarji podobni — drug drugemu. Pločato čelo in nos, debele ustnice, kratek vrat, široka pleča, dolgi udje. So lepi stari ljudje, ki spominjajo na leva. Potem so ljudje, ki spominjajo na tigra, konja, na kamelo, toda moški so še najbolj podobni psu. Ali če je kdo podoben angleškemu buldogu, ni to prav nič laskavo zanj. Zakaj buldogov lik izdaja samo antipatične lastnosti: brutalnost, zlovoljnost, predrznost. Domišljavi moški rajši vidijo, če jih kdo primerja s hrtom, ker se hrt nekako aristokratsko vede. Ampak včasi je on prav omejenega duha. Najinteligentnejši lik ima morda še živahen foks. Torej moški, ki ste podobni foksu, bodite ponosni! Debeli, rdeči ljudje z drobnimi očmi spominjajo na prasca, potem pridejo: orlovski obraz, volčji obraz, medvedji obraz. Spoštovana čitateljica bo gotovo opravičila ta članek, če bo pa upoštevala pridejana pojasnila, ga bo oprostila. Ali kaj poreko živali? Moderen ples v antičnem mestu: znamenita ruska plesalka Nikolska pleše v Panteonu. Grofica Marie Jeanne Dubarry Ženske 20. stoletja prodirajo v vse poklice, celoi v take, ki so bili nekdaj dostopni samo moškim. Kreolka igra na saksofon. nezakonska hčerka davkarja Baubernierja in neke kuharice, je bila zaradi svoje izredne lepote najljubša metresa kralja Ludvika XV. Njen vpliv na tedanjo francosko politiko je bil tako velik, da so jo imenovali cnekronano kraljico Francije*. V decembru 1.1793. je bila umorjena, ker je prestopila v tabor emigrantov. Fizična kultura žen Dandanašnji žene vedno bolj goje zdrave športe in kultivirajo svoje telo, zametavajoč smešne srednjeveške pojme o družba z o. z. LjllbljGLFlGLj Sv. Petra cesta št. 48. Zahtevajte pri svojem trgovcu samo izdelke tvornice keksov, biskvita, vafeljnov itd. „PROJA" terpentinska krema daje nsnjn lep blesk ter ohranjuje usnje. Kdor varčuje, uporablja edino „PROJA" terpentlnsko kremo I OB VSAKI PRILIKI SE SPOMNITE, da so »Jutrovi" „Mali oglasi" v Sloveniji najuspešnejša, najcenejša in najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrst, za prodajo in nakup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ženitve in za vse drugo V teku enega leta je bilo po „ Jutrovih" »Malih oglasih" uspešno posredovano v nad 40.000 primerih Ugodnosti posredovanja po »Malih oglasih" se more z lahkoto poslužiti vsakdo. Treba je le svojo željo sporočiti na naslov: Oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani, Prešernova ulica 4. Pri naročilu je pristojbino poslati v znamkah ali v denarju naprej, za vsako besedo 50 par. Za oglase trgovskega značaja, dopisovanje in ženitve se računa od vsake besede 1 Din NE POZABITE! DELNIŠKA TISKARNA D. D. V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA 16 TISK IZ IZDOLBE-NINE V BAKRU (BAKROTISKl TISKARNA IZVRŠUJE VSAKOVRSTNE TISKOVINE, KNJIGE, REVIJE, ČASOPISE, DIPLOME, DELNICE, SREČKE, KOLEDARJE, ENOBARVNE IN’ VEČBARVNE SLIKE POLJUBNE VELIKOSTI, VREDNOSTNE PAPIRJE, RAZGLEDNICE, LETAKE, LEPAKE, POSETNICE, OVITKE, OSMRTNICE, POROČNA NAZNANILA. OVOJE ZA RAZNE INOUSTRIJSKE IZDELKE POSEBEN ODDELEK ZA IZVRŠEVANJE IZVIRNIH RISB IN SLIK ZA RAZLIČNE REKLAME, VREDNOSTNE PAPIRJE, ILUSTRACIJE, UMETNIŠKO OPREMLJANJE KNJIG, REVIJ IN POLJUBNIH NAROČENIH TISKOVIN SKICE NA ZAHTEVO * KNJIGOVEZNICA JE OPREMLJENA Z MODERNIMI STROJI IN NAJNOVEJŠIM MATERIALOM TER IZDELUJE RAZLIČNA DELA, KI SPADAJO V KNJIGO-VEŠKO STROKO, NADALJE IZVRŠUJE UMETNO VEZAVO KNJIG Z ROČNIM ZLATENJEM PO ORIGINALNIH NAČRTIH IN NAROČILU IZDELOVALNICA TRGOVINSKIH KNJIG V POLJUBNI VELIKOSTI IN OBLIKI Z LASTNIM ČRTALNIM STROJEM žakar z našivi (klicali so ga c a p t a i n in je potemtakem za Bogom prvi gospod na krovu) in oba najina neprijatelja. Ta dva sta se prič* kala, mlajši hladno, drugi pa silovito. Pomor* ščak je posnažil mizo in postavil tri krožnike s priborom — čemu tri? — medtem ko je Ivo* na otvarjala linico, da bi prepih pregnal to* bačni dim in dtih po whiskyju. Ko sva pri* sedla, je vstopil gost, za katerega je bilo tretje namizje. Bil je Trevol. Ivona in jaz sva onemela od osuplosti. Tudi on je ostal nem, sicer ne od presenečenja, saj je moral slutiti, da sva midva na krovu, tem* več od otopelosti: v tem stanju je bil po vsem videzu že celih trideset in šest ur. Naš trojni molk je trajal debelo minuto. V tem je šel pomorščak po biftek in pražen krompir, ki sta bila poleg kanadskega chestra na jelovniku. Takoj sva uganila, da se je romanopiscu pri* petilo, kar mu je Ivona razložila kot možno. Ker sta najina sovraga videla, da venomer tiči pri nama, sta se bala, da sva temu zaupniku izdala proslulo skrivnost* — ki je niti sama nisva prav poznala! — in ga ugrabila, kakor so mogočnjaki tega sveta njega dni metali v grez* niče ali v dosmrtno ječo uboge pare, ki so ve* dele preveč o nekih zadevah. Ko sva z Ivono prišla do besede, sva brez kraja vzklikala in vpraševala. Toda Trevol ni mogel spraviti drugega iz sebe kakor slaboten «takoj». Z grozo je pokazal na kadeči se bif* tek, čigar vonj je povzročal bledoto v obličju, ter vstal izza mize, da bi se prislonil na pri* prte duri in vsrkaval hladni zrak. Brod je še vedno plesal in vrli fant nima mornarskega želodca. Ustvaril je izredne like gusarjev, pravcate strakoše, ali podoben jim ni prav nič. Ob treh. Oddaleč prisostvoval novemu prepiru med Harrodsom in Davisom. Stari Američan je zmerjal svojega tovariša in ob* enem srdito pogledoval v našo smer. Mahoma se mi je posvetilo, da smo mi vzrok sporu. Mladi možak zahteva, naj se lepo ravna z nami, drugi pa bi nas najrajši videl v spod* njem prostoru ladje. Davis je naposled dočista prebledel in na kakih dvajset metrov, kakor smo stali, sem zaznal nenaden blisk v njegovih očeh. Tudi Harrods ga je videl in zdajci umolknil. Ob štirih. Trevol nama je pripovedoval, kako so ga ugrabili. Na kratko posnemam nje* govo zmedeno pripoved, bil je namreč še omamljen. Ko je pred dvema dnevoma zvečer odšel od naju in jo mahal po Bineaujevem bulvardu je pred oglom ulice Villiersove stopil k njemu dokaj čeden možak s čepico in ga vprašal, kje je bulvard Viktor Hugo. Pri tem je vljudno snel pokrivalo z glave ter iznenada lopil piša* telja po obrazu. - Obe dejanji sta se izvršili skoro hkratu, silovit sunek z glavo v prsi je prevrnil ubogega fanta. Čutil je, da ga nekdo pobira in nese proč, potlej pa je bil zviškoma izpuščen, padel je na tla in težko telo se je zgrudilo nanj: napadalec se je bil po vsej pri* liki spotaknil s svojim bremenom. Ta novi udarec ga je dodobra omotil. Ko se je osvestil, je ležal v avtu, čvrsto povezan. Dali so mu piti uspavalo, ga odvezali, saj avtomobil je pri* šel v trdni temi na nabrežje, kjer je bil pri* klenjen brod, in ga spravili v kabino. Stvar se je bila iztekla zanj enostavneje nego za naju. Harrods in Davis oziroma njuni detektivi so slutili, da sva zaradi prejšnjih po* skusov oprezna in da se ne bova več upala zvečer ven; zato so nama na čast priredili ve* liko igro ter nastavili past, ki je omogočila, da so naju ugrabili pri belem dnevu in pred pri* čarni. Pripomniti je, da najin prijatelj navzlic svoji topoglavosti ni izustil niti besedice glede male Lucije Blanchardove. Sicer pa ima popolnoma prav, da je zamolčal njene vrtoglavosti, to pa samo v korist nesrečni deklini. A vprašujem se, je li bila še pri njem ob napadu. 2 4. vinotoka. Kam gre neki ta brod, ki se mimogrede rečeno, imenuje J e s s i e? (Nadaljevanje prih.) Nov zaveznik v naši borbi proti alkoholu Tvrdka dr. A. Wandcr d. d. propagira svojo znano koncentrirano hrano Ovomalltine, ki ima v znanstvenih krogih najboljši sloves tudi kot hladna pijača, ki se lahko uživa v hladnih poletnih dneh. To je tolikanj važnejše, ker je Ovomaltine popolna hrana, v kateri so v pravilnem razmerju zastopane vse redilne snovi, ker ima veliko redilnoi vrednost in prijeten okus, ker se lahko in brez težav prebavlja, pa jo zato prav posebno prikladna, da telo ne samo ohladi, ampak gu tudi res okrepi. Ob vročili poletnih dneh jo to posebno važno, zakaj kadar telo vsled vročine omaguje, je potreben dober naraven požirek, ki ne samo da nadomesti izgubljeno vodo, ampak tudi poveča odporno lrtoč telesa in delovno sposobnost. Originalen je način, kako se prireja hladna Ovomaltine. Ovomaltine se namreč težko raztopi v hladni tekočini, zato je omenjena tvrdka po ameriškem vzorcu dala v promet čašo iz aluminija, imenovano Ovomix, v kateri se prireja hladna Ovomaltine. Ovomaltine je najbolje pripraviti z mlekom, pripravi se pa lahko tudi s čajem. V čašo Ovomix se vlije po' volji hladnega mleka ali ruskega čaju, ki se mu doda tudi nekoliko raztolčenega ledu, potem se v Ovomix naspe nekaj žličk Ovomaltine in nekoliko sladkorja, čisto po okusu. Čaša se dobro zapre in nekaj sekund močno trese, in hladna Ovomaltine je pripravljena. Za hladno Ovomaltine se lahko reče, da je |ki sv